KOMUNICIRANJE V MARKETINGU ZA HOTEL CELJSKA KOČA MARKETING COMMUNICATION FOR HOTEL CELJSKA KOČA

Size: px
Start display at page:

Download "KOMUNICIRANJE V MARKETINGU ZA HOTEL CELJSKA KOČA MARKETING COMMUNICATION FOR HOTEL CELJSKA KOČA"

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO KOMUNICIRANJE V MARKETINGU ZA HOTEL CELJSKA KOČA MARKETING COMMUNICATION FOR HOTEL CELJSKA KOČA Študentka: Maša Marovt Naslov: Trubarjeva 45, 3000 Celje Številka indeksa: Redni študij Program: univerzitetni Študijska smer: marketing Mentor: prof. dr. Bruno Završnik Celje, julij 2008

2 2 PREDGOVOR Prosti čas in sprostitev po napornem tempu življenja predstavljata vedno večji pomen za posameznika. Zaradi omejenosti le tega je izjemnega pomena, da ima posameznik možnost sprostitve in rekreacije ter oddiha v neposredni bližini. Danes ima posameznik možnost izbire, kako, kje, kdaj in na kakšen način bo preživljal svoj prosti čas. Izbira lahko med raznoraznimi ponudniki takšnih in drugačnih vrst sprostitve in oddiha. Bližina, neokrnjena narava in kvalitetne storitve so le nekatere prednosti hotela Celjska koča, ki ponuja posamezniku vse za aktivno rekreacijo ali sprostitev. Diplomska naloga Komuniciranje v marketingu za hotel Celjska koča je sestavljena iz devetih poglavij, in zajema tako teoretični kot empirični del. V prvem poglavju bomo opredeliti problem, ki je področje obravnave, namen, cilje in osnovne trditve, ter predpostavke in omejitve raziskave, kakor tudi predvidene metode raziskave. V drugem delu bomo govorili na splošno o komuniciranju, v tretjem pa bomo natančneje predstavili teoretične osnove marketinškega komuniciranja. Pri tem bo šlo za podrobnejšo predstavitev pomena marketinškega komuniciranja ter predstavitev instrumentov marketinškega komuniciranja. Četrto poglavje bo namenjeno predstavitvi samega podjetja hotela Celjska koča ter njihovih dejavnosti in storitev, ki jih ponujajo gostom. Predstavili bomo njihovo ciljno občinstvo in cilje, komunikacijske kanale, opredelili proračun marketinškega komuniciranja ter primernost izbranih orodij komuniciranja. V tem poglavju bomo podali tudi kritično oceno na trenutno stanje in predloge za izboljšave. Na koncu sledi še povzetek ključnih ugotovitev, ki so bile pridobljene z raziskavo, ter podane sklepne misli. Pri pisanje diplomskega dela bomo prišli do ugotovitev, da hotel Celjska koča zaradi svoje relativne mladosti, saj je bil izgrajen šele leta 2006, še nima dobro izoblikovanega marketinškega komuniciranja ter se javnosti predstavlja izjemno šibko in veliko je ljudi, ki sploh ne vedo, da hotel obstaja, in še več tistih, ki ne poznajo storitev, ki jih hotel ponuja. Zaradi vse večje konkurence na področju turističnih storitev bo potrebno marketinško komuniciranje za hotel močno okrepiti in se pojaviti na trgu bolj agresivno. Podjetje trenutno ne posveča dovolj pozornosti instrumentom komuniciranja, prav tako ne namenja dovolj denarja za samo izvajanje marketinškega komuniciranja. Vse to je posledica nezavedanja vodstva podjetja, da je komuniciranje izrednega pomena za uspeh in obstoj podjetja na dolgi rok, ter da slabo in nezadostno komuniciranje skoraj vedno pomeni razlog za neuspeh podjetja. Morda bo diplomska naloga pomagala, da bodo našli boljše rešitve in ideje, kajti če ne bodo okrepili komuniciranja v marketingu na vseh področjih, bo njihov obstoj zaradi velike konkurence vprašljiv.

3 3 KAZALO PREDGOVOR... 2 KAZALO UVOD Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskovanja Namen, cilji in osnovne trditve diplomskega dela Predpostavke in omejitve raziskave Predvidene metode raziskovanja SPLOŠNO O KOMUNICIRANJU TEORETIČNE OSNOVE MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA Komuniciranje v marketingu Opredelitev in pomen marketinškega komuniciranja Značilnosti procesa Program marketinškega komuniciranja MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE ZA HOTEL CELJSKA KOČA Predstavitev hotela in dejavnosti Določitev ciljnega občinstva Opredelitev ciljev Oblikovanje sporočila Določitev celotnega proračuna Tržnokomunikacijski splet Oglaševanje Pospeševanje prodaje Odnosi z javnostmi Neposredno trženje Osebna prodaja Merjenje učinkovitosti marketinškega komuniciranja Organiziranje in upravljanje povezane marketinške komunikacije SKLEP POVZETEK ABSTRACT SEZNAM LITERATURE SEZNAM VIROV SEZNAM SLIK, TABEL... 59

4 4 1 UVOD 1. 1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskovanja Območje turistično rekreativnega centra Celjska koča, pod okriljem katerega je danes tudi sam hotel Celjska koča, ima dolgoletno turistično in športno tradicijo, saj sta smučišče Celjska koča in nekdaj planinska koča Celjska koča od leta 1920 pomembni turistični točki za mesto Celje. Sodobni način življenja, kateremu je pogojen hiter tempo in vedno manj časa, namenjenega za rekreacijo, oddih in sprostitev, je glavni razlog, da postaja bližina rekreacijskih objektov vedno bolj pomembna. To je tudi glavna prednost hotela Celjska koča, saj je od samega mesta Celja oddaljen borih 10 kilometrov. Turistična točka Celjska koča je v preteklih letih postala zelo prepoznavna. Danes je tako izjemno priljubljena med izletniki, kolesarji, pozimi med smučarji, vedno več pa je tudi ljudi, ki se v prostem času zapeljejo na Celjsko kočo in si privoščijo krajši sprehod v bližnji okolici med gozdovi ali pa pridejo zgolj na kosilo v hotel Celjska koča. Leta 2006 se je podjetje TRC, d. o. o., odločilo za modernizacijo turističnega centra Celjska koča in tako je iz nekdanje planinske koče nastal novozgrajeni hotel. Prav tako so razširili smučišče, naredili izobraževalno tako imenovano»gozdno pot«in ponudili turistom, željnih zabave, vrsto aktivnosti. Turizem sodi danes med najhitreje rastoče dejavnosti v gospodarstvu. Konkurenca je izjemno velika, zato morajo podjetja, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo, skrbeti, da kontinuirano in s pravimi instrumenti komunicirajo s svojimi potencialnimi odjemalci. Danes ni več vprašanje podjetja, ali naj izvaja marketinško komuniciranje, temveč kaj, komu in kdaj naj sporoča. Cilj podjetja je zadovoljiti vedno bolj zahtevne kupce, kajti le zadovoljen kupec zagotavlja uspešen obstoj podjetja. Zadovoljiti kupca pa je v današnjem času vedno težje, saj ima le ta možnost izbiranja med pestro ponudbo. V diplomski nalogi želimo raziskati tržno komunikacijski splet za hotel Celjska koča ter podrobneje predstaviti cilje marketinškega komuniciranja, katere instrumente hotel uporablja in kateremu instrumentu daje največjo pozornost Namen, cilji in osnovne trditve diplomskega dela Namen Osnovni namen diplomskega dela je raziskati marketinško komuniciranje za hotel Celjska koča, ki je bil zgrajen šele leta Na podlagi pridobljenih podatkov bomo ugotavljali trenutno stanje na področju komuniciranja v marketingu ter ugotavljali prednosti in pomanjkljivosti obstoječega stanja, v skladu z ugotovitvami pa bomo predlagali morebitne rešitve in predloge za izboljšanje marketinškega komuniciranja.

5 5 Cilji Opredeliti vlogo marketinškega komuniciranja v organizaciji. Preučiti teoretična izhodišča marketinškega komuniciranja. Analizirati vlogo marketinškega komuniciranja na konkretnem primeru hotela Celjska koča. Izpostaviti slabosti in prednosti obstoječega stanja ter podati nekatere alternativne predloge oziroma predlagati izboljšave. Osnovne trditve V podjetju posvečajo premajhno pozornost na področju marketinškega komuniciranja. Na področju organiziranosti in politike komuniciranja so v podjetju prisotne številne slabosti in pomanjkljivosti. V podjetju vse aktivnosti komuniciranja v marketingu izvajajo sami Predpostavke in omejitve raziskave Pri raziskavi bomo izhajali iz naslednjih predpostavk: Hotel Celjska koča in celotno območje turistično rekreacijskega centra Celjska koča nudi ljudem z željo po rekreaciji in sprostitvi veliko različnih aktivnosti. Celjska koča je bila do sedaj priljubljena izletniška destinacija. Hotel Celjska koča zagotavlja svojim kupcem kakovostne storitve. Omejitve: Relativno malo specifične literature na temo marketinga v turizmu, predvsem za smučišča. Omejeni smo bili s pomanjkanjem praktičnih izkušenj, saj se nekatere stvari v praksi precej razlikujejo od teorije. Določeni podatki so poslovna skrivnost podjetja Predvidene metode raziskovanja Pri diplomskem delu gre za poslovno raziskavo, ker se nanaša na konkretno funkcijo v podjetju, in sicer komuniciranje v marketingu. V okviru deskriptivnega pristopa bodo uporabljene metoda deskripcije, metoda kompilacije, metoda klasifikacije in metoda komparacije. V okviru analitičnega pristopa pa bodo uporabljene metoda intervjuja in metoda analize in sinteze. V obeh primerih bo šlo za induktivni in deduktivni način sklepanja.

6 6 Podatke bomo pridobivali s pomočjo literature kot tudi intervjujev. Podatki, uporabljeni v diplomskem delu, bodo sekundarni, ki jih bomo dobili iz dokumentacije podjetja in ostale literature, in primarni, ki jih bomo pridobili s pomočjo intervjujev vodilnih zaposlenih v podjetju.

7 7 2 SPLOŠNO O KOMUNICIRANJU Turizem je gospodarska dejavnost, ki zajema vse posle in odnose v zvezi s potovanjem in začasnim bivanjem ljudi izven njihovega prebivališča. Razlogi za to so dopust, zdravljenje, zabava in občudovanje naravnih lepot ter kulturne dediščine. Razlog za začasno menjanje kraja bivališča je zadovoljevanje sodobnih potreb. Te potrebe pogojujejo in obsegajo potovanje začasnih obiskovalcev in začasno bivanje v drugem kraju, iz česar izhaja vrsta različnih odnosov in pojavov, katerih izhodišče je človek. Primarne naloge turizma so številne in večpomenske, s tem pa je tudi promocija večpomenska: spoznavanje naravnih lepot in posebnosti, zadovoljevanje potreb po počitku, klimatskem zdravljenju, okrevanju, rekreaciji, zabavi, spoznavanje drugih narodov in dežel ter zbliževanje z njimi, dviganje kulturne ravni prebivalstva, priliv deviznih sredstev s prihodom kapitala iz razvitih v nerazvite dežele. (Florjančič, Jesenko 1997, 185). Na turističnem trgu se srečujeta ponudba in povpraševanje po turističnih dobrinah in storitvah. S pravočasnim proučevanjem ponudbe in povpraševanja bomo ustrezno oblikovali marketinške aktivnosti za zadovoljevanje turističnih potreb gostov. S tem, da zadovoljimo plačilno sposobno povpraševanje, dosežemo s prodajo izdelkov in storitev ustrezen dobiček za nadaljnji razvoj. V sklopu marketinških aktivnosti moramo kakovostno, pravočasno in konkurenčno oblikovati marketinški splet. Tudi na proučevanje konkurence ne smemo pozabiti. Potrebno je stalno spremljanje trga (Florjančič, Jesenko 1997, 31). Po Kotlerju (1998, 9) je menjava osnovni koncept, na katerem temelji marketing. Da lahko pride do menjave, morajo biti zagotovljeni naslednji pogoji: 1. Obstajati morata dve strani, ki sta zainteresirani za menjavo. 2. Vsaka stran mora imeti nekaj, kar ima vrednost za drugo stran. 3. Vsaka od strani lahko svobodno sprejme ali zavrne ponudbo. 4. Vsaka od strani mora biti sposobna komuniciranji. 5. Vsaka stran mora biti prepričana, da je dobro in celo zaželeno, da se dogovarja z drugo stranjo. Sprejemanje pravilnih odločitev o politiki izdelka, cenovni politiki in politiki prodajnih poti dandanes še ne zagotavlja poslovnega uspeha. Komuniciranje s tržiščem je za podjetja postalo nujnost, povečal se je tudi pomen instrumentov v komunikacijskem trženjskem spletu (Starman in Hribar 1994, 15). Teare (1994, 248) pravi, da je komuniciranje osnovno sredstvo, s katerim lahko vplivamo na vedenje porabnikov in s tem zagotavljamo tržne priložnosti. Predvsem ponudnikom storitev omogoča, da si potencialni kupci jasneje predstavljajo storitev.

8 8 Lorbek (1979, 10) pravi, da s komuniciranjem razumemo določen proces obveščanja ali informiranja, ki v bistvu predstavlja tok informacij, ki teče med vsaj dvema osebama v obeh smereh. Gre torej za obojestranski ali bilateralni proces informiranja med dvema stranema, ki imata za to določen interes. Shimp (1997, 4) pravi, da v družbi uspejo samo najuspešnejša podjetja, ki se zavedajo, da za uspeh ni dovolj, da je podjetje učinkovito samo v izpolnjevanju enega kriterija. Uspešno poslovanje je posledica kombinacije ključnih kriterijev uspeha. Ti so nadpovprečna tehnologija, učinkovitost proizvodnje in trgovine, boljša kvaliteta izdelkov ali storitev od konkurenčnih, marketinška učinkovitost itd. Eden najpomembnejših kriterijev celotnega marketinškega poslanstva podjetja in glavni pogoj za uspeh je marketinško komuniciranje. O komunikaciji govorimo takrat, ko med partnerji v socialni interakciji teče kontinuiran tok sporočil. Sporočila, ki si jih izmenjujemo, so podana v nekem kodu, v znakovnem sistemu, ki omogoča prenašanje pomena. Za uspešno komunikacijo morajo partnerji imeti enak ali vsaj zelo podoben kod sporočanja. To pomeni, da moramo sporočila, ki nam jih dajejo drugi, znati dekodirati, tolmačiti in razumeti, svoja lastna pa oblikovati ali kodirati na tak način, da jih naši partnerji lahko tolmačijo in razumejo enako ali vsaj na soroden način kot mi. Sporočila, ki jih med seboj izmenjujemo, so lahko besedne ali slikovne narave (simboli), lahko pa so nebesedne geste, mimika Važno je, da gre za dvosmerni tok sporočil med osebami, ki je urejen z določenimi pravili (Ule in Kline 1996, 24). Za komunikacijski proces je značilno, da komunikacije potekajo med ljudmi, pa tudi med podjetji, organizacijami. Proces komuniciranja poteka na različne načine, ki so odvisni od kulture podjetja in načina, kako podjetje gleda na svet. James E. Grunig, strokovnjak za komunikacijo in odnose z javnostmi, pravi, da je komunikacija ena najbolj učinkovitih sredstev za pogajanja in kompromise. Organizacija mora zato v svoje poslanstvo vključiti izmenjavo sporočil s ciljnimi javnostmi, če želi dolgoročno slediti lastnim ciljem. Svoje cilje bo lažje dosegla, če bo v menjalnih procesih upoštevala tudi interese ciljnih skupin, s katerimi stopa v poslovna razmerja (Starman 1995, 4). Jesenko (2003, 196) pravi, da so temeljni dejavniki, ki vplivajo na uspešnost komuniciranja: kakovosti izdelkov, finančna sredstva, strokovna zasedenost, sposobnost ljudi v podjetju za komuniciranje, konkurenca, motivacija in stimulacija vseh zaposlenih, zlasti odgovornih strokovnjakov, organizacijski pristop, plačilna sposobnost potrošnikov na določenih tržnih segmentih.

9 9 3 TEORETIČNE OSNOVE MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA 3.1 Komuniciranje v marketingu Opredelitev in pomen marketinškega komuniciranja Tržno komuniciranje je zapleten proces, ki obsega organizacijo, sredstva, metode in sporočila, s katerimi podjetje prenaša informacije o temeljnih značilnostih izdelka ali storitev, da bi se lahko porabniki lažje in hitreje odločili za nakup. Za podjetje sploh ni vprašljivo, ali naj komunicira, ampak komu, kako pogosto in kaj naj sporoča o sebi in svojih izdelkih ali storitvah (Potočnik 2000, 125). Jesenko (2003, 205) pravi, da je pomen tržnega komuniciranja v tem, da seznanimo pretekle, sedanje in bodoče odjemalce o izdelkih in storitvah, ki jih ponujamo. Na osnovi tega bi bili možni kupci informirani o naši ponudbi. Z drugimi besedami lahko to strnemo v aktivnosti neprestanega informiranja in prepričevanja kupcev, vendar nevsiljivo. Pri tem morajo spoštovati mednarodne kodekse. Na osnovi tega si bodo možni kupci vtisnili v spomin sporočilo o izdelku ali imidžu proizvajalca ter izdelka ali storitve. Nekateri avtorji uporabljajo izraz promocija namesto komuniciranje. Izraz komuniciranje je po Lorbeku primernejši, ker pravilneje označuje bistvo te dejavnosti marketinga. Po njegovem ne gre toliko za pospeševanje prodaje, temveč za obveščanje potrošnikov, za nekaj, kar je treba sporočiti ali napraviti skupno. Promocijo sestavljajo tiste aktivnosti, ki jih proizvajalec ali ponudnik uporablja pri informiranju in prepričevanju kupcev oziroma potrošnikov, da bi jim prodal blago ali storitve (Jesenko 2003, 183). Človekovo obnašanje v zvezi s potrošnjo je skoraj vedno posledica komuniciranja. Promocija je v našem okolju največkrat oblika množičnega komuniciranja, se pa pojavljajo tudi oblike osebnega komuniciranja, kot je osebna prodaja, ali oblike promocije, ki so kombinacija neosebnega in osebnega komuniciranja (Florjančič in Ferjan 2000, 163). Pojmovanje tržnega komuniciranja je pogosto povezano z dvema skrajnostnima. Mnogi namreč aktivnosti tržnega komuniciranja enačijo s celotnim trženjem. V drugo skupino pa sodijo tisti, ki menijo, da je tržno komuniciranje nepotrebno, ker povzroča stroške, ki zvišujejo prodajne cene (Starman 1995, 1) Značilnosti procesa Kotler (1998, 597) pravi, da mora tržnik razumeti, kako poteka komunikacija oziroma sporočanje. Komunikacijski model kaže, kdo komu kaj sporoča, po kateri poti in s kakšnim učinkom. V komunikacijskem modelu se pojavlja devet elementov: sporočevalec, sprejemnik, sporočilo, medij, kodiranje, dekodiranje, odziv, povratna informacija in motnje. Model poudarja ključne dejavnike za učinkovito komunikacijo. Oddajnik mora

10 10 vedeti, katerega naslovnika želi doseči. Pri zakodiranju sporočila upošteva, kako ciljno občinstvo običajno razkodira sporočila. Komunikacijski kanal mora izbrati tako, da bi dosegel ciljno občinstvo. Komunikacija je neuspešna, če niso izpolnjeni naslednji pogoji: Sporočilo mora vsebovati znake, ki imajo za sprejemnika in oddajnika enak pomen. Sporočilo mora pri posamezniku vzbuditi potrebe in posredovati nek način soočanja z njimi. Sporočilo mora biti oblikovano in posredovano tako, da vzbudi zanimanje in doseže svoj namen in cilj, to pa je posameznikovo poslušanje, gledanje ali branje (Ule in Kline 1996, 64-65). SLIKA 1: Prvine v procesu komunikacije Vir: Kotler 1998, 597 Sporočevalec Pošiljatelj, sporočevalec, oddajnik, vir komunikacije je oseba ali organizacija z informacijo, ki jo želi deliti z drugo osebo ali skupino ljudi. Oddajnikova naloga je, da svoje sporočilo posreduje naslovniku. Sprejemnik Sprejemnik oziroma naslovnik je oseba, ki ji je sporočilo namenjeno. Prejemnikova percepcija bo vplivala na način, na katerega bo sprejeto sporočilo. Zato mora tržnik pazljivo izbrati komunikatorja. Prejemnik se mora z njim identificirati, mu verjeti, biti prepričan, da je resnicoljuben ali strokoven na ustreznem, obravnavanem področju. Sporočilo Proces kodiranja vodi k razvoju, strukturiranju sporočila, ki vključuje informacijo ali pomen, za katerega vir upa, da ga bo z njim prenesel prejemniku. Sporočilo je lahko verbalno ali neverbalno, v pisni ali govorni obliki, v obliki znaka, simbola ali njihove

11 11 poljubne kombinacije. V vsakem primeru pa mora biti v takšni obliki, da je primerno za načrtovani komunikacijski kanal. Medij ali kanal Osebni komunikacijski kanali pomenijo obliko medosebnega stika med posamezniki ali skupinami iz ciljne skupine. Takšen osebni komunikacijski kanal so zastopniki in prodajalci. Svoja prodajna sporočila predstavljajo kupcem ali možnim strankam v obliki medosebne komunikacije. Kanali socialnega komuniciranja so prijatelji, sodelavci ali družina, ki predstavljajo komuniciranje in širjenje sporočil»od ust do ust«. Takšno širjenje govoric je pogosto izredno pomemben in močan vir informacij za potrošnike. Neosebni kanali komuniciranja so tisti, ki prenašajo sporočila brez vključevanja osebnega stika med pošiljateljem in prejemnikom sporočila. Neosebni kanali se praviloma nanašajo na množične medije, ker se eno sporočilo sočasno pošilja velikemu številu posameznikov oziroma prejemnikov (Ule in Kline 1996, 65-66). Kodiranje Gre za spreminjanje informacij v znake, ki jih komunikacijski kanal lahko sprejme. Pomeni tudi spreminjanje sporočila v znake, ki so razumljivi samo določenemu uporabniku, ne pa drugim (Završnik in Mumel 2003, 10). Lorbek (1979, 44) pravi, da mora biti kodiranje empatično, tako v smislu kreiranja vsebine sporočila kakor tudi v smislu kreiranja njegove oblike. Kombinacija simbolov mora biti za sprejemnika zaznavna, razumljiva in usklajena z njegovimi pričakovanji. Dekodiranje Dekodiranje je proces transformiranja in interpretiranja oddajnikovega sporočila v prejemnikove misli. Ta proces je pod močnim vplivom prejemnikovega okvira razmišljanja ali polja izkušenj. Ta se nanaša predvsem na izkušnje, percepcije, stališča, vrednote, ki se pojavljajo v komunikacijski situaciji. Za učinkovito dekodiranje je pogoj, da se proces prejemnikovega dekodiranja izenači oziroma uskladi z oddajnikovim vkodiranjem. To pomeni, da prejemnik pravilno interpretira in pravilno razume to, kar je oddajnik sporočila želel prenesti oziroma sporočiti (Ule in Kline 1996, 67). Odziv Odziv je reakcija prejemnika sporočila na sprejete informacije. Odvisen je od vrste informacij, od zaznave sporočila in od uporabe sporočila. Odziv ni odvisen samo od vsebine oddanega sporočila, temveč tudi od izgube v komunikacijskem kanalu in predvsem od prejemnika sporočila. Odziv prejemnika sporočila pa je odvisen tudi od tega, kako le ta zazna sporočilo, ki je prišlo do njega (Završnik in Mumel 2003, 11). Povratna informacija Tržnike zelo zanima povratna informacija, ki je del prejemnikove reakcije - odgovora in gre nazaj k oddajniku sporočila. Ta se pojavlja v različnih oblikah in zapira povratno zanko procesa komuniciranja (Ule in Kline 1996, 69). Pri povratni informaciji gre za informacijo o učinku sporočila na prejemnika. Navadno ga prejemnik pošlje prvotnemu sporočevalcu (Završnik in Mumel 2003, 11).

12 12 Motnje Ves čas poteka procesa komuniciranja je vsako sporočilo pod vplivom zunanjih dejavnikov, ki lahko popačijo prvotno sporočilo. Te motnje zmanjšujejo urejenost in povečujejo entropijo komuniciranja. V okolju obstaja precej motenj, saj smo ljudje vsakodnevno izpostavljeni velikemu številu komercialnih sporočil. Zaradi tega je pomembno, da sporočevalec oblikuje sporočilo tako, da vzbudi pozornost navkljub tem obstoječim motnjam. Vrste motenj v komuniciranju so: motnje zaradi medsebojnega nerazumevanja pošiljatelja in prejemnika; njune misli in občutki niso uglašeni med seboj; motnje zaradi nesporazumov; prejemniku sporočilo, kakršnega prejme, ne pomeni isto kot pošiljatelju, do teh motenj prihaja najpogosteje zaradi razlike med jeziki in kulturami udeležencev komuniciranja: motnje, ki nastajajo na komunikacijski poti; informacije se kazijo, zamujajo, se izgubljajo, kriva je lahko slaba telekomunikacijska zveza, izgubljeno pismo, hrup v delavniških prostorih in podobno (Završnik in Mumel 2003, 12) Program marketinškega komuniciranja Poglavitni koraki pri oblikovanju celovitega komunikacijskega programa so: določitev ciljnega občinstva, opredelitev ciljev komuniciranja, oblikovanje sporočila, izbiranje komunikacijskih kanalov, določanje celotnega proračuna za promocijo, izbiranje promocijskega spleta, merjenje učinkovitosti promocije, organiziranje in upravljanje povezane marketinške komunikacije (Kotler 1998, 599) Določitev ciljne skupine kupcev Sporočevalec mora najprej ugotoviti, kdo je ciljno občinstvo, kakšne so njegove značilnosti in kakšna je podoba o izdelku pri ciljnem občinstvu, saj trg sestavljajo kupci, ki se razlikujejo z več vidikov, najpogosteje po svojih željah, kupni moči, prostorski razporeditvi, nakupnem vedenju in načinu nakupovanja (Kotler 1998, 599). Sporočevalec mora natančno vedeti, katero ciljno skupino kupcev oz. potrošnikov bi s svojim sporočilom rad dosegel. Sporočila so tako lahko namenjena potencialnim kupcem, ki jih želi informirati in vzpodbuditi k nakupu. Lahko pa je namenjeno tudi sedanjim kupcem, pri katerih želi le ohraniti zvestobo blagovni znamki. Sporočilo je lahko namenjeno širši javnosti. V tem primeru je bolj globalno, splošno, ker je ciljna skupina v tem primeru mnogo bolj nehomogena. Določitev ciljne skupine kupcev (komu) je zelo pomembna, saj vpliva na odločitve o tem, kaj bo sporočil, kako in kje, ter ne nazadnje kdo bo sporočilo prenesel. Glavni nalogi tržnika sta proučevanje potreb, stališč, preferenc in

13 13 ostalih značilnosti ciljnega občinstva, saj je to osnova za pravilno določanje ciljev tržnega komuniciranja (Starman 1995, 7-8). Podjetja določajo svoja potencialna ciljna občinstva na osnovi različnih spremenljivk, s katerimi opredeljujemo več vrst segmentiranja. Poznamo: demografske značilnosti (spol, starost, poklic, izobrazba, vera, rasa, narodnost, velikost družine, socialni razred, dohodek, življenjski cikel družine), geografske značilnosti (velikost mesta, podeželja, gostota naseljenosti, klima ), vedenjske značilnosti (način uporabe, količina uporabe, pričakovane koristi, lojalnost blagovni znamki, cenovna občutljivost), psihografske značilnosti (osebne značilnosti, motivi, način življenja). Vedeti moramo, da večino značilnosti, ki prinašajo dobiček, ne izbiramo na osnovi samo enega kriterija, temveč gre po navadi za kombinacijo različnih kriterijev. Pomembnejši segment je sestavljen iz skupine potencialnih kupcev, ki jih lahko merimo in identificiramo s spremenljivkami za segmentiranje (Shimp 1997, 31) Opredelitev ciljev komuniciranja V okviru marketinškega komuniciranja razlikujemo dve vrsti ciljev, in sicer konkretne cilje ter splošne cilje. Konkretni cilji so izrednega pomena za uresničevanje funkcij in vloge komuniciranja v marketingu. So temeljna sestavina in podlaga načrtovanja in kontrole ter vrednotenja učinkovitosti. Med te cilje bi lahko uvrstili utrjevanje stališč, oblikovanje mnenja, (Završnik in Mumel 2003, 14). Po Lorbeku (1991, 9) konkretni cilji ne smejo biti navedbe tega, kar vodstvo pričakuje od te dejavnosti, ampak morajo biti tudi praktična pričakovanja tistega, kar se bo zgodilo. Dobri cilji komuniciranje imajo naslednje značilnosti: temeljijo na poznavanju ciljev podjetja in ciljev marketinga, odvisni so od natančnega poznavanja ciljne skupine odjemalcev in od njenih tendenc reagiranja na različne ravni komuniciranja, so kvantificirani in s tem merljivi, so zahtevni, a vendar dosegljivi, postavljeni so v realističen časovni okvir, v čim večji meri so odsev dejanskih učinkov aktivnosti komuniciranja. Splošni cilji kažejo predvsem funkcije komuniciranja. Med splošne cilje spadajo informiranje, prepričevanje, spominjanje na izdelek ali storitev ter na spodbujanje k nakupu ali nabavi. Informirati o: novem izdelku, spremembi trženjskega instrumenta (nižja cena, kreditiranje, nova prodajna pot), opisati razpoložljive izdelke in storitve, priporočiti uporabo novega izdelka, pojasniti delovanje izdelka, zmanjšati kupčevo negotovost, strah in nezaupanje.

14 14 Prepričati: da je sedaj primeren čas za nakup, spremeniti potrošnikovo zaznavanje lastnosti izdelka, ustvarjati pripadnost, preferenco blagovni znamki, dograjevati ugled podjetja, opogumiti kupce za prehod k novi blagovni znamki. Spomniti: na obstoj izdelka zunaj sezone, spomniti, kje je izdelek ali storitev na voljo, zadržati pri kupcih zavest o obstoju proizvoda, spomniti potrošnika, da bo izdelek potreboval v bližnji prihodnosti (Mihaljčič 2006, 83) Oblikovanje sporočila 1 Oblikovanja sporočil za odjemalce podjetje ne sme prepustiti naključju. Za učinkovito komuniciranje podjetja najamejo oglaševalske agencije, ki izdelajo oglase, strokovnjake za neposredno trženje, ki sestavljajo podatkovne baze in preko pošte ali telefona vzpostavljajo stike z obstoječimi in potencialnimi odjemalci, strokovnjake za pospeševanje prodaje, ki oblikujejo programe za spodbujanje kupovanja, ter agencije za odnose z javnostmi, ki skrbijo za publiciteto izdelkov in javno podobo podjetij. Prav tako prodajalce izobražujejo in jih učijo prijaznosti. Pri oblikovanju sporočila je treba najti odgovore na naslednja vprašanja: Kaj povedati? vsebina sporočila. Kako logično povedati? zgradba sporočila. Kako zasnovati simbolni okvir? oblika sporočila. Kdo naj sporočilo posreduje? vir sporočila. Vsebina sporočila Vsebina sporočila je odvisna od ciljev komuniciranja, lastnosti ciljne skupine potrošnikov in narave objektov komuniciranja (Lorbek 1979, ). Sporočevalec mora ugotoviti, kaj naj pove ciljnemu občinstvu, da bo dosegel želen odziv. Ta postopek imenujemo poziv ali apel. Gre za predstavitev koristi, motivacije, identifikacije ali vzroka, zaradi katerega naj bi porabnik premislil o izdelku oziroma ga preizkusil. Poznamo tri vrste tako imenovanih apelov, tem ali idej, ki naj bi pojasnjevali koristi in prednosti ter razloge, zakaj potrošnik sploh razmišlja o določenem nakupu: 1. Emocialni apeli. Le - ti skušajo vzpodbuditi določene pozitivne ali negativne občutke, ki bodo motivirali nakup (apel humorja, strahu, ljubezni, ponosa ). 2. Racionalni apeli. Le - ti se sklicujejo na lastne interese kupcev, kažejo na funkcionalne koristi in prednosti ter najbolj ustrezajo kupcem na medpanožnih trgih. 3. Moralni apeli. Le - ti so usmerjeni na občutke pravičnosti, poštenosti, kaj je pravilno in kaj primerno. Pogosto spodbujajo ljudi, da bi podprli družbeno koristne stvari. 1 Prirejeno po Kotler 1998, 607.

15 15 Vsak od specifičnih apelov mora biti seveda tudi ustrezno izražen, sporočilo mora imeti ustrezno obliko. Časopisni oglas, televizijski film ali radijsko sporočilo morajo z raznimi vizualnimi in akustičnimi prijemi podpreti idejo sporočila (Starman 1995, 10). Zgradba sporočila Sporočevalec se mora odločiti o posameznih elementih zasnove sporočila, ki lahko bistveno vplivajo na njegovo vrednost in učinkovitost. Gre za oblikovanje sklepov, uporabo enostranskih ali dvostranskih argumentov ter zaporedje predstavitve argumentov. Sporočevalec mora sprejeti naslednje odločitve: Pri oblikovanju sklepov gre za vprašanje, ali naj sklep ponudi sam ali naj pusti občinstvu, da sami pridejo do zaključka. Raziskave kažejo, da je boljši drugi način. Pri uporabi enostranskih ali dvostranskih argumentov gre za to, ali bo sporočevalec samo pohvalil izdelek ali pa bo omenil tudi kakšne pomanjkljivosti. Čeprav ni povsem zanesljivo, so enostranski argumenti učinkovitejši, predvsem kadar je občinstvo visoko izobraženo in negativno opredeljeno. Pri zaporedju predstavitve argumentov gre za odločitev, ali povedati najmočnejši argument na koncu ali na začetku. Predstavitev na začetku lahko vzbudi močno zanimanje, vendar lahko vodi hitro do nezainteresiranosti (Kotler 1998, ). Oblika sporočila Sporočevalec mora določiti oziroma izbrati: tiskani oglas: naslov, besedilo, ilustracijo in barvo; radijski oglas: besede, glasovne značilnost (hitrost govora, ritem, izgovorjavo, višino glasu); televizijski oglas in oglas posredovan osebno: izraz obraza, obleko, gibe, držo, urejenost in ostalo nebesedno izražanje nastopajočega; sporočilo, ki ga prenaša izdelek ali embalaža: barvo, otip, vonj, velikost in obliko (Kotler 1998, 607). Vir sporočila Kotler (1998, 607) pravi, da vir posreduje sporočilo ciljnemu občinstvu, zato mora delovati v očeh občinstva verodostojno. Sporočila, ki so posredovana od zanimivega vira, vzbudijo večjo pozornost in imajo boljši priklic. Z uporabo pravega vira se bo povečala prepričevalna moč sporočila. Oglaševalci za svoje sporočila pogosto izberejo znane osebnosti, zaradi katerih so lahko sporočila še posebej učinkovita, predvsem kadar le - te poosebljajo ključno značilnost izdelka. Dejavniki, od katerih je odvisna verodostojnost vira so naslednji: Izkušenost: je posebno znanje, s katerim lahko sporočevalec podpre svoje trditve (zdravniki, znanstveniki). Zanesljivost: zagotavljata nepristranskost in poštenost posredovalca sporočila v očeh občinstva. Všečnost: pri tem gre za privlačnost posredovalca sporočila v očeh občinstva. Pomembne so lastnosti posredovalca, kot so veselost, smisel za humor.

16 16 Izbiranje komunikacijskih kanalov Sporočevalec mora za učinkovit prenos sporočila izbrati ustrezne kanale. Kotler, Bowen in Makens (1999, ) jih razvrščajo v dve skupini, in sicer med osebne komunikacijske kanale in neosebne komunikacijske kanale. TABELA 1: Kanali komuniciranja, nosilci sporočil in sredstev komuniciranja KANAL KOMUNICIRANJA Kanali za posredno komuniciranje Kanali za osebno komuniciranje Kanali za pisno komuniciranje Vir: Starman, 1995, 11. NOSILCI SPOROČIL televizijski in radijski sprejemniki časopisi revije filmski trak oz. nosilci zvoka in slike sporočevalec pošta SREDSTVA KOMUNICIRANJA televizijske in radijske oddaje filmi plakati govor mimika gestikuliranje dopisi in pisma prospekti katalogi brošure tehnična dokumentacija navodila za uporabo Osebni komunikacijski kanali Značilnost osebnih komunikacijskih kanalov je neposredna komunikacija med dvema ali več osebami. Poteka lahko iz oči v oči, preko telefona ali preko pošte. Tovrstni kanali so posebej učinkoviti zaradi možnosti posamične predstavitve in odziva. Pogosto imajo odjemalci raje osebne vire informacij kot pa preko množičnih medijev. Ločimo zastopniške, strokovne in družbene komunikacijske kanale. O zastopniških govorimo v primeru prodajnih zastopnikov podjetja, ki obiskujejo kupce na ciljnem trgu, o strokovnih govorimo, kadar sporočila posredujejo neodvisni strokovnjaki, družbene kanale pa sestavljajo sosedje, prijatelji, družina ali sodelavci, ki komunicirajo s ciljnim kupcem. Podjetja lahko na različne načine spodbujajo osebne komunikacijske kanale, da bi čimbolj koristili prodaji: Ustvarijo mnenjske vodje (določenim ljudem pod ugodnimi pogoji ponudijo svoje izdelke). Razvijajo oglase, ki imajo visoko»pogovorno vrednost«. Uporabijo vplivne poti v okolju (npr. predsednike razredov, predsednice ženskih ustanov).

17 17 Poiščejo vplivne posameznike in podjetja (le - tem posvetijo posebno pozornost, saj lahko pri medorganizacijski prodaji celotna panoga sledi inovacijam vodilnega na trgu). Neosebni komunikacijski kanali Pri teh poteka posredovanje sporočil brez osebnega stika. Med neosebne komunikacijske kanale sodijo: Mediji: tiskani (revije, časopisi, pošta), na»daljavo«(radio, televizija), elektronski (avdiotrakovi, videotrakovi, videoplošče) in prikazani (oglasne deske, plakati, oznake). Večino neosebnih sporočil posredujejo plačana občila. Ozračje: ustvarijo ga ustrezno opremljena okolja, ki spodbudijo ali povečajo porabnikovo zavzetost za nakup. Dogodki: so priložnosti, ki naj ciljnemu občinstvu posredujejo določena sporočila. Kljub temu da je osebna komunikacija učinkovitejša od neosebne, lahko imamo množična občila za najpomembnejše sredstvo za spodbujanje osebne komunikacije. Kajti množična komunikacija lahko precej vpliva na osebne odnose in vedenje (Kotler 1998, ) Določanje celotnega proračuna za marketinško komuniciranje Določevanje višine sredstev, namenjenih tržnemu komuniciranju, je zahtevna naloga. V praksi uporabljajo podjetja različne metode za določanje finančnih sredstev za tržno komuniciranje (Starman 1995, 14-15). Najpogosteje so uporabljene naslednje metode: metoda deleža od vrednosti prodaje, metoda ciljev in nalog, metoda razpoložljivih finančnih sredstev, metoda primerjave s konkurenco (Kotler 1998, ). Dejavniki, ki vplivajo na določanje proračuna za promocijo, so: nepričakovane priložnosti in nevarnosti, gospodarska recesija, velikost tržišča, tržni potencial, tržni delež, naključja, ekonomija obsega, organizacijske značilnosti (struktura organizacije, sodelovanje s strokovnjaki in svetovalci, hierarhija organizacije, preference in izkušnje odločevalcev in vplivnežev, pritisk na management za dosego določenih budgetov), krizne situacije, načrtovanje vrzeli (Pelsmacker, Geuens and Bergh, povzeto po Završnik in Mumel 2003, 23 ). Metoda deleža od vrednosti prodaje je metoda, pri kateri podjetja določijo izdatke za marketinško komuniciranje glede na delež od prodaje (tekoče ali predvidene) ali prodajne cene. Ta metoda je v praksi izredno priljubljena zaradi svoje enostavnosti in lahkega izračuna in ne zato, ker je pravilna. Njena velika slabost je namreč v tem, da jemlje kot podlago za izračun budžeta prodajo kot neodvisno spremenljivko, komuniciranje pa kot odvisno spremenljivko, medtem ko je razmerje med obema v resnici ravno obratno. Razen tega se vrednosti nanašajo na preteklo obdobje, ki pa s sedanjostjo nima nič skupnega (Lorbek 1991, 34).

18 18 Metoda ciljev in nalog je metoda, po kateri določanje proračuna za promocijo zahteva od podjetij, da natančno opredelijo posamične cilje, določijo naloge, ki jih je potrebno izpeljati za dosego ciljev, in ocenijo stroške izvajanja teh nalog (Kotler 1998, ). Vsota vseh stroškov predstavlja predlagani proračun za komuniciranje. Metoda je zahteva, ker je zelo težko določiti naloge, s katerimi bomo dosegli želene rezultate. Zaradi tega mora poslovodstvo pretehtati vprašanja, na katera je težko odgovoriti. Po tej metodi podjetje določi svoj proračun za komuniciranje na osnovi tega, kaj želi doseči (Kotler, Bowen and Makens 1999, ). Metoda razpoložljivih finančnih sredstev je precej razširjena metoda. Njeno bistvo je v tem, da podjetja določijo višino proračuna za promocijo glede na razpoložljiva finančna sredstva. Slaba stran te metode je, da povsem zanemarja naložbeno vlogo promocije in njen neposredni učinek na obseg prodaje. Posledica tega je negotov letni proračun za promocijo, zaradi česar je močno oteženo dolgoročno načrtovanje marketinškega komuniciranja. Ta metoda je subjektivna (Završnik in Mumel 2003, 22). Metoda primerjave s konkurenco govori, da morajo vlagati podjetja v komuniciranje vsaj toliko kot konkurenca, če želijo obdržati svoj tržni delež. Pri tem upoštevajo ali povprečne izdatke za komuniciranje v branži ali pa povprečne izdatke vodilnega podjetja. Ta način je videti varen, saj bi naj zmanjševal tekmovalnost med konkurenti na področju komuniciranja, saj bi podjetja porabila približno enako sredstev (Holloway 1997, 100). Ta metoda ima nekaj dobrih argumentov za uporabo, saj je poznavanje konkurence zelo koristno za podjetje, vendar pa je jasno, da izdatki konkurence ne morejo biti edina determinanta za določanje proračuna. Kajti ni nujno, da je tržna situacija konkurence enaka. Cilji komuniciranja se lahko razlikujejo, vplivi okolij so lahko drugačni. Poleg tega ta metoda temelji na podatkih iz preteklosti (Lorbek 1991, 34) Izbiranje promocijskega spleta Podjetja morajo celotni proračun za komuniciranje v grobem razdeliti na pet tržno komunikacijskih orodij: oglaševanje, pospeševanje prodaje, odnose z javnostmi, neposredno trženje in prodajno osebje. Znotraj ene panoge se razdelitev sredstev za promocijo lahko zelo razlikuje. Nekatera podjetja namreč več sredstev namenjajo za oglaševanje, spet druga več za osebno prodajo, tretja za pospeševanje prodaje. Neprestano pa v podjetjih iščejo nove načine za doseganje učinkovitosti in pri tem menjavajo promocijska orodja glede na njihovo ekonomsko ustreznost. Prav tako je možno z enim promocijskim orodjem podpirati drugega (Završnik in Mumel 2003, 23). Ko določamo promocijski splet, moramo poleg ciljev komuniciranja upoštevati še nekatere dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje komunikacijskega speta. Kotler, Bowen in Makens (1999, ) jih opredeljujejo: Vrste izdelčnih trgov, Strategija potiska in strategija potega, Stopnja nakupne pripravljenosti kupca, Stopnja v življenjskem ciklu izdelka,

19 19 Tržni položaj podjetja. Vrste izdelčnih trgov Med porabniškimi in medorganizacijskimi trgi se pomembnost posameznih instrumentov komuniciranja razlikuje: Storitvena podjetja, kadar tržijo svoje storitve porabnikom, porabijo veliko več sredstev za oglaševanje in pospeševanje prodaje in zelo malo za osebno prodajo. Storitvena podjetja, kadar tržijo na medorganizacijskem trgu, porabijo več sredstev prav za osebno prodajo. Osebna prodaja se na splošno več uporablja pri zapletenih, tveganih in dragih izdelkih in storitvah ter na medorganizacijskih trgih, kjer je manjše število prodajalcev. Strategija potiska in strategija potega Za strategijo potiska so značilne marketinške aktivnosti, predvsem osebna prodaja in pospeševanje prodaje storitvenega podjetja, usmerjene k posrednikom. Te naj bi spodbudile, da naročijo izdelek ali storitev ter ga ponudijo končnim uporabnikom ali ostalim posrednikom. Za strategijo potega so značilne marketinške aktivnosti, predvsem oglaševanje in pospeševanje prodaje, ki so usmerjene h končnim porabnikom. Ti naj bi povpraševali po izdelku ali storitvah pri posrednikih in jih tako spodbudili za naročilo izdelkov ali storitev pri proizvajalcu. SLIKA 2: Strategija potiska in strategija potega Vir: Kotler, 1998, 614 Stopnja nakupne pripravljenosti Učinkovitost instrumentov komuniciranja se razlikuje glede na stopnjo nakupne pripravljenosti: Na stopnji zavedanja in poznavanja imata najpomembnejšo vlogo oglaševanje in odnosi z javnostmi. Na stopnji razumevanja imata največji vpliv na nakupne odločitve oglaševanje in osebna prodaja.

20 20 Kupčeva prepričanost je najbolj odvisna od osebne prodaje, manj pa od oglaševanja in pospeševanja prodaje. Na odločitev za nakup in ponovni nakup najbolj vpliva osebna prodaja in pospeševanje prodaje ter oglaševanje, ki opominja. Stopnja v življenjskem ciklu izdelka Na učinkovitost komuniciranja vpliva tudi stopnja v življenjskem ciklu izdelka: Na stopnji uvajanja imata najpomembnejšo vlogo oglaševanje in odnosi z javnostmi, sledita jima pospeševanje prodaje, ki spodbuja prvi nakup, in osebna prodaja, s katero dosežejo dobro distribucijsko pokritje. Na stopnji rasti imajo vsa orodja sorazmerno majhen pomen, saj povpraševanje ohranja ustno izročilo. Na stopnji zrelosti se poveča pomembnost pospeševanja prodaje, oglaševanja in osebne prodaje. Na stopnji upadanja je najpomembnejše pospeševanje prodaje, pomen odnosov z javnostmi in oglaševanja je najnižji, medtem ko se prodajni zastopniki z izdelkom skoraj ne ukvarjajo več (Kotler 1998, ). Tržni položaj podjetja Pomemben dejavnik pri izbiri instrumentov komuniciranja za ustrezno in dobro oblikovanje promocijskega spleta predstavlja tudi tržni položaj podjetja. Znano je, da imajo visoko uvrščene blagovne znamke več koristi od oglaševanja kot od pospeševanja prodaje. Veliko avtorjev pa je mnenja, da se povpraševanje prodaje uporablja predvsem v primerih, ko želijo podjetja spodbuditi pri porabnikih hitrejše reakcije ali celo preprečiti upadanje prodaje (Završnik in Mumel 2003, 29). Promocijski splet Komunikacijski oziroma promocijski splet je celovito obdelal Kotler (1998, 613). Pravi, da morajo podjetja celotni proračun razdeliti na pet promocijskih orodij: oglaševanje, pospeševanje prodaje, odnosi z javnostmi, osebna prodaja in direktni marketing. SLIKA 3: Komunikacijski splet Vir: Kotler, 1998, 613

21 21 TABELA 2: Najpogostejša orodja za marketinško komunikacijo OGLAŠEVANJE Tiskani in radiotelevizijski oglasi Zunanja stran embalaže Priloge v embalaži Filmi Brošure in knjižice Letaki in zgibanke Imeniki Ponatisi oglasov Oglasne deske Znaki na prikazovalnikih Prikazovalniki na prodajnih mestih Avdiovizualni materiali Simboli in logotipi Vir: Kotler 1998, 597. POSPEŠEVANJE PRODAJE Nagradna tekmovanja, igre, žrebanja Darila Vzorci Sejmi in prodajne razstave Razstave Predstavitve Kuponi Znižanja Nizko obrestni krediti Zabave Prodaja»staro za novo«prodajne znamke Vezana prodaja ODNOSI Z JAVNOSTMI Tiskovna poročila Govori Seminarji Letna poročila Dobrodelna darila Sponzorstvo Objave Odnosi s krajevnim okoljem Lobiranje Predstavitve na občila Revije podjetij Dogodki OSEBNA PRODAJA Prodajne predstavitve Prodajna srečanja Spodbujeval ni programi Vzorci Sejmi in prodajne razstave NEPOSREDNO TRŽENJE Katalogi Neposredna pošta Trženje po telefonu Elektronska prodaja Televizijska prodaja Oglaševanje Bistvo oglaševanja je v tem, da celovito informiramo možne kupce o izdelkih in storitvah, ki jih ponujamo (Jesenko 2003, 185). Opredelitev oglaševanja, kot jo je podala American Marketing Association, je naslednja:»oglaševanje je vsaka plačana oblika neosebne predstavitve ali promocije idej, proizvodov ali storitev za znanega naročnika«. Običajno pa avtorji omenjeni opredelitvi dodajajo še ugotovitev, da oglaševanje poteka preko množičnih medijev (Starman 1995, 17). Iz te opredelitve izhajajo štiri osnovne značilnosti oglaševanja: gre za plačano predstavitev, gre za neosebno predstavitev, predstavlja ideje, izdelke ali storitve skozi množične medije oziroma kanale komuniciranja, ki so izbrani za doseganje glavnega občinstva, mora imeti znanega naročnika, to je lahko posameznik ali podjetje, ki plača oglaševanje.

22 22 Če te značilnosti niso izpolnjene, potem ni moč govoriti o oglaševanju (Jugenheimer and White, povzeto po Završnik in Mumel 2003, 32). Oglaševanje je enosmerna komunikacija, saj gre komunikacijski tok le v eno smer, in sicer od oglaševalca k prejemniku. Pri oglaševanju je najpomembneje to, da gre za načrtno delovanje na človekovo psiho z namenom ustvariti čim intenzivnejše in dolgotrajno pripravljenost na nakup izdelka ali storitve. Oglaševanje mora biti torej usmerjeno na psihološke dejavnike, ki vplivajo na nakup izdelka ali storitve (Florjančič in Ferjan 2000, 167). Oglaševanje ima pomembno funkcijo zlasti pri uvajanju novih izdelkov in storitev, ko je potrebno vzpodbuditi začetno povpraševanje, kupce opozoriti na obstoj izdelka, možnostih uporabe in načinu funkcioniranja. Ko je izdelek že uveljavljen in ima tudi že konkurente, skušamo z oglasnim sporočilom prepričati potrošnika o kakovosti izdelka ter tako vzpodbuditi selektivno povpraševanje. Ko pa izdelek na krivulji življenjskega ciklusa prispe v fazo zrelosti, naloga oglaševanja ni več informiranje in prepričevanje, ampak predvsem ohranjanje zavesti o izdelku pri kupcih. Vse to seveda z namenom motiviranja nakupa oglaševanega izdelka ali storitve (Starman 1995, 17). V sodobnih razmerah na trgu ni dovolj, da je storitev, ki jo ponujamo, le dovolj kakovostna,»dober glas«o njej moramo ponesti do porabnika. Z oglaševanjem si prizadevamo ustvariti in širiti dober glas o storitvah in idejah podjetja. Pri tem pa se moramo zavedati, da tudi najboljše oglaševanje ne pomaga, če ponujamo nekakovostne izdelke ali storitve (Brezovec 2000, 107). Funkcija oglaševanja je večplastna, saj lahko koristi različnim udeležencem v oglaševanju. Podjetjem poskuša omogočiti večjo prodajo izdelkov, manjše zaloge, možnost za uveljavitev novih izdelkov Trgovini pomaga pri hitrejšem obratu blaga. Medijem omogoča pomemben vir sredstev za normalno poslovanje ter prispeva k njihovi informativni dopolnitvi. Porabnikom omogoča bolj kakovosten izbor med izdelki posameznih ponudnikov. Oglaševanje pomaga družbi nasploh, saj pospešuje gospodarski razvoj, vzpodbuja tekmo med ponudniki ter s tem večjo kakovost in se prilagaja za enakopraven nastop na mednarodnem trgu (Starman 1995, 79). Oglaševanje je integralni del marketinga. V nekaterih podjetjih je podrejena vodilnim organom, ki določajo smernice za oblikovanje ekonomskih sporočil. Politika in taktika oglaševanja se razlikujeta glede na vsebino. Ločiti moramo oglaševanje za investicijsko in za potrošno blago. Za izvajanje in doseganje uspešne ter racionalne politike oglaševanja moramo upoštevati zlasti naslednja dejstva: cilj, ki ga želimo doseči s konkretnim oglaševanjem, čas, ki je potreben za dosego postavljenih ciljev, območje, kjer bomo izvajali oglaševanje, selekcijo ustreznih medijev in sredstev oglaševanja, da bi dosegli ustrezno racionalnost in zastavljene učinke (Jesenko 2003, ).

23 23 Oglaševalska sporočila se lahko posredujejo javnosti preko različnih medijev, tako slikovnih kot tudi zvočno in zvočnoslikovnih. Med slikovne spadajo tiskani oglasi, letaki, plakati, prospekti, ogledni kartoni, katalogi, letna poročila, panoji, transparenti, svetlobna telesa, koledarji, nalepke, embalaža in drugo. Med zvočne in zvočnoslikovne pa sodijo razglas preko zvočnika, radijski posnetek, gramofonski ali magnetofonski posnetek, videokaseta, videodisk, televizijski film, kino diapozitiv, videotekst, elektronski interaktivni medij in drugo (Brezavšek, povzeto po Završnik in Mumel 2003, 34). Na izbor medijev vplivajo različni dejavniki: ekonomski in komunikacijski cilji, ciljna skupina, segment potrošnikov, značilnost izdelka ali storitve in življenjski ciklus le tega, splošen položaj na trgu (gospodarski, geografski, konkurenca), splet aktivnosti tržnega komuniciranja, prodajna sezona, ritem prodaje, višina finančnih sredstev, ki je predvidena za tržno komuniciranje, število in razpoložljivost medijev, značilnosti različnih medijev, način sprejemanja sporočila (Starman 1995, 12). Mnogo večji učinek dosežemo, če kombiniramo različne medije. Seveda mora tržnik poznati prednosti in slabosti različnih medijev, znati mora meriti njihove učinke, prilagajati tržno komuniciranje spremembam potreb, želja in okusov potrošnikov (Starman 1995, 12).

24 24 TABELA 3: Značilnosti oglaševalskih medijev MEDIJ PREDNOSTI SLABOSTI Časniki, dnevniki Veliko bralcev, visoke naklade, bere vsa družina, daily fresh news,veliko zaupanje, široka sprejemljivost, dobro pokritje krajevnega trga. Časopisi, revije Televizija Radio Neposredna pošta Panoji, plakatne površine Dobra reprodukcija, dolgo trajanje, ugled, specializiranost, selektivnost, berejo se v prostem času. Slika, zvok in gibanje, velik doseg avditorija, nizki stroški na gledalca, prestižen medij, privlačno za čute, visoka pozornost. Prilagodljiv, hitro lahko spremenimo sporočilo, nizki stroški, veliko poslušalcev, geografska in ekonomska selektivnost, množična uporaba. Majhna odvečna naklada, visoka selektivnost, oglaševalec nadzira obtok, osebna, spodbuja akcijo, skrita pred tekmeci. Nizki stroški, geografska selektivnost, majhna konkurenca, prožnost, velika ponovljenost izpostavitev. Omejene možnosti tiska, kratkotrajnost, oglas v množici, majhno prehajanje med občinstvom. Visoki absolutni stroški, počasno izgrajevanje avditorija, pozicioniranje ni zagotovljeno. Visoki celotni stroški, stroški izdelave filma, hitra pokvarljivost sporočila, omejena količina najboljšega časa, velik hrup. Kratko življenje sporočila, omejena pozornost poslušalstva, samo zvok, nestandardizirane strukture cen. Draga, težko najti snov, ki pritegne bralca, napad na zasebnost,»junk mail«. Omejena rast, omejitve ustvarjalnosti, splošno občinstvo. Vir: in Kotler, 1998, 641. Pospeševanje prodaje Po Kotlerju ( ) je pospeševanje prodaje sestavljeno iz različnih orodij, ki jih potrebujemo za spodbujanje, predvsem kratkoročno, da izzovemo večje ter hitrejše nakupe določenega izdelka ali storitve s strani potrošnikov ali trgovine. Pospeševanje prodaje ponudi spodbudo za nakup. American Marketing Association je sprva opredeljevalo pospeševanje prodaje kot prodajne aktivnosti, ki dopolnjujejo ostala orodja za tržno komuniciranje, oglaševanje, osebno prodajo in odnose z javnostmi ter spodbujajo k nakupu trgovce in porabnike k večji učinkovitosti. Kasneje pa je podalo novo definicijo, in sicer so rekli:»pospeševanje

25 25 prodaje je javni in osebni trženjski pritisk, ki ga podjetje izvaja v naprej določenem in časovno omejenem obdobju z namenom spodbuditi k poskusu izdelka ali storitve, povečati povpraševanje ali izboljšati kakovost izdelka ali storitve«(završnik in Mumel 2003, 83). Podjetje lahko usmeri pospeševalne aktivnosti na tri področja, s katerimi bo doseglo boljše prodajne rezultate, in sicer: s pospeševanjem prodaje pri lastnih prodajnih kadrih v podjetju, s pospeševanjem prodaje pri posrednikih, s pospeševanjem prodaje pri kupcih oziroma potrošnikih. Priporočljivo je, da kombiniramo številne prej omenjene aktivnosti, upoštevamo timski pristop in ekonomske prednosti (Jesenko 2003, 187). Starman (1995, 20) pravi, da k pospeševanju prodaje prištevamo vse ukrepe, ki kratkoročno spodbujajo potrošnika k nakupu. Sem sodijo vsa nerutinska prodajna prizadevanja. Gre za komunikacijske aktivnosti»pod črto«, vendar obstajajo podatki, da v svetu naraščajo izdatki za pospeševanje prodaje po večji stopnji kot izdatki za oglaševanje. Cilji akcij pospeševanja prodaje so najpogosteje naslednji: pridobiti nove odjemalce, spodbuditi h količinsko večjim nakupom, spodbuditi k nakupom izven sezone in s tem zmanjševati nihanja, pritegniti odjemalce konkurenčnih podjetij, poskrbeti za predstavitve na prodajnih mestih, doseči povečanje prodaje novega izdelka ali storitve, podaljševati življenjski ciklus izdelka ali storitve, izničevati vpliv aktivnosti komuniciranja konkurence, stimulirati prodajno osebje in posrednike (Brezovec 2000, 112 in Teare 1994, 276). Obstaja veliko orodij za pospeševanje prodaje. Načrtovalec pospeševanja prodaje mora pri izboru upoštevati vrsto trga, cilje pospeševanja, konkurenčne razmere in ekonomičnost posameznega orodja. Po Kotlerju ( ) najbolj pogoste metode pospeševanja prodaje, usmerjene na porabnike, so: vzorci (predstavljajo brezplačno ponudbo določene količine izdelka ali storitve), kuponi (so potrdila, ki dajejo imetniku pravico do določenega prihranka pri nakupu izdelka ali storitve), cenovni paketi (so ponudbe prihrankov kupcev in pomenijo znižanje redne cene. So zelo učinkoviti za prodajo na kratek rok, celo bolj kot kuponi), darila (so blago, ki ga ponudimo poceni ali brezplačno, kot spodbudo za nakup določenega izdelka ali storitve), nagrade, natečaji, žrebanja in igre (so priložnosti, da kupci dobijo gotovino, potovanje ali blago, ker so nekaj kupili), nagrade stalnim strankam (so v gotovini ali v drugih oblikah daril kupcem, za redno uporabo izdelka ali storitve),

26 26 izdelčne garancije (so pomembno promocijsko orodje, saj so kupci postali izredno občutljivi na kakovost), vezano pospeševanje prodaje (je sestavljeno iz dveh ali več blagovnih znamk ali podjetij, ki so povezani glede kuponov, povračila gotovine ali natečajev, da bi pritegnili kupce. Podjetja združujejo sredstva, saj upajo, da bodo tako širše predstavljena.), navzkrižno pospeševanje prodaje (pomeni, da uporabimo eno blagovno znamko za oglaševanje druge), prikazi izdelkov na mestu nakupa in demonstracije (gre za razstavo izdelkov ali demonstracije, ki potekajo na prodajnih ali nakupnih mestih), merchandising (predstavlja vsa tista orodja, s katerimi ponudnik spodbuja nakup določene storitve na prodajnem mestu, npr. A karte, informacijske mape, interni plakati, videoposnetki, ), informacijski letaki, brošure in katalogi. Metode pospeševanja prodaje, usmerjene na trgovine: nižja cena (gre za neposredni popust pri vsakem nakupu v določenem časovnem obdobju. Ponudba spodbudi trgovce, da kupujejo količino ali izdelke, ki jih sicer ne bi), dodatek (je znesek, ki ga prejme trgovec kot nadomestilo za neke vrste oglaševanja proizvajalčevega izdelka. Dodatek za oglaševanje trgovcu nadomesti stroške oglaševanja), brezplačno blago (je dodatno blago za posrednike, ki kupijo določeno količino ali posebne velikosti. Proizvajalci lahko ponudijo trgovcem na drobno predmete s proizvajalčevim imenom, npr. peresa, koledarji, ). Metode pospeševanja prodaje, usmerjene na druge organizacije: poslovni sejmi ali konvencije (panožna združenja organizirajo letne sejme ali konvencije. Podjetja, ki prodajajo izdelke določeni panogi, kupijo prostor, postavijo stojnice in razstave, kjer predstavijo svoje izdelke. Prodajalci, ki se udeležijo sejmov ali konvencij, pričakujejo različne koristi, kot so nove prodajne informacije, ohranjanje stikov, uvajanje novih izdelkov, srečevanje novih strank, izobraževanje porabnikov s pomočjo publikacij, filmov in avdiovizualnega gradiva. prodajna tekmovanja (pretegnejo prodajno osebje in trgovce. Njegov cilj je spodbuditi le - te, da povečajo prodajne rezultate v določenem obdobju z nagradami za tiste, ki se izkažejo za najboljše). posebno oglaševanje (gre za brezobvezno poklanjanje uporabnih, nedragih predmetov z imenom podjetja, naslovom ali reklamnim sporočilom možnim uporabnikom in strankam s strani prodajalcev (Kotler 1998, ).

27 27 Osebna prodaja Pri osebni prodaji imamo ustno prezentiranje izdelkov ali storitev v pogovoru z enim ali več potencialnimi kupci, vse to z namenom, da bi dosegli ugodno prodajo. Prezentiranje je lahko formalno ali neformalno. Slednje je ob navzočnosti kupca ali po telefonu. Pri osebni prodaji angažiramo prodajne referente, trgovske potnike, prodajalce v predstavništvih in drugih prodajalnah (Deželak 1984, povzeto po Jesenko 2003, 188). Pomen osebne prodaje se kaže predvsem v njenih ciljih. Le - ti so: informirati potencialne kupce o vseh sestavinah marketinškega spleta za določen izdelek ali storitev, pogosto primerjalno z enakimi ali sorodnimi proizvodi ali storitvami; informirati in prepričevati o tistih sestavinah marketinškega spleta, ki iz kakršnih koli razlogov ostanejo neznane, nejasne, dvomljive, za kupca ali potrošnika pa so odločilne za nabavo oziroma nakup (Lorbek 1991, 41). Pri osebni prodaji moramo razlikovati med različnimi načini prodajanja glede na število udeležencev v komuniciranju, in sicer: prodajni predstavnik podjetja - kupec (prodajalec komunicira s potencialnim ali dejanskim kupcem osebno ali po telefonu). prodajni predstavnik podjetja nabavna skupina (prodajalec komunicira z nabavno skupino v obliki prodajne prezentacije). prodajni team nabavna skupina (vodja prodaje, prodajni predstavnik, prodajni inženir, prodajni team komunicirajo z nabavno skupino v obliki prodajne prezentacije). konferenčno prodajanje (prodajni predstavnik organizira srečanje strokovnjakov svojega podjetja z enim ali več kupci z namenom, razpravljati o problemih in vzajemnih interesih). seminarsko prodajanje (team strokovnjakov vodi izobraževalni seminar za tehniško skupino v kupčevem podjetju o tehniško- tehnološkem razvoju na področju vzajemnih proizvodov) ( Kotler, povzeto po Lorbek 1991, ). Završnik in Mumel (2003, 25) pravita, da je osebna prodaja stroškovno najučinkovitejše orodje na kasnejših stopnjah nakupnega procesa, še posebej pri spodbujanju naklonjenosti do izdelka, prepričanja kupca in odločitve za nakup. V primerjavi z ostalimi komunikacijskimi orodji ima osebna prodaja tri bistvene prednosti (Kotler 1998, 616): 1. Osebni stik: pri osebni prodaji pride do osebnega, takojšnjega in vzajemnega odnosa med dvema ali več osebami. Obe strani imata možnost od blizu opazovati potrebe in značilnosti nasprotne strani ter se lahko hitro prilagodita. 2. Poglabljanje razmerja: osebna prodaja omogoča najrazličnejše vrste razmerij. Lahko so to površinska med prodajalcem in kupcem, lahko so to globlja prijateljstva. Če si želijo prodajni zastopniki zagotoviti dolgoročnejše razmerje, morajo čimbolj upoštevati želje svojih odjemalcev. 3. Odziv: pri osebni prodaji čuti kupec obvezo, ker je poslušal prodajalca, da mu mora posvetiti pozornost in mu odgovoriti.

28 28 Slabosti osebne prodaje pa so: stroški so visoki, je najdražji kanal komuniciranja, število nosilcev sporočil - prodajalcev ni možno v kratkem času znatno povečati ali zmanjšati, komuniciranje v tem kanalu ni javno, ampak pretežno med štirimi očmi, zato so v tem kanalu napake v komuniciranju bolj skrite in je težji tudi nadzor nad posameznimi prodajalci (povzeto po Lorbeku 1991, 41). Odnosi z javnostmi Odnosi z javnostmi je termin, ki ga v ameriški literaturi začnemo srečevati od začetka tega stoletja. Pojavi se, ko so se podjetja začela zavedati pomena ustvarjanja ugodnega javnega mnenja o sebi in svoji dejavnosti. Podjetja skušajo z različnimi aktivnostmi preko množičnih medijev vplivati na okolje, ustvarjati ugled in doseči zaupanje javnosti. Gre za aktivnosti podjetja, ki so usmerjene k zaposlenim, potrošnikom, kupcem, dobaviteljem, ekološkim skupinam in celotni javnosti. S tem omogočajo uspešnost delovanja organizacije skozi odstranjevanje potencialnih nevarnosti, preprečevanje konfliktov, izkoriščanje priložnosti in predvsem graditev pozitivne podobe v očeh vseh javnosti (Starman 1995, 18). Pri odnosih z javnostmi gre za splet različnih tehnik, katerih cilj je oblikovati dobre odnose med podjetjem in njegovo javnostjo. Gre za neplačano in neosebno obliko komuniciranja z različnimi javnostmi, ki poteka preko množičnih medijev. Pogosto uporabljamo kratico PR, ki izhaja iz angleške besede»public relations«(holloway in Robinson 1995, 211). Odnosi z javnostmi predstavljajo vez med podjetjem in javnostmi oziroma reakcijo javnosti na dejanja in podjetje samo kot tako. Z ustreznimi aktivnostmi moramo ustvarjati zaupanje javnosti do podjetja. Za nekatera podjetja so odnosi z javnostmi sistematično načrtovan in usmerjen proces, s katerim vplivamo na oblikovanje ter doseganje naklonjenosti javnosti preko interaktivnega komuniciranja (Jesenko 2003, 187). Odnosi z javnostmi temeljijo na naslednjih dejstvih: Pomagajo graditi odnose in obojestransko razumevanje med organizacijo in javnostmi. Utrjujejo kredibilnost organizacije v okolju. Gradijo pozitivno podobo organizacije v okolju. Zagotavljajo vidnost in odmevnost v okolju. Pomagajo graditi zavedanje o organizaciji in njenih izdelkih ali storitvah. So strateško orodje. Omogočajo identificiranje, razlikovanje, pozicioniranje in razumevanje delovanja organizacije (Završnik in Mumel 2003, ). Metode in tehnike odnosov z javnostmi so: odnosi z mediji, odnosi z drugimi zunanjimi javnostmi, odnosi z notranjo javnostjo, krizni management (Starman 1995, 19).

29 29 Med najpogostejše zunanje javnosti sodijo: porabniki in uporabniki, mediji, lokalne skupnosti in državni organi, investitorji, dobavitelji, distributerji, mnenjski vodje, poslovni partnerji (Završnik in Mumel 2003, 125). Najpogostejše orodje odnosov z javnostmi je publiciteta. Gre za neplačano obliko predstavljanja podjetja in njegovih izdelkov ali storitev v množičnih medijih. Je komunikacijski proces, ki ga ne more v celoti nadzorovati podjetje, saj ga izvajajo in nadzorujejo mediji. Dobro načrtovana publiciteta odpira nove možnosti poslovanja v podjetju. Najučinkovitejša je takrat, ko ugodno sporočilo o podjetju doseže želeno javnost. Da bi podjetje pritegnilo zanimanje medijev, mora ob vsakem pomembnem dogodku, spremembi, novosti, organizirati novinarske konference, pripravljati sporočila za objavo, dodatna razlagalna gradiva ter negovati osebne odnose z novinarji (Brezovec 2000, 121). Podjetje živi v konkretnem okolju, zadovoljuje tudi določene splošne družbene interese, zato mora objavljati informacije o svojih dejavnostih. Pri tem poskuša doseči osnovne cilje, kot so povečanje prodaje, ustvarjanje prijetnega vzdušja in zaupanja. Publiciteta je pomembna zlasti zaradi velike verodostojnosti, kajti reportažam in člankom izpod novinarskega peresa javnost bolj zaupa kot običajnim oglasom (Starman in Hribar 1994, 17). Želeno publiciteto lahko dosežemo s sponzorstvom. Sponzorstvo je orodje tržnega komuniciranja, ki se tesno prepleta z oglaševanjem in publiciteto. Običajno se sponzorirajo športne ali kulturne prireditve, izobraževanja, televizijski prenosi ter dogajanja v lokalni skupnosti. Podjetje skozi sponzoriranje v denarni ali materialni obliki pomaga drugim, da dosežejo svoje cilje, in na ta način izboljšuje odnose z javnostmi. Z ustrezno izbranimi dogodki, ki jih sponzorira, si podjetje gradi imidž in dviguje ugled v očeh izbrane javnosti (Brezovec 2000, 121). Po Lorbeku (1991, 52) so prednosti odnosov z javnostmi naslednje: sporočila imajo visoko stopnjo verodostojnosti. Ljudje jim mnogo bolj verjamejo, čim bolj pozitiven je image medija, v katerem se pojavljajo, ker niso»komercialna«, so mnogo bolj prepričljiva, so nevsiljiva, ne obvezujejo k nakupom, so relativno poceni, posebno sporočila v pomenu publicitete, z njimi je možno doseči tudi majhne, specifične dele javnosti. Med slabosti pa sodijo: možnost kontrole med dejansko vsebino, obliko, obsegom in časom objave sporočila je majhna, ponavljanje sporočil v istem mediju ni možno, zato tudi ni kontinuitete (posebej pri publiciteti).

30 30 Neposredno trženje Po Starmanu in Hribarju (1994, 34) gre pri neposrednem trženju za kombinacijo prodajne poti, metod in tržnega komuniciranja, ki ponuja izdelke in storitve sedanjim in potencialnim kupcem prek različnih propagandnih medijev, posameznih ali v kombinaciji, da bi dosegli neposreden odziv po telefonu, pošti ali z osebnim stikom. Časopisi, revije in televizija se lahko uporabljajo kot neposredni mediji za določene akcije neposrednega trženja. Marsikateri odjemalec si želi neposredno povezavo s proizvajalcem, kar dosežemo tako, da pošiljamo odjemalcem kataloge, prospekte in podobno. Tudi z neposredno pošto bomo hitro in celovito informirali odjemalce, ne samo o novih izdelkih in storitvah, ampak tudi o številnih drugih podrobnostih marketinškega spleta. V novejšem obdobju se vse pogosteje pojavlja trženje po telefonu, elektronska prodaja in televizijska prodaja (Jesenko 2003, 189). Z neposrednim trženjem najhitreje ugotavljamo reakcijo potrošnika na ponujeno blago in storitve. Zato je priporočljivo uporabiti neposredno trženje takrat, ko uvajamo nove izdelke na trg. Tako bodo prodajalci na najbolj razumljiv način informirali uporabnike o značilnostih izdelka, njegovi uporabnosti, kakovosti, prodajnih pogojih. Tudi če ne pride do prodaje, bo uporabnik seznanjen z novim izdelkom. Ta informacija se zatem prenaša na okolico, kar pozitivno vpliva na kasnejšo prodajo. Običajno imajo prodajalci s seboj obrazce ali vprašalnike, ki jih izpolnijo pri uporabniku. S tem pridobijo dragocene informacije, na osnovi katerih lahko naknadno obveščajo uporabnike o prodajnem asortimentu (Jesenko 2003, 190). Najpogostejše oblike, ki jih v praksi uporabljamo pri direktnem trženju, so po Starmanu in Hribarju (1994, ): trženje po pošti, trženje po katalogu, trženje od vrat do vrat, trženje po telefonu, trženje s pomočjo avdiovizualnih sredstev. Z neposrednim trženjem učinkovito komuniciramo z uporabniki, zlasti ko prospekte in drug material dostavljajo pooblaščeni predstavniki ali prodajalci uporabnikom na dom. Lahko pa se določenim uporabnikom propagandno gradivo pošlje po pošti ali faksu. Posebno zanimivo je takrat, ko po pošti dostavljamo kataloge z vsemi navodili, na osnovi česar uporabniki izbirajo in naročajo po pošti določene izdelke. Razpečava propagandnega materiala je veliko cenejša po pošti, učinek pa je mnogo boljši, če dostavljajo gradivo predstavniki podjetja osebno. Obisk na domu je lahko najavljen ali nenajavljen. V veliko primerih je bolje, če obisk prej najavimo. To pa je v številnih primerih dvorezno, ker se stranka ni vnaprej pripravljena dogovarjati o obisku. Če pa je obisk nenajavljen, se redko dogaja, da uporabnik ne bi sprejel obiska ali vsaj propagandnega gradiva. Neposredni obiski imajo več prednosti. Tudi če uporabnik ne naroči blaga ob prvem obisku, ugotavljamo njegovo razpoloženje in pripravljenost na nakup konkretnega izdelka (Jesenko 2003, 190).

31 Merjenje učinkovitosti promocije Po določitvi promocijskega načrta mora sporočevalec izmeriti njegov učinek na ciljno občinstvo. Ljudem zastavi vprašanja, kot so: Ali prepoznajo sporočilo oziroma ali se ga spominjajo? Kolikokrat so videli sporočilo? Katerih delov se spomnijo? Katere občutke jim vzbuja? Kakšna so njihova prejšnja in sedanja stališča do izdelka oziroma podjetja? Sporočevalec bo skušal zbrati tudi vedenjske podatke, povezane z odzivom, na primer, koliko ljudi je kupilo izdelek, koliko ljudem je bil izdelek všeč, koliko ljudi je o njem poročalo naprej (Kotler 1998, ). Lumsdon (1997, ) pravi, da ima vrednotenje programa komuniciranja v marketingu štiri glavne cilje: Ugotoviti, kako uspešno smo informirali potencialne kupce. Ugotoviti, kakšno je zavedanje potencialnih kupcev o izdelku oziroma storitvi. Z dodatnimi raziskavami ugotoviti, kako se je spremenilo njihovo vedenje. Ugotoviti, kako se je povečalo število opravljenih storitev zaradi samega komuniciranja. V podjetju morajo biti pozorni tudi na ovire, ki lahko negativno vlivajo na učinkovitost komuniciranja v marketingu. Ovire se lahko pojavijo v procesu marketinškega komuniciranja, in sicer kot šum, kar imenujemo mešanje številnih oglasnih sporočil na prehodu od medija do sprejemnika sporočila. Druga vrsta ovir so psihološke ovire, ki jih je potrebno odstraniti, če želijo v podjetju doseči učinkovit prenos sporočila in s tem doseganje načrtovanih ciljev. Pri tem upoštevamo kot ovire mentalne in vedenjske procese, ki delujejo izbirajoče ter nastopajo na vsakem koraku procesa dekodiranja. Naj omenimo nekaj teh primerov: vključitev televizije, nečitljivo natisnjen izvod, drugačna interpretacija dnevnega dogodka, slike v oglasu itd (Ule in Kline 1996, 72-74). Učinkovitost promocije se meri tudi s prodajnega vidika. Najpogostejši način je proučevanje prodajnih podatkov pred promocijo, med njo in po njej. Običajno zraste tržni delež med pospeševanjem za nekaj odstotkov in pade nazaj takoj po pospeševanju. Ta odstotek naraste ponovno med naslednjim pospeševanjem. Promocija pritegne nove prve kupce in tudi spodbudi ponovne nakupe že obstoječih kupcev. Pri pospeševanju prodaje pade tržni delež za toliko časa, da kupci porabijo zaloge. Dolgoročna rast tržnega deleža pa kaže, da je podjetje dobilo nekaj novih odjemalcev. Najbolje deluje pospeševanje prodaje takrat, kadar pritegne kupce konkurentov, da poiščejo kakovostnejši izdelek ali storitev.

32 Organiziranje in upravljanje povezane marketinške komunikacije 2 Kljub velikim spremembam, do katerih prihaja v tržnem gospodarstvu, veliko podjetij še vedno uporablja za doseganje ciljev komunikacije predvsem eno ali dve orodji. Med temeljne spremembe štejemo razpadanje množičnih trgov na veliko število majhnih trgov, od katerih vsak zahteva poseben trženjski pristop, hiter razvoj novih vrst medijev in vedno večje zahteve potrošnikov. Vedno več podjetij se odloča za koncept povezanega komuniciranja v marketingu (IMCintegrated marketing communication). Ameriška zveza oglaševalskih agencij opredeljuje povezano komunikacijo kot»koncept načrtovanja komuniciranja v marketingu, ki upošteva dodano vrednost izčrpnega načrta, ki oceni strateško vlogo različnih komunikacijskih pristopov. Na primer splošnega oglaševanja, neposrednega odziva, pospeševanja prodaje ali odnosov z javnostmi ter povezuje te pristope tako, da z zaključno celoto posameznih sporočil omogoča razviden, skladen in čim močnejši komunikacijski učinek«. Pri povezanem komuniciranju v marketingu gre za idejo, da podjetje koordinira vse svoje aktivnosti komuniciranja. To je izrednega pomena, saj se mnoga podjetja pogosto zadovoljijo s tem, da prepustijo skrb za delo v zvezi z javnostmi agenciji, skrb za oglaševanje oglaševalski agenciji, program pospeševanja prodaje pa obravnava oddelek za marketing v podjetju. Zaradi te razdrobljenosti se zmanjša celotna učinkovitost marketinškega komuniciranja v samem podjetju. Povezano komuniciranje v marketingu narekuje, da pri komuniciranju podjetja sodelujejo vsi oddelki ter da koordinirano nagovarjajo ciljne potrošnike, enoglasno z enotnim sporočilom. 2 Povzeto po Kotlerju 1998,

33 33 4 MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE ZA HOTEL CELJSKA KOČA 4.1 Predstavitev hotela in dejavnosti Turistična točka Celjska koča je zelo prepoznavna in priljubljena za prebivalce mesta Celje in bližnje okolice, saj jo obiskujejo bodisi peš, s kolesom ali z avtomobilom. Območje Celjske koče ima dolgoletno turistično športno tradicijo, saj sta bili planinska koča in smučišče od leta 1920 dve izmed pomembnejših turističnih točk, namenjeni rekreaciji, sprostitvi in oddihu. V zadnjih letih pa je turistična točka Celjska koča postala prepoznavna tudi širše, saj na izlete in smuko prihajajo ljudje ne samo iz Celja in Savinjske regije, ampak tudi iz posavskih občin, s Kozjanskega in nasploh iz cele Slovenije (povzeto po internem gradivu Celjske koče). Hotel Celjska koča je bil zgrajen leta Mestna občina Celje, ki je lastnica hotela Celjska koča, se je odločila za modernizacijo dosedanjega turističnega centra Celjska koča in tako je iz nekdanje planinske koče nastal novozgrajeni hotel s tremi zvezdicami. Hotel se nahaja v idiličnem okolju in zavetju neokrnjenih gozdov, samo 10 kilometrov ven iz samega mestnega jedra mesta Celje. Hotel je sodobno zasnovan, ima 17 dvoposteljnih sob, dve veliki planinski sobi s skupnimi ležišči in en apartma. Skupno lahko sprejme 74 gostov. V hotelu se nahaja poleg omenjenih sob tudi restavracija z 90 sedeži in odprtim kaminom, smučarska soba, večnamenski prostor, bralni kotiček, terasa za sončenje in wellness center ( Za izletniško točko Celjska koča je izrednega pomena tudi samo smučišče, ki deluje v sklopu hotela. Smučišče Celjska koča se razprostira ob hotelu v velikosti več kot 4 ha. Smučišče ima zgrajen sodoben sistem zasneževanja s kompaktnim snegom in kakovostno razsvetljavo, ki omogoča tudi nočno smuko. Za najmlajše je na smučišču urejen otroški poligon in 65 metrski smučarki tekoči trak. Za deskarje na snegu imajo urejeno posebno progo, nedaleč stran od smučišča pa se nahaja tudi proga za tek na smučeh dolga, 5 kilometrov, in sankaška proga. (prirejeno po Vlečni napravi Celjska koča I. in II. imata kapaciteto 900 smučarjev na uro. Smučišče deluje že od davnega leta 1928, v zadnjem času pa je dobilo že petkrat naziv»naj smučišče«v kategoriji majhnih smučišč. V okviru hotela deluje tudi wellness center, s turško in finsko savno, dvema jakuzzijema in majhnim fitnes centrom. V sklopu welness centra izvajajo tudi: - masažne kopeli, - anticelulitne programe (body wrapping in body wrapping z grelno blazino), - različne masaže, - wellness pakete.

34 34 SLIKA 4: Skica smučišča Vir: Savna Beseda»sauna«je finskega izvora. Simbolizira materinsko toploto in zaščito, zato so se ljudje vanjo zatekali ob stiskah in težkih življenjskih preizkušnjah. V savni se sproščamo in meditiramo. Naše telo lahko zdrži visoko temperaturo zraka v savni tako, da pot izhlapeva in s tem hladi površino kože. Po minutah v savni se nam bitje srca poveča na udarcev/minuto, temperatura kože pa doseže okoli 40 C. Takrat se začnemo potiti. Posebna značilnost savnanja je izmenična kopel, v kateri telo najprej pregrejemo v savni in kasneje ohladimo s tuširanjem. Segreti zrak spusti napetost v mišicah in povzroči obilno potenje. Savna lahko pomeni tudi kozmetično nego. Krvni obtok je povečan, kar izboljša prekrvavitev kože. Pospešeno znojenje je pomembno za izločanje soli in strupenih snovi iz telesa, čisti pa tudi kožne pore. Povrhnjica se lažje in hitreje obnavlja, še posebej, če pred savnanjem z nežnim pilingom odstranimo poroženelo oziroma odmrlo kožo. Finska savna Je manjši zaprt ogrevani prostor. Temperatura v finski savni je nekje med 60 C in 110 C, najpogosteje okoli 80 C. Finska savna razveseljuje, odpravlja utrujenost ter povečuje telesno zmogljivost. Poleg tega varuje pred prehladi, pospeši izločanje strupenih snovi, čisti kožo in koristi pri obolenjih gibalnega aparata. Turško savno Imenujemo jo tudi parna kopel. Temperatura ni tako visoka kot v finski savni. Giblje se med 42 C in 45 C. Relativna vlažnost zraka je med 45 % in 65 %. Zaradi visoke vlažnosti in prisotnosti arom eteričnih olj parna kopel blagodejno vpliva na dihala. Toplota pospeši cirkulacijo v telesu, kar blagodejno vpliva na sprostitev napetosti v mišicah, para pomaga odpreti pore in s tem pripomore k naravnemu čiščenju kože, ki postane nežna in gladka.

35 35 Masažne kopeli Hidroterapija je ena izmed najstarejših oblik zdravljenja, saj so jo poznali že stari Grki in Rimljani. Kopališča in tople kopeli so jim nudila ugodje za telo in dušo, tako da so postala del njihovega življenja. Pripisovali so jim zdravilne učinke za revmo in druge zdravstvene motnje, cenili pa so jih tudi zaradi ugodja, sprostitve in dobrega počutja. Temperatura vode v masažni kopeli je lahko med 26 C in 42 C. Masaže Masaža je oblika povezanih dotikov. Z rokami ali drugimi deli telesa, kot so podlahti ali komolci drsimo čez kožo in pritiskamo na mišice v zaporedju prijemov, kot so različno božanje, drgnjenje, gnetenje in pritiskanje. To lahko učinkuje blažilno ali poživljajoče, če pa se pri masaži osredotočimo še na energijo, lahko vpliva na telo, razum in čustva (Mumford, 2006, 10). Ročne masaže so v različnih oblikah poznali in uporabljali že starorimski in starogrški zdravniki kot eno izmed najpomembnejših terapij za zdravljenje in lajšanje bolezni. Masaža sprošča telo v celoti ter blagodejno in sproščujoče vpliva na psihično stanje. Masažne tehnike, kjer se uporablja olje, imajo tudi kozmetičen učinek. Kadar so olja aromatična, imajo glede na vrsto arome točno določen vpliv na telo ( Klasična masaža Svoj izvor ima na Švedskem, zato jo imenujemo tudi švedska masaža. Lahko je terapevtska ali relaksacijska. Izvaja se na goli koži, ki jo najprej naoljimo. Zajema celotno telo, tako da se prične na hrbtu in konča pri trebušnih mišicah. Pozitivni učinki so tako fizični kot tudi psihični, saj se ob tem sprosti celotno telo. Med masažo se sprostijo mišice, zmanjšajo oziroma odpravijo bolečine in krči, pospeši se izločanje strupov iz telesa, izboljša se tonus kože ter se hkrati sprošča duševna napetost. Hitri in čvrsti gibi poživljajo, upočasnjeni pa uspavajo. Masaža pomaga pri izboljšanju počutja, odpravljanju napetosti ter nas ponese v stanje blaženosti. Aroma masaža Je postopek, ko s kombinacijo arom eteričnih olj in različnih masažnih tehnik dosežemo popolno sprostitev telesa in duha. Telo spravimo v stanje popolnega miru in harmonije. Učinki eteričnih olj so številni. Na telo delujejo preko dihal in kože. Delujejo globoko v tkiva in pospešujejo njihovo obnovo. Vzpodbujajo cirkulacijo, pospešujejo razstrupljanje telesa, večajo tonus mišic in kože, ki postane voljna in gladka. Športna masaža Je močnejša masažna tehnika, ki je namenjena sproščanju po telesnem naporu in okrepitvi pretoka skozi poškodovane dele mišic, s čimer znatno povečamo hitrost regeneracije in zdravljenja. Športna masaža spodbuja izločanje nakopičenih presnovnih produktov, nastalih med telesnim naporom (mlečna kislina, sečnina), ublaži bolečino in izteguje mehka tkiva. Poboljša se elastičnost in občutljivost tkiva. Namenjena je športnikom, rekreativcem in vsem, ki so izpostavljeni možnostim poškodb zaradi nepravilnih gibov, dela ipd. Vsem, ki ste redno izpostavljeni različnim telesnim obremenitvam, pa

36 36 priporočamo redno športno masažo kot preventivo pred nastankom različnih poškodb in za sprostitev telesa. Terapevtska masaža hrbta Je močna masažna tehnika, s katero dosežemo sprostitev in povečano prekrvavitev mišic, ki potekajo vzdolž hrbtenice ter se priraščajo na vretenca in lopatice. Je edinstvena masaža hrbtenice, ki se izvaja pri vseh lažjih in težjih problemih in poškodbah. Izvajanje se odsvetuje le pri močni osteoporozi ali svežih poškodbah. Je učinkovita metoda lajšanja hudih kroničnih bolečin in odpravljanja manjših kroničnih problemov s hrbtom. Stranskih učinkov ni. Ena terapija izboljša stanje za nekaj dni, več terapij v razumnih presledkih pa lahko odpravi tudi dolgotrajne kronične težave. Anticelulitni programi Body wrapping Gre za učinkovit postopek za zmanjšanje telesne teže, preprečevanje celulita in boljši tonus kože. Kritične dele telesa namažemo s cimetovim gelom, ki krepi vezno tkivo in čisti podkožje. Glavne aktivne sestavine gela so izvlečki morskih alg, bršljana, breze ter eterična olja cimeta, oranže, ciprese in koprca. Nato telo kompresijsko zavijemo v PVC folijo in pustimo počivati 20 minut. Sledi izpiranje gela in masaža kritičnih delov telesa. Body wrapping z grelno blazino Gre za učinkovit postopek za zmanjšanje telesne teže, preprečevanje celulita in boljši tonus kože. Kritične dele telesa namažemo z lipolitom cekropija, ki poveča moč razgradnje maščob, izčiščevanja kože in podkožnega tkiva. Njegovo delovanje se v prvih minutah občuti kot rahlo hlajenje. Glavne aktivne sestavine lipolita so izvlečki cekropije, ginsenga, bršljana in breze ter eterična olja poprove mete, ciprese, brina, rožmarina, koprca in sivke. Nato telo kompresijsko zavijemo v PVC folijo in 30 minut grejemo z grelno blazino. Wellness paketi»pomladni wellnessi paketi za ženske«vključujejo: 1. anticelulitni paket 1: 60 minut savne, 60 minut masažni bazen, 60 minut body wrapping, 2. anticelulitni paket 2: 45 minut savne, 45 minut masažnega bazena, 60 minut body wrappinga z grelno blazino, 3. sadni pilling paket: 45 minut savne, 90 minut sadni pilling in masaža telesa, 45 minut masažni bazen.»wellness paketi na pragu poletja«vključujejo: 1. anticelulitni paket 1: 60 minut savne, 60 minut masažni bazen, 60 minut body wrapping, 2. anticelulitni paket 2: 45 minut savne, 45 minut masažnega bazena, 60 minut body wrappinga z grelno blazino, 3. sadni pilling paket: 45 minut savne, 90 minut sadni pilling in masaža telesa, 45 minut masažni bazen,

37 37 4. čokoladna masaža: 75 minut čokoladne masaže, 50 minut savne, 50 minut masažnega bazena, 5. klinična aromaterapija po Eve Taylor: 60 minut klinične aromaterapije, 60 minut savne, 60 minut masažnega bazena, 6. havajska masaža lomi lomi: 60 minut masaže lomi lomi, 60 minut savne, 60 minut masažnega bazena.»wellness paketi jesen prihaja«vključujejo: 7. anticelulitni paket 1: 60 minut savne, 60 minut masažni bazen, 60 minut body wrapping, 8. anticelulitni paket 2: 45 minut savne, 45 minut masažnega bazena, 60 minut body wrappinga z grelno blazino, 9. sadni pilling paket: 45 minut savne, 90 minut sadni pilling in masaža telesa, 45 minut masažni bazen, 10. čokoladna masaža: 75 minut čokoladne masaže, 50 minut savne, 50 minut masažnega bazena. 11. refleksna masaža stopal: 45 minut refleksne masaže stopal, 60 minut savne, 60 minut masažnega bazena.»wellness paketi zimsko razvajanje«vključujejo: 1. sadni pilling paket: 45 minut savne, 90 minut sadni pilling in masaža telesa, 45 minut masažni bazen, 2. čokoladna masaža: 75 minut čokoladne masaže, 50 minut savne, 50 minut masažnega bazena, 3. refleksna masaža stopal: 45 minut refleksne masaže stopal, 60 minut savne, 60 minut masažnega bazena, 4. masaža s toplimi kamni: 60 minut masaže s toplimi kamni, 60 minut savne, 60 minut masažnega bazena. Hotel Celjska koča v letu 2008 načrtuje in izvaja tudi sledeče: šolske skupinske dejavnosti (zimska šola v naravi, letna šola v naravi, intenzivne vaje šolskih pevskih zborov, športni dnevi, raziskovalni in ostali tabori, orientacijski pohodi, ), praznovanja rojstnih dni za otroke, turistični paketi (wellness paketi, vikend počitnice, kulinarični večeri, silvestrovanje, ), organizacija prireditev (kres za 1. maj, koncerti, ). Šolske skupinske dejavnosti Šole v naravi omogočajo doseči vse osnovne cilje šole v naravi, kot so socializacija, oblikovanje športnih navad, timskega dela, kulturen odnos do narave, ter marsikatero znanje, ki ga lahko otrok uporablja predvsem v praksi. Izoblikovane imajo programe zimske in letne šole v naravi, ki jih po željah in potrebah šole tudi preoblikujejo ali dopolnjujejo. Zimska šola v naravi traja 5 dni, paket vključuje namestitev v hotelu, 4 polne penzione, 4 turistične takse, 1 krat dnevno topli napitek z malico, 5 dnevno smučarsko karto, izvedbo smučarske šole s

38 38 smučarskimi učitelji, uporabo večnamenskega prostora, animacijski program, 4 dodatna mesta za spremljevalce. Zimska šola v naravi se izvaja od ponedeljka do petka, in sicer v mesecih december, januar, februar in marec. Zimska šola v naravi je seveda pogojena z vremenskimi razmerami in stanjem. Letna šola v naravi traja prav tako 5 dni, paket vključuje namestitev v hotelu, 4 polne penzione, 4 turistične takse, 1 - krat dnevno topli napitek z malico, uporabo večnamenskega prostora, animacijski program, predavanje planinskega vodnika ter 2 dodatni mesti za spremljevalca. Letna šola v naravi se izvaja od ponedeljka do petka, in sicer v mesecih april, maj, junij, september in oktober. Med poletnimi počitnicami pa se bodo šolarji udeležili poletnih kolonij. Z zunanjimi sodelavci bodo v hotelu Celjska koča organizirali poletne pet - in desetdnevne delavnice, in sicer jezikovne, slikarske ter kitarske. Turistični paketi Silvestrsko praznovanje. Paket vključuje: 1 polpenzion, silvestrsko večerjo, 1 smučarsko karto, 1 vstop v savno in fitnes, družabni animacijski program živa glasba (Duo bicikel). Silvestrska večerja vključuje dobrodošlico, hladno topli bife (vsaj 10 hladnih predjedi, 2 vrsti juhe, 10 mesnih jedi s prilogami, pester izbor solat), bife sladic, polnočno penino, po polnoči hladne prigrizke, proti jutru juha ali sarma. Zimske boom počitnice. Paket vključuje: 2 polpenziona, 1 dnevno smučarsko karto, 1 nočno smučarsko karto, 1 vstop v savno in fitnes (do 2 uri), družabni animacijski program. Valentinov ples. Paket vključuje: 1 nočitev z zajtrkom, večerjo s toplo hladnim bifejem, dobrodošlico, družabni animacijski program z Duo Alibi. Dan žena. Paket vključuje: 1 nočitev z zajtrkom romantično večerjo s toplo hladnim bifejem, dobrodošlico, družabni animacijski program z Andrejem Šifrerjem in Duo Contact.

39 39 Pomladne vikend počitnice. Paket vključuje: 2 polpenzion, 1 vstop v wellness (do 3 ure), 1 klasična masaža telesa. Poletne družinske počitnice. Paket vključuje: 2 polpenziona, 1 vstop v wellness (do 3 ure), neomejeno dričanje z blazino, družabni animacijski program (z možnostjo izposoje badminton loparjev, žog ) Jesenske vikend počitnice. Paket vključuje: 2 polpenziona, 1 vstop v savno in masažni bazen, družabni animacijski program (kostanjev piknik). Martinov vikend. Paket vključuje: 1 nočitev z zajtrkom, 1 martinovo večerjo s pokušino vin, družabni animacijski program z živo glasbo. Za otroke Za otroke imajo v hotelu tudi posebne prireditve. Otroci od 4. do 12. leta lahko praznujejo rojstni dan, in sicer imajo na voljo gozdno dogodivščino, ustvarjalno dogodivščino ali dogodivščino»kar tako«. Februarja organizirajo pustovanje, jeseni»tetko Jesen«s kostanjevim piknikom, decembra pa prihod Miklavža in Božička. Praznovanje rojstnih dni Otroci imajo na voljo tri različne oblike praznovanja. Poudarek se daje na ustvarjalnosti, spodbujanju domišljije, kreativnosti ter timskem delu. Pri organizaciji jim pomagajo zunanji sodelavci, ki so specializirani za delo z otroki. Glavni namen praznovanja rojstnega dne na Celjski koči pa je stik z naravo. Gozdna dogodivščina. Paket vključuje: 3 - urni animacijski program v hotelu in na gozdni učni poti, hrano, pijačo in torto, darilo za slavljenca, vabila za povabljene. Ustvarjalna dogodivščina. Paket vključuje: 3 - urni animacijski program, hrano, pijačo in torto, darilo za slavljenca, materiale za ustvarjanje, vabila za povabljene.

40 40 Dogodivščina»kar tako«. Paket vključuje: 3 - urni animacijski program, hrano, pijačo in torto, darilo za slavljenca, vabila za povabljene. Gostinstvo Gostinstvo ima velik pomen za hotel Celjska koča, zato daje podjetje le temu vedno večji poudarek. Restavracija je odprta ne samo za hotelske goste, temveč tudi za ostale goste, tako pohodnike in kolesarje kot tudi namenske goste, ki pridejo na kosilo. Hotelskim gostom nudijo samopostrežne zajtrke in penzionske obroke, prav tako pa tudi jedi po naročilu. Hotelska posebnost so nedeljska kosila ter posebne ponudbe, ki so sezonskega značaja. Ker si želijo biti drugačni, se to odraža tudi v sami ponudbi kosil. Primer nedeljskega kosila: NEDELJSKO KOSILO Pisana solata z lignji * Špargljeva juha Goveja juha z zdrobovimi žličniki * Ocvrt svinjski file s semeni Puran po kraljevsko v smetanovi omaki Pražen krompir s pršutom Brokolijev pire Sestavljena solata * Ržena hruškova pita Primer posebne ponudbe:»na pragu poletja« Dimljena postrv na mladi berivki Marinirana rdeča redkvica z mocarelo in rukolo Poletna solata

41 41 * Zeliščna juha * Telečja zarebrnica s češnjevo omako Krompirjevi štruklji z bezgom * Zajčji file v žafranovi omaki Zloženka s svežim sirom in koprivami * Ocvrto bezgovo cvetje Ocvrta akacija z brusnično omako Bezgova krema z meliso Prireditve V letošnjem letu je hotel zelo aktiven tudi pri sami organizaciji prireditev. Le to je vezano na letni čas oziroma vremenske razmere. Ker so v samem hotelu omejeni s prostorom, se vse aktivnosti dogajajo v bližnji okolici oziroma pred samim hotelom. Tako je januarja slalom»celjskih zvezd«, kjer tekmujejo znani Celjani, po sami tekmi pa je organizirana podelitev in zabava z živo glasbo. Celotno smučarsko sezono v hotelu zbirajo kandidate za»naj smučarja«, marca pa organizirajo ob koncu smučarske sezone prireditev z razglasitvijo»naj smučarjev«, podelitvijo nagrad in zabavo z živo glasbo. Aprila vsakoletno organizirajo kresovanje z znano glasbeno skupino. Letos so bili glavna atrakcija skupina Nude. Ob 1. maju pa so organizirali praznovanje s skupino Vagabundi. V juliju in avgustu so zelo dejavni v tako imenovanih poletnih glasbenih večerih. Vsak drugi petek v mesecu se bodo zvrstile raznorazne glasbene prireditve. Letošnje poletje bodo gostili skupine Aletheia, Uroš The Planinc Group, Kati, Tolkalna skupina ŠUS in drugi. Glasba bo zadostila še tako zahtevne poslušalce, saj se bodo vrstili tako koncerti klasične glasbe, kot tudi rocka in akustične glasbe. Ob koncu poletja bo koncert»adijo poletje«, kjer se bodo predstavile mlade nadobudne glasbene skupine, za vrhunec večera pa bo nastopila znana rock skupina Dan D. Dričanje z blazino V poletni sezoni pred hotelom postavijo adrenalinsko»dričo«, ki je primerna tako za otroke kot tudi za odrasle.

42 Določitev ciljnega občinstva Prvi korak pri oblikovanju učinkovitih komunikacij je določitev ciljnega občinstva. Občinstvo sestavljajo obstoječi uporabniki, možni kupci, odločevalci in vplivneži. Podjetje mora imeti dobro oblikovano podobo o ciljnem občinstvu, saj se glede na to odloča, kaj, kako, kdaj in komu bo sporočal. Ciljno občinstvo se opredeljuje glede na več vrst segmentiranja (demografsko, geografsko, psihografsko, vedenjsko). Ciljno občinstvo hotela Celjska koča je sledeče: športniki (pozimi so glavna ciljna skupina smučarji, deskarji, sankači ter ljudje, ki se ukvarjajo s tekom na smučeh, skozi vse leto pohodniki in planinci, poleti pa poleg teh tudi kolesarji, rekreativci in kolesarji, ki vozijo»downhill«), učenci osnovnih in srednjih šol, ki imajo v sklopu šolskih aktivnosti naravoslovne in športne dneve, šole v naravi ter intenzivne vaje raznoraznih obšolskih dejavnosti, vsi, ki imajo radi dobro kuhinjo, tako domačo kot tudi bolj»eksotično«, ljudje, ki imajo radi oddih blizu mestnega jedra, sprostitev in naravo, a jim zaradi pomanjkanja časa ne uspe iti dlje, mlade družine, ki pridejo na izlet, kosilo ali rekreacijo ter nekajdnevne počitnice, vsi, ki želijo nekaj storiti za svoje zdravje, potrebujejo ali želijo sprostitev v obliki masaže ter savne in masažnega bazena v bolj intimnem vzdušju Opredelitev ciljev Splošni cilji komuniciranja hotela Celjska koča so naslednji: Informirati o obstoju novo zgrajenega hotela, ki nadomešča nekdanjo planinsko kočo. Informirati o obstoju posameznih storitev, ki jih ponujajo. Povečanje števila obiskovalcev v zimskem in letnem času. Povečanje števila nočitev v hotelu. Ustvarjanje in povečanje prepoznavnosti hotela in njegovih dejavnosti. Povečanje pozitivnega imagea podjetja. Konkretni cilji za leto 2008 pa so bili: Povečati število nočitev v hotelu za 60 % glede na leto Povečati število obiskovalcev glede na letni čas: pozimi za 10 %, poleti pa za 30 % Oblikovanje sporočila Podjetje mora imeti za dober nastop na trgu izoblikovano celostno grafično podobo, s katero se predstavlja in je ključnega pomena, da si javnost zapomni in prepozna podjetje. Logotip podjetja predstavlja glavne storitve, po katerih je hotel Celjska koča poznan in se predstavlja javnosti. To so šport, smučanje, kolesarjenje, pohodništvo ter restavracija.

43 43 SLIKA 5: Logotip hotela Celjska Koča V podjetju imajo izoblikovane naslednje predstavitvene materiale: dopisni list, poslovne vizitke, spletno stran, splošni predstavitveni katalog, brošuro z vrisanimi možnimi potmi do Celjske koče, A - karte s ponudbo nedeljskega kosila. SLIKA 6: Brošura z vrisanimi možnimi potmi do Celjske koče Vir: Interno gradivo hotela Celjska koča Oblikovanje sporočila mora pritegniti pozornost in zanimanje ter spodbuditi željo po storitvi, ki jo podjetje nudi. Pomembna je vsebina, zgradba in oblika sporočila, se pravi, kaj povedati, kako povedati, kako zasnovati simbolni okvir in kdo naj sporočilo posreduje. Njihova sporočila se pojavljajo na radiu, lokalnih časopisih, internetni strani in na plakatih.

44 44 SLIKA 7: A karta s posebno ponudbo Vir: Interno gradivo hotela Celjska koča Podjetje trenutno ne posveča dovolj pozornosti na tem področju. Za boljšo učinkovitost bi morali večji del oblikovanja sporočil prepustiti marketinškim agencijam, ne pa da sami oblikujejo le te, saj sami nimajo dovolj znanja in sposobnosti oblikovati dobro sporočilo. Hotel Celjska koča trenutno nima slogana. Javnosti se predstavlja samo z logotipom. Dobro bi bilo, da bi imeli dober slogan, ki bi podpiral logotip podjetja in bi vzbujal zavedanje ljudi o njihovih storitvah. Slogan bi se moral pojavljati v vseh njihovih sporočilih.

45 45 SLIKA 8: Prikaz naslovne spletne strani hotela 4. 5 Določitev celotnega proračuna Proračun za komuniciranje v marketingu v hotelu Celjska koča se sprejme po metodi razpoložljivih finančnih sredstev. V hotelu Celjska koča nimajo posebnega ključa za delitev proračuna med posamezne instrumente promocijskega spleta. Delitev se spreminja glede na potrebe po promociji in se določa sprotno Tržnokomunikacijski splet Del marketinškega komuniciranja hotela Celjska koča poteka preko neosebnih komunikacijskih kanalov, velik del pa tudi preko osebnih. Od neosebnih kanalov se poslužujejo tiskanih medijev, kot so časopisi in tedniki, mediji na daljavo (predvsem radio, včasih tudi televizija), interneta ter plakatov, jumbo plakatov in letakov. Od osebnih kanalov pa se poslužujejo pošte, telefonskih pogovorov ter osebnim stikom.

46 46 Hotel Celjska koča uporablja vse oblike tržno komunikacijskega spleta, oglaševanje, pospeševanje prodaje, odnose z javnostmi, neposredno trženje in osebno prodajo. Hotel Celjska koča namenja komuniciranju v marketingu veliko premalo pozornosti. Glede na to, da so še relativno mladi, bi morali veliko večjo pozornost dajati vsem oblikam tržno komunikacijskega spleta Oglaševanje Oglaševanje je eden izmed instrumentov komuniciranja v marketingu. Pod oglaševanje spada vsaka plačana oblika neosebnega predstavljanja in promocije, ki jih plača naročnik. Hotel Celjska koča uporablja oglaševanje po potrebi, glede na trenutno stanje in glede na storitve, ki jih v danem času nudi oziroma so aktualne glede na letni čas. Od instrumentov oglaševanja uporabljajo naslednje medije: časopis (Celjan), radio (Radio Celje in Fantasy), katalogi, plakati, jumbo plakati, televizija (TV Celje). Ker ima hotel Celjska koča zelo omejen proračun za vse oblike komuniciranja, bi morali večji del nameniti cenejšim medijem. Njihovo ciljno občinstvo je lokalne narave, zato bi morali večji poudarek dajati radijskemu oglaševanju ter tudi katalogom, plakatom in prospektom. Celjska koča je že od nekdaj znana po smučanju in kot izletniška točka. Novost hotela pa je dobro gostinstvo, wellness center, praznovanje rojstnih dni, obletnic, ter poleti dričanje z blazino. Tem storitvam bi bilo potrebno posvetiti veliko večji del oglaševanja, manj pa smučanju in zimskih aktivnostim, ki so pri ljudeh že dobro poznane. SLIKA 9: Tiskani oglas Vir: interno gradivo hotela Celjska koča.

47 47 Zelo pomemben instrument oglaševanja oziroma komuniciranja je internet. Na svoji internetni strani objavljajo aktualne ponudbe, novosti in aktivnosti glede na letni čas. Na spletni strani imajo knjigo pohval in pritožb, kjer lahko dobijo takojšen odziv kupcev. Imajo pa tudi možnost na tako imenovane e novice, kjer lahko ljudje, ki se prijavijo na njih, dobijo informacije o vseh dogodkih ter zanimivih stvareh, povezanih s hotelom Celjska koča. Imajo pa tudi povezavo na internetni strani združenj slovenskih žičničarjev, kjer dobijo ljudje vse informacije o stanju na smučišču in vremenskih razmerah. Oglaševanje hotela Celjska koča bi označila kot slabo in šibko. Hotel bi moral več oglaševati, saj veliko ljudi iz bližnje okolice sploh ne ve, da je pred dvema letoma nastal iz nekdanje planinske koče hotel, še več pa je takih, ki ne poznajo storitev hotela. Namesto da oglašuje na jumbo plakatih smučanje, bi moral oglaševati storitve, ki jih ljudje še ne poznajo, saj so novost (wellness, gostinstvo, ). Prav tako bi bilo potrebno internetno stran hotela spremeniti, saj je le - ta nepregledna. Veliko je nepotrebnih in nepomembnih podatkov, tiste informacije, ki so bolj pomembne, pa je težko najti ali pa jih sploh ni. Stran bi bilo potrebno pogosteje ažurirati. Dodati bi morali več fotografij in opisov samih storitev, predvsem storitev, ki se dodajajo in so sezonskega značaja. V samem hotelu bi morali na oglasnih deskah imeti plakate, kjer bi lahko gosti, predvsem pa pohodniki, izletniki in kolesarji, videli, kaj vse ponuja hotel. Ta oblika oglaševanja bi bila zelo poceni, izdelati bi bilo potrebno samo nekaj dobrih plakatov ali fotografij. Glede na to, da je podjetje TRC last mestne občine, bi lahko dobro izkoristili tudi to. Mestna občina ima v lasti tudi celjski bazen, mestno savno, drsališče in kegljišče. Hotel bi lahko tudi na teh mestih oglaševal svoje storitve, v obliki plakatov in katalogov. Njihovi katalogi in brošure bi morali biti na voljo v Turistično informacijskem centru, ki se nahaja v strogem mestnem jedru, kot tudi v hotelih v Celju, v Hotelu Evropa, Turška mačka, Faraon, Štorman, lahko pa tudi v manjših motelih, ki se nahajajo v bližnji okolici mesta Celja (npr. Oaza, Hochkraut ), in pa na ostalih ključnih turističnih točkah v mestu (Celjski grad, Muzej novejše zgodovine, Spodnji grad), v turističnih agencijah ter tudi na celjskem sejmišču. Trenutno imajo splošni predstavitveni katalog in brošuro. Dobro bi bilo, da bi poleg imeli tudi katalog za otroke, kjer bi predstavljali storitve, ki jih nudijo (praznovanje rojstnih dni, dričanje z blazino, razne prireditve za otroke). Te kataloge bi morali poslati po vrtcih in osnovnih šolah, dosegljivi pa bi bili tudi na prostorih po mestu, ki so namenjeni otrokom (Hermanov brlog, otroška knjižnica ).

48 48 SLIKA 10: Splošni predstavitveni katalog Vir: Interno gradivo hotela Celjska koča Dobro bi bilo, če bi imeli tudi predstavitveni film. Le - ta bi bil namenjen turističnim agencijam, predvajal bi se po sobah v hotelu in v hotelu v restavraciji oziroma na nekem vidnem prostoru na ekranih, tudi na velikih ekranih po ostalih mestih, ki so v lasti mestne občine (na mestnem bazenu, drsališču ), uporabljali pa bi ga tudi na raznih sejmih Pospeševanje prodaje Pospeševanje prodaje je sestavljeno iz številnih aktivnosti, katerih namen je posredni ali neposredni vpliv na hitrejšo in povečano prodajo. Hotel Celjska koča uporablja pospeševanje prodaje po potrebi. Pri wellness paketih imajo oseba gratis. Tako se izognejo, da bi bil wellness center zaseden s samo eno osebo, hkrati pa je paket tako cenovno bolj ugoden in zato bolj privlačen za kupce. Pri turističnih paketih nudijo otrokom do 4. leta, ki spijo v sobi s starši, brezplačne storitve, otrokom od 4. do 12. leta 50 % popust na storitve, otroci 12. do 14. let 30 - odstotni popust, za študente in seniorje pa nudijo 10 odstotni popust na storitve. Pri nakupu smučarskih vozovnic imajo posebne ugodnosti za nakup smučarskih kart pred sezono, in sicer pri nakupu nad 10 kart nudijo 10 % popust, pri nakupu nad 30 kart 15 % popust, pri nakupu nad 50 kart pa 20 % popust. Prav tako imajo cenejše karte otroci do 12. leta in seniorji. Posebne ugodnosti so pri nakupu sezonskih smučarskih kart. V letošnjem letu dajejo velik poudarek nagradni igri, tako imenovani»naj pohodniki Celjske koče 2008/2009«. Nagradna igra traja od do Namen nagradne igre je nagraditi pohodnike, ki bodo v času nagradne igre zbrali največje število

TRŽNO KOMUNICIRANJE BLAGOVNE ZNAMKE BUDWEISER BUDVAR V SLOVENIJI

TRŽNO KOMUNICIRANJE BLAGOVNE ZNAMKE BUDWEISER BUDVAR V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽNO KOMUNICIRANJE BLAGOVNE ZNAMKE BUDWEISER BUDVAR V SLOVENIJI Ljubljana, avgust 2008 BLAŽ ČERNEVŠEK IZJAVA Študent Blaž Černevšek izjavljam, da

More information

TRŽENJE BREZPLAČNEGA MESEČNIKA

TRŽENJE BREZPLAČNEGA MESEČNIKA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer študija: Organizacija in management delovnih sistemov TRŽENJE BREZPLAČNEGA MESEČNIKA Mentor: izr. prof. dr. Gabrijel Devetak Kandidatka:Tanja Medved

More information

PRIREJANJE DOGODKOV KOT OBLIKA KOMUNIKACIJE PODJETJA Z OKOLJEM

PRIREJANJE DOGODKOV KOT OBLIKA KOMUNIKACIJE PODJETJA Z OKOLJEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIREJANJE DOGODKOV KOT OBLIKA KOMUNIKACIJE PODJETJA Z OKOLJEM Ljubljana, maj 2003 BOŠTJAN HRIBOVŠEK IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica

More information

KOMUNIKACIJA V PROCESU PRODAJE AVTOMOBILA ZNAMKE ŠKODA

KOMUNIKACIJA V PROCESU PRODAJE AVTOMOBILA ZNAMKE ŠKODA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Organizacija in management kadrovsko - izobraževalnih sistemov KOMUNIKACIJA V PROCESU PRODAJE AVTOMOBILA ZNAMKE ŠKODA Mentor: red. prof. dr. Marko Ferjan

More information

POSPEŠEVANJE PRODAJE V PODJETJU WRIGLEY SLOVENIJA

POSPEŠEVANJE PRODAJE V PODJETJU WRIGLEY SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POSPEŠEVANJE PRODAJE V PODJETJU WRIGLEY SLOVENIJA Študentka: Nataša Ošlak Naslov: Kompole 10, Štore Številka indeksa: 81531529 Redni

More information

POSPEŠEVANJE PRODAJE KOT ORODJE TRŽNOKOMUNIKACIJSKEGA SPLETA Primer Colgate-Palmolive Adria

POSPEŠEVANJE PRODAJE KOT ORODJE TRŽNOKOMUNIKACIJSKEGA SPLETA Primer Colgate-Palmolive Adria UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Kajbič Mentor: izr. prof. dr. Marko Lah POSPEŠEVANJE PRODAJE KOT ORODJE TRŽNOKOMUNIKACIJSKEGA SPLETA Primer Colgate-Palmolive Adria diplomsko delo Ljubljana,

More information

POSPEŠEVANJE PRODAJE V TRGOVINSKEM SISTEMU MERCATOR, D. D., IN RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA KUPCEV S PIKA KARTICO

POSPEŠEVANJE PRODAJE V TRGOVINSKEM SISTEMU MERCATOR, D. D., IN RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA KUPCEV S PIKA KARTICO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKA NALOGA POSPEŠEVANJE PRODAJE V TRGOVINSKEM SISTEMU MERCATOR, D. D., IN RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA KUPCEV S PIKA KARTICO Študent: Uroš Vidali

More information

METODE POSPEŠEVANJA PRODAJE V TOVARNI OLJA GEA d.d.

METODE POSPEŠEVANJA PRODAJE V TOVARNI OLJA GEA d.d. DIPLOMSKO DELO METODE POSPEŠEVANJA PRODAJE V TOVARNI OLJA GEA d.d. Študentka: Irena Novak Študentka rednega študija Številka indeksa: 81617997 Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Marketing

More information

Od poslovne strategije do uspešnega tržnega komuniciranja

Od poslovne strategije do uspešnega tržnega komuniciranja Od poslovne strategije do uspešnega tržnega komuniciranja Dokument je pripravila delovna skupina Slovenskega združenja oglaševalcev pri SOZ v sestavi: Enzo Smrekar, MBA Vodja projekta mag. Aleksandra Kregar

More information

ANALIZA PORABNIKOV NA PRIMERU PODJETJA ALPINA, D.D., ŽIRI

ANALIZA PORABNIKOV NA PRIMERU PODJETJA ALPINA, D.D., ŽIRI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PORABNIKOV NA PRIMERU PODJETJA ALPINA, D.D., ŽIRI Ljubljana, avgust 2005 TATJANA KOKALJ IZJAVA Študent/ka Tatjana Kokalj izjavljam, da sem

More information

NE KAJ, AMPAK KAKO PRODAJAMO

NE KAJ, AMPAK KAKO PRODAJAMO B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Ekonomist Modul: Asistent v mednarodnem poslovanju NE KAJ, AMPAK KAKO PRODAJAMO Mentor: dr. Rok Mencej Lektorica: Berta Golob, prof. Kandidatka: Irena Ropret Kranj, september

More information

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMERCIALIST DIPLOMSKA NALOGA MOJCA EKART Maribor 2007 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMERCIALIST OSEBNA PRODAJA V PODJETJU

More information

Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko KATALOG PONUDBE. Sekundarni referenčni materiali

Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko KATALOG PONUDBE. Sekundarni referenčni materiali Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko KATALOG PONUDBE Sekundarni referenčni materiali 2017 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Inštitut za mlekarstvo

More information

UVEDBA NOVEGA ŽIVILSKEGA IZDELKA NA SLOVENSKI TRG

UVEDBA NOVEGA ŽIVILSKEGA IZDELKA NA SLOVENSKI TRG UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVEDBA NOVEGA ŽIVILSKEGA IZDELKA NA SLOVENSKI TRG Ljubljana, junij 2003 MELITA KLOPČIČ 0 IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega

More information

Način dostopa (URL): Prodaja-Weis.pdf. - Projekt Impletum

Način dostopa (URL):  Prodaja-Weis.pdf. - Projekt Impletum PRODAJA LIDIJA WEIS Višješolski strokovni program: Ekonomist Učbenik: Prodaja Gradivo za 2. letnik Avtorica: mag. Lidija Weis, univ. dipl. ekon. B2 d.o.o. Višja strokovna šola Strokovna recenzentka: mag.

More information

SIX. Slovenian Internet Exchange. Matjaž Straus Istenič, SIX/ARNES

SIX. Slovenian Internet Exchange. Matjaž Straus Istenič, SIX/ARNES SIX Slovenian Internet Exchange Matjaž Straus Istenič, SIX/ARNES From Serge: I have promised the rest of the programme committee that the IXP updates are going to stay away from traffic and member number

More information

Nina Kordež RAZVOJ NOVEGA IZDELKA PRIMER: ALPLES, D. D.

Nina Kordež RAZVOJ NOVEGA IZDELKA PRIMER: ALPLES, D. D. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Kordež RAZVOJ NOVEGA IZDELKA PRIMER: ALPLES, D. D. Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Kordež Mentor:

More information

ZADOVOLJSTVO KUPCEV Z MERCATORJEVIMI TEHNIČNIMI PRODAJALNAMI

ZADOVOLJSTVO KUPCEV Z MERCATORJEVIMI TEHNIČNIMI PRODAJALNAMI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZADOVOLJSTVO KUPCEV Z MERCATORJEVIMI TEHNIČNIMI PRODAJALNAMI Ljubljana, oktober 2002 DARJA URBANČIČ IZJAVA Študentka DARJA URBANČIČ izjavljam, da

More information

DIPLOMSKO DELO PRIKAZ MARKETINŠKEGA SPLETA STORITVENEGA PODJETJA NA MEDORGANIZACIJSKEM TRGU

DIPLOMSKO DELO PRIKAZ MARKETINŠKEGA SPLETA STORITVENEGA PODJETJA NA MEDORGANIZACIJSKEM TRGU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIKAZ MARKETINŠKEGA SPLETA STORITVENEGA PODJETJA NA MEDORGANIZACIJSKEM TRGU Kandidatka: Nadja Glavan Študentka rednega študija Številka

More information

Čas za predstavitev: 15 minut. Oblika / vsebina seminarske naloge Vsebinsko pripravljene prosojnice...

Čas za predstavitev: 15 minut. Oblika / vsebina seminarske naloge Vsebinsko pripravljene prosojnice... Trženje mag. Mateja Tomin Vučkovič predavateljica višje šole 2010 / 2011 Namen / vsebina predmeta Spoznati osnove trženjske miselnosti Analizirati trženjsko okolje in izbiranje ciljnih trgov Oblikovati

More information

TRŢENJE IN BLAGOVNA ZNAMKA ISKRAEMECO

TRŢENJE IN BLAGOVNA ZNAMKA ISKRAEMECO B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Logistično inţenirstvo Modul: Poslovna logistika TRŢENJE IN BLAGOVNA ZNAMKA ISKRAEMECO Mentorica: mag. Helena Povše Lektorica: Ana Peklenik, prof. slov. Kandidatka: Renata

More information

TRŽENJE GUME ZA OFSETNI TISK V PODJETJU SAVATECH D.O.O. KRANJ

TRŽENJE GUME ZA OFSETNI TISK V PODJETJU SAVATECH D.O.O. KRANJ Program: Organizacija in management informacijskih sistemov TRŽENJE GUME ZA OFSETNI TISK V PODJETJU SAVATECH D.O.O. KRANJ Mentor: red. prof. dr. Goran Vukovič Kandidat: Branko Stojanović Kranj, junij 2011

More information

OSEBNA PRODAJA V TRGOVINI NA DROBNO PERSONAL SALE IN RETAIL

OSEBNA PRODAJA V TRGOVINI NA DROBNO PERSONAL SALE IN RETAIL UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO OSEBNA PRODAJA V TRGOVINI NA DROBNO PERSONAL SALE IN RETAIL Kandidatka: Nives Zadnik Študentka izrednega študija Številka indeksa:

More information

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKA NALOGA Nataša Mulyk Maribor, 2015 DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MERJENJE ZADOVOLJSTVA KUPCEV

More information

Raziskava o marketinških oddelkih v Sloveniji

Raziskava o marketinških oddelkih v Sloveniji Raziskovalni center ŠSDMS Vodja: Lara Šesek Sodelujoči: Marko Ducman, Alma Gosar, Maja Hanc, Jernej Lasič, Eva Likar, Darijan Matevski, Anka Slivnik, Tina Slivnik Raziskava o marketinških oddelkih v Sloveniji

More information

MERJENJE ZADOVOLJSTVA KUPCEV V PARFUMERIJAH PLAZA

MERJENJE ZADOVOLJSTVA KUPCEV V PARFUMERIJAH PLAZA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MERJENJE ZADOVOLJSTVA KUPCEV V PARFUMERIJAH PLAZA Študentka: Lidija Gorše Številka indeksa: 81497344 Izredni študij Program: visokošolski

More information

Raziskovalna naloga NAKUPNE NAVADE IN ZADOVOLJSTVO OBISKOVALCEV

Raziskovalna naloga NAKUPNE NAVADE IN ZADOVOLJSTVO OBISKOVALCEV Vrtnarska šola Celje Raziskovalna naloga NAKUPNE NAVADE IN ZADOVOLJSTVO OBISKOVALCEV CVETLIČARN V CELJU Avtorica: Alja Brinovec, 3. letnik Mentorica: Alenka Presker Planko Celje, marec 2006 POVZETEK Cilj

More information

SPREMEMBA DIZAJNA BLAGOVNE ZNAMKE CHANGE OF TRADEMARK DESIGN

SPREMEMBA DIZAJNA BLAGOVNE ZNAMKE CHANGE OF TRADEMARK DESIGN UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO SPREMEMBA DIZAJNA BLAGOVNE ZNAMKE CHANGE OF TRADEMARK DESIGN Kandidatka: Romana Bosak Študentka rednega študija Številka indeksa:

More information

Uvedba novega izdelka na evropsko tržišče ob upoštevanju notranjih potencialov podjetja

Uvedba novega izdelka na evropsko tržišče ob upoštevanju notranjih potencialov podjetja Uvedba novega izdelka na evropsko tržišče ob upoštevanju notranjih potencialov podjetja tina vukasović Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije Celje, doba Fakulteta za uporabne poslovne in

More information

NAVIDEZNO NAKUPOVANJE NA PRIMERU TRGOVINE NA DROBNO

NAVIDEZNO NAKUPOVANJE NA PRIMERU TRGOVINE NA DROBNO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NAVIDEZNO NAKUPOVANJE NA PRIMERU TRGOVINE NA DROBNO Ljubljana, september 2007 URŠA FINK IZJAVA Študent/ka Urša Fink izjavljam, da sem avtor/ica tega

More information

ZADOVOLJSTVO IN ZVESTOBA ODJEMALCEV DO PODJETJA DONUM, D. O. O.

ZADOVOLJSTVO IN ZVESTOBA ODJEMALCEV DO PODJETJA DONUM, D. O. O. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKA-POSLOVNA FAKULTETA Diplomsko delo ZADOVOLJSTVO IN ZVESTOBA ODJEMALCEV DO PODJETJA DONUM, D. O. O. April, 2016 Tanja Svečko UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKA-POSLOVNA FAKULTETA

More information

POSPEŠEVANJE SPLETNE PRODAJE IZDELKOV ŠIROKE POTROŠNJE

POSPEŠEVANJE SPLETNE PRODAJE IZDELKOV ŠIROKE POTROŠNJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo POSPEŠEVANJE SPLETNE PRODAJE IZDELKOV ŠIROKE POTROŠNJE On-line Sales Promotion of Fast Moving Consumer Goods Kandidat: Anja Štravs Študijski

More information

Značilnosti izdelka Upravljanje izdelčnega spleta in skupine izdelkov Upravljanje blagovne znamke Embaliranje in etiketiranje Literatura:

Značilnosti izdelka Upravljanje izdelčnega spleta in skupine izdelkov Upravljanje blagovne znamke Embaliranje in etiketiranje Literatura: 14. Oblikovanje strategije izdelka in blagovne Značilnosti izdelka Upravljanje izdelčnega spleta in skupine izdelkov Upravljanje blagovne Embaliranje in etiketiranje Literatura: Potočnik: Temelji trženja

More information

TRŽENJSKI SPLET MALEGA DRUŽINSKEGA PODJETJA

TRŽENJSKI SPLET MALEGA DRUŽINSKEGA PODJETJA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Katja Verderber TRŽENJSKI SPLET MALEGA DRUŽINSKEGA PODJETJA Diplomsko delo Ljubljana, 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Katja Verderber

More information

D I P L O M S K A N A L O G A

D I P L O M S K A N A L O G A FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU D I P L O M S K A N A L O G A UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE PETER LIPAR FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU DIPLOMSKA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO LIDIJA LUKAN

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO LIDIJA LUKAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO LIDIJA LUKAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZVOJ IN TRŽENJE NOVEGA IZDELKA: PRIMER IZDELKA ZA LASTNIKE MALIH ŽIVALI Ljubljana,

More information

12. SLOVENSKA MARKETINŠKA KONFERENCA

12. SLOVENSKA MARKETINŠKA KONFERENCA 12. SLOVENSKA MARKETINŠKA KONFERENCA ZBORNIK PRISPEVKOV Urednika Maja Makovec Brenčič Primož Hvala Izdala Ljubljana, maj 2007 Avtorske pravice imata Časnik Finance, d. o. o., in Društvo za marketing Slovenije.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasna Glas Nastop slovenskih fotovoltaičnih podjetij v spletnem iskalniku Google Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

pospeševanje prodaje mestnega turizma : študija primera: turistična kartica ljubljane

pospeševanje prodaje mestnega turizma : študija primera: turistična kartica ljubljane UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Urška Maček Mentor: doc. dr. Mihael Kline pospeševanje prodaje mestnega turizma : študija primera: turistična kartica ljubljane DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA,

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO STRATEGIJA TRŽENJA IZDELKOV PODJETJA EVERET INTERNATIONAL D. O. O. NA ROMUNSKEM TRGU MARKETING STRATEGY OF COMPANY EVERET INTERNATIONAL

More information

SPECIALISTIČNO DELO STRATEGIJA TRŽENJA BLAGOVNE ZNAMKE DAMSKEGA PERILA NA MEDNARODNIH TRGIH

SPECIALISTIČNO DELO STRATEGIJA TRŽENJA BLAGOVNE ZNAMKE DAMSKEGA PERILA NA MEDNARODNIH TRGIH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO STRATEGIJA TRŽENJA BLAGOVNE ZNAMKE DAMSKEGA PERILA NA MEDNARODNIH TRGIH Ljubljana, februar 2008 MOJCA KUZMIČKI Študent/ka Mojca KUZMIČKI izjavljam,

More information

ZASNOVA KREATIVNE STRATEGIJE BLAGOVNE ZNAMKE POP NON STOP

ZASNOVA KREATIVNE STRATEGIJE BLAGOVNE ZNAMKE POP NON STOP UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZASNOVA KREATIVNE STRATEGIJE BLAGOVNE ZNAMKE POP NON STOP Ljubljana, november 2012 NATAŠA RADOSAVLJEVIĆ IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani(-a)...,

More information

Gregor Belčec. Napovedovanje povpraševanja

Gregor Belčec. Napovedovanje povpraševanja UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Gregor Belčec Napovedovanje povpraševanja DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARIJANA BANOŽIĆ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARIJANA BANOŽIĆ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARIJANA BANOŽIĆ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA SPLETNE TRGOVINE IZBRANEGA PODJETJA Ljubljana, maj 2014 MARIJANA

More information

MOTIVIRANJE IN NAGRAJEVANJE PRODAJNEGA OSEBJA V PODJETJU MIKRO+POLO d.o.o.

MOTIVIRANJE IN NAGRAJEVANJE PRODAJNEGA OSEBJA V PODJETJU MIKRO+POLO d.o.o. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomski projekt MOTIVIRANJE IN NAGRAJEVANJE PRODAJNEGA OSEBJA V PODJETJU MIKRO+POLO d.o.o. September, 2016 Katja Kitel UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA

More information

Uvajanje uspešne slovenske blagovne znamke primer podjetja Amis d.o.o.

Uvajanje uspešne slovenske blagovne znamke primer podjetja Amis d.o.o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petar Vasić Uvajanje uspešne slovenske blagovne znamke primer podjetja Amis d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

ETIČNI PROBLEMI, POVEZANI Z NEPOSREDNIM TRŽENJEM

ETIČNI PROBLEMI, POVEZANI Z NEPOSREDNIM TRŽENJEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ETIČNI PROBLEMI, POVEZANI Z NEPOSREDNIM TRŽENJEM Ljubljana, oktober 2014 SAŠO RACE IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani Sašo Race, študent Ekonomske

More information

V partnerstvu s kupci do povečanja prodaje. Suzana Stojanova Šilec SMK, Portorož, Maj

V partnerstvu s kupci do povečanja prodaje. Suzana Stojanova Šilec SMK, Portorož, Maj V partnerstvu s kupci do povečanja prodaje Suzana Stojanova Šilec SMK, Portorož, Maj 1 Na kratko o meni Suzana Stojanova Šilec 15 let del SM Agent Project manager Managing Director & Call Center manager

More information

UPRAVLJANJE Z BLAGOVNIMI SKUPINAMI V PODJETJU MERCATOR

UPRAVLJANJE Z BLAGOVNIMI SKUPINAMI V PODJETJU MERCATOR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPRAVLJANJE Z BLAGOVNIMI SKUPINAMI V PODJETJU MERCATOR PRIMER BLAGOVNE SKUPINE TRAJNO MLEKO Ljubljana, julij 2010 TADEJ SADAR IZJAVA Študent Tadej

More information

Patricija Barić. Prenova blagovne znamke: primer Donat Mg. Magistrsko delo

Patricija Barić. Prenova blagovne znamke: primer Donat Mg. Magistrsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Patricija Barić Prenova blagovne znamke: primer Donat Mg Magistrsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Patricija Barić

More information

VSŠ DIPLOMSKA NALOGA DOBA ROMANO SELINŠEK VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR. Maribor 2007 EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŢEVALNO SREDIŠČE

VSŠ DIPLOMSKA NALOGA DOBA ROMANO SELINŠEK VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR. Maribor 2007 EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŢEVALNO SREDIŠČE VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR DIPLOMSKA NALOGA ROMANO SELINŠEK Maribor 2007 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŢEVALNO SREDIŠČE VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR PREDLOG UČINKOVITEJŠE TELEFONSKE KOMUNIKACIJE

More information

Oblikovalka - junior designer

Oblikovalka - junior designer Curriculum vitae OSEBNI PODATKI Polanškova ulica 17, SI-1231 Ljubljana - Črnuče (Slovenija) 031851734 bibika81@gmail.com Google Talk bibika81 Spol Ženski Datum rojstva 10. junija 1981 Državljanstvo slovensko

More information

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA STRATEGIJA UVAJANJA INOVATIVNIH DILATACIJSKIH IZDELKOV NA SLOVENSKI TRG DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA STRATEGIJA UVAJANJA INOVATIVNIH DILATACIJSKIH IZDELKOV NA SLOVENSKI TRG DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA STRATEGIJA UVAJANJA INOVATIVNIH DILATACIJSKIH IZDELKOV NA SLOVENSKI TRG DIPLOMSKO DELO Mišo Stjepanović Mentor: viš. pred. mag. Armand Faganel Nova Gorica,

More information

TRŽENJE VALUTNEGA TRGOVANJA

TRŽENJE VALUTNEGA TRGOVANJA Program: Organizacija in management kadrovskih in izobraţevalnih sistemov TRŽENJE VALUTNEGA TRGOVANJA Mentor: izr. prof. dr. Goran Vukovič Kandidat: Rok Pintar Kranj, avgust 2010 ZAHVALA Zahvaljujem se

More information

ČOKOLADNICA ZOTTER ČOKOLADNICA ZOTTER

ČOKOLADNICA ZOTTER ČOKOLADNICA ZOTTER DELOVNI LIST Mobilnost Erasmus+ 2018 Gradec, Avstrija ČOKOLADNICA ZOTTER ČOKOLADNICA ZOTTER Joseph Zotter spada med najboljše mednarodno priznane proizvajalce čokolade na svetu. Njegova tovarna čokolade

More information

METODE POSPEŠEVANJA PRODAJE V INTERSPORTU ISI, d. o. o.

METODE POSPEŠEVANJA PRODAJE V INTERSPORTU ISI, d. o. o. B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Ekonomist Modul: Tehnični komercialist METODE POSPEŠEVANJA PRODAJE V INTERSPORTU ISI, d. o. o. Mentor: dr. Rok Mencej Kandidatka: Maša Sladič Lektorica: Sara Rabič, prof.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZAJEMNO TRŽENJE KOT KLJUČ DO USPEHA NA TRGIH BIVŠE SOVJETSKE ZVEZE PRIMER: Iskratel, d.o.o., Kranj Ljubljana, junij 2004 BOJAN VRTAČ IZJAVA Študent

More information

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer: organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer: organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov DELOVNO ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH V PODJETJU SLOVENIJALES TRGOVINA D.O.O. Mentor:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ROK ZEVNIK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INOVIRATI ALI IMITIRATI: PRIMER POSLOVNEGA NAČRTA ZA POZNEGA POSNEMOVALCA Ljubljana,

More information

DIPLOMSKO DELO STRATEGIJA SPLETNEGA TRŽENJA EKAMANT D.O.O.

DIPLOMSKO DELO STRATEGIJA SPLETNEGA TRŽENJA EKAMANT D.O.O. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRATEGIJA SPLETNEGA TRŽENJA EKAMANT D.O.O. Ljubljana, april 2006 PETRA PELICON IZJAVA Študentka Petra Pelicon izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

ELEKTRONSKO TRŽENJE V PODJETJU

ELEKTRONSKO TRŽENJE V PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE ELEKTRONSKO TRŽENJE V PODJETJU BLAŽ ZALAR IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani Blaž Zalar, študent Ekonomske fakultete

More information

Motivi kupcev rabljenih vozil pri podjetju Porsche Inter Auto d.o.o.

Motivi kupcev rabljenih vozil pri podjetju Porsche Inter Auto d.o.o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Halida Bačvić Emušić Motivi kupcev rabljenih vozil pri podjetju Porsche Inter Auto d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POSEBNOSTI UPRAVLJANJA Z ZALOGAMI V INTERNETNI TRGOVINI: PRAKTIČNI PRIMER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POSEBNOSTI UPRAVLJANJA Z ZALOGAMI V INTERNETNI TRGOVINI: PRAKTIČNI PRIMER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POSEBNOSTI UPRAVLJANJA Z ZALOGAMI V INTERNETNI TRGOVINI: PRAKTIČNI PRIMER Ljubljana, oktober 2008 MILENA DOŠENOVIĆ IZJAVA Študent/ka Milena Došenović

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA. Poslanstvo podjetja kot del politike podjetja

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA. Poslanstvo podjetja kot del politike podjetja 1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Poslanstvo podjetja kot del politike podjetja A companyś mission as part of company policy Kandidatka: Armina Horvat

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO Barbara Dolinšek I II UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO MOTIVACIJSKI VIDIK PLAČILNEGA SISTEMA V PODJETJU DOLINŠEK

More information

ANALIZA DELOVANJA SPLETNE TRGOVINE SFASHION: SVET MODNIH OBLAČIL

ANALIZA DELOVANJA SPLETNE TRGOVINE SFASHION: SVET MODNIH OBLAČIL UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE ANALIZA DELOVANJA SPLETNE TRGOVINE SFASHION: SVET MODNIH OBLAČIL Ljubljana, september 2016 KLAVDIJA KOBE IZJAVA

More information

ZUNANJE IZVAJANJE DEJAVNOSTI TRANSPORTA V PODJETJU ISTRABENZ PLINI d.o.o.

ZUNANJE IZVAJANJE DEJAVNOSTI TRANSPORTA V PODJETJU ISTRABENZ PLINI d.o.o. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ZUNANJE IZVAJANJE DEJAVNOSTI TRANSPORTA V PODJETJU ISTRABENZ PLINI d.o.o. Kandidatka: Tina Cerkvenik Študentka izrednega študija

More information

DIPLOMSKO DELO. PLANIRANJE RAZVOJA BODOČEGA PODJETJA LEPOTNI SALON METULJ d. o. o. Company Lepotni salon Metulj ltd. future development planning

DIPLOMSKO DELO. PLANIRANJE RAZVOJA BODOČEGA PODJETJA LEPOTNI SALON METULJ d. o. o. Company Lepotni salon Metulj ltd. future development planning UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE RAZVOJA BODOČEGA PODJETJA LEPOTNI SALON METULJ d. o. o. Company Lepotni salon Metulj ltd. future development planning

More information

UVEDBA METODE URAVNOTEŽENEGA SISTEMA KAZALNIKOV S POUDARKOM NA KAZALCU ČISTIH OBRATNIH SREDSTEV V PODJETJE SIKA D.O.O.

UVEDBA METODE URAVNOTEŽENEGA SISTEMA KAZALNIKOV S POUDARKOM NA KAZALCU ČISTIH OBRATNIH SREDSTEV V PODJETJE SIKA D.O.O. 1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO UVEDBA METODE URAVNOTEŽENEGA SISTEMA KAZALNIKOV S POUDARKOM NA KAZALCU ČISTIH OBRATNIH SREDSTEV V PODJETJE SIKA D.O.O. Študentka:

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Melanija Potočnik

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Melanija Potočnik UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Melanija Potočnik Poljčane, junij 2004 1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POSEBNOSTI PLANIRANJA RAZVOJA DRUŽINSKEGA

More information

DOPOLNITEV ORGANIZACIJSKE STRUKTURE PODJETJA INCOM d.o.o.

DOPOLNITEV ORGANIZACIJSKE STRUKTURE PODJETJA INCOM d.o.o. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov DOPOLNITEV ORGANIZACIJSKE STRUKTURE PODJETJA INCOM d.o.o. Mentor: izr. prof. dr.

More information

DEJAVNIKI ZADOVOLJSTVA ZAVAROVALNIH ZASTOPNIKOV ADRIATICA V POSLOVNI ENOTI LJUBLJANA

DEJAVNIKI ZADOVOLJSTVA ZAVAROVALNIH ZASTOPNIKOV ADRIATICA V POSLOVNI ENOTI LJUBLJANA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DEJAVNIKI ZADOVOLJSTVA ZAVAROVALNIH ZASTOPNIKOV ADRIATICA V POSLOVNI ENOTI LJUBLJANA Ljubljana, september 2002 GORAZD BEDENČIČ IZJAVA Študent izjavljam,

More information

Odnos med zadovoljstvom, zvestobo in predanostjo odjemalcev

Odnos med zadovoljstvom, zvestobo in predanostjo odjemalcev REPUBLIKA SLOVENIJA Univerza v Mariboru Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor MAGISTRSKO DELO Odnos med zadovoljstvom, zvestobo in predanostjo odjemalcev Kandidat : Boris MOŠKOTELEC, univ.dipl. ekon. Rojen

More information

UPRAVLJANJE Z ZALOGAMI V TRGOVSKEM PODJETJU

UPRAVLJANJE Z ZALOGAMI V TRGOVSKEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPRAVLJANJE Z ZALOGAMI V TRGOVSKEM PODJETJU Ljubljana, marec 2005 MATEJ SEDEJ IZJAVA Študent Matej Sedej izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

TRŽENJSKA STRATEGIJA PODJETJA TRONITEC NA AVSTRIJSKEM TRGU

TRŽENJSKA STRATEGIJA PODJETJA TRONITEC NA AVSTRIJSKEM TRGU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TRŽENJSKA STRATEGIJA PODJETJA TRONITEC NA AVSTRIJSKEM TRGU Ljubljana, januar 2013 GREGOR CIMPERMAN KAZALO UVOD... 1 1 MEDNARODNO IN MEDORGANIZACIJSKO

More information

Ali nam sindicirane raziskave lahko pomagajo optimirati prostor in lokacijo v trgovini - primer Barilla?

Ali nam sindicirane raziskave lahko pomagajo optimirati prostor in lokacijo v trgovini - primer Barilla? Ali nam sindicirane raziskave lahko pomagajo optimirati prostor in lokacijo v trgovini - primer Barilla? ali Kakšne raziskave podpirajo proces upravljanja blagovnih skupin z vidika proizvajalca? Majda

More information

Ustanovitev in uspešen razvoj podjetja za razvoj programske opreme

Ustanovitev in uspešen razvoj podjetja za razvoj programske opreme UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO TOMAŽ POGAČNIK Ustanovitev in uspešen razvoj podjetja za razvoj programske opreme MAGISTRSKO DELO Mentor: prof. dr. Franc Solina Ljubljana,

More information

Vhodno-izhodne naprave

Vhodno-izhodne naprave Vhodno-izhodne naprave 5 Kodiranje digitalnih podatkov VIN - 5 2018, Igor Škraba, FRI Razvoj načinov kodiranja - vsebina 5 Kodiranje digitalnih podatkov 5.1 Model shranjevanja in prenosa podatkov 5.2 RZ

More information

ANALIZA PROCESA URAVNAVANJA ZALOG Z VIDIKA STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI: PRIMER ZASAVSKIH LEKARN TRBOVLJE

ANALIZA PROCESA URAVNAVANJA ZALOG Z VIDIKA STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI: PRIMER ZASAVSKIH LEKARN TRBOVLJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA PROCESA URAVNAVANJA ZALOG Z VIDIKA STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI: PRIMER ZASAVSKIH LEKARN TRBOVLJE Ljubljana, marec 2016 MARUŠA ČADEŽ IZJAVA

More information

DIPLOMSKO DELO IMAGE PRODAJALN SUPERMARKET TUŠ IN HIPERMARKET MERCATOR NA POBREŽJU V MARIBORU

DIPLOMSKO DELO IMAGE PRODAJALN SUPERMARKET TUŠ IN HIPERMARKET MERCATOR NA POBREŽJU V MARIBORU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO IMAGE PRODAJALN SUPERMARKET TUŠ IN HIPERMARKET MERCATOR NA POBREŽJU V MARIBORU Kandidatka: Remzija Lazić Študentka rednega študija Številka

More information

Kredibilnost. 10 načel motivacije. Kompetence prodajalcev

Kredibilnost. 10 načel motivacije. Kompetence prodajalcev številka 3, marec 2006 Kredibilnost 10 načel motivacije Kompetence prodajalcev Naročite se na Uspešno prodajo in poslali vam jo bomo vsak mesec brezplačno na vaš e-mail naslov. Prijavnico lahko izpolnite

More information

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA RAST PODJETJA S POMOČJO FRANŠIZE NA PRIMERU B.H.S.

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA RAST PODJETJA S POMOČJO FRANŠIZE NA PRIMERU B.H.S. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA RAST PODJETJA S POMOČJO FRANŠIZE NA PRIMERU B.H.S. (THE GROWTH OF COMPANY WITH THE FRANCHISE, SHOWN ON THE CASE OF B.H.S.

More information

STRATEŠKI NAČRT PROGRAMA KERAMIKA V PODJETJU GORENJE NOTRANJA OPREMA, D. O. O.

STRATEŠKI NAČRT PROGRAMA KERAMIKA V PODJETJU GORENJE NOTRANJA OPREMA, D. O. O. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRATEŠKI NAČRT PROGRAMA KERAMIKA V PODJETJU GORENJE NOTRANJA OPREMA, D. O. O. LJUBLJANA, JUNIJ 2011 TADEJA LETONJA IZJAVA Študentka Tadeja Letonja

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA ODVISNIH DRUŽB ISKRE AVTOELEKTRIKE IN SMERNICE PRIHODNJEGA RAZVOJA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA ODVISNIH DRUŽB ISKRE AVTOELEKTRIKE IN SMERNICE PRIHODNJEGA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA ODVISNIH DRUŽB ISKRE AVTOELEKTRIKE IN SMERNICE PRIHODNJEGA RAZVOJA Ljubljana, april 2003 BOJAN KONIČ I Z J A V A Študent Bojan

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NAPOVEDOVANJE POVPRAŠEVANJA V OKVIRU UPRAVLJANJA Z OSKRBNO VERIGO: PRIMER POSLOVNE ENOTE DANFOSS DISTRICT HEATING Ljubljana, april 2005 GREGOR VLAHINIČ

More information

URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV

URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV primer Koncern Sintal Ljubljana, junij 2004 Robert Pistotnik IZJAVA Študent Robert Pistotnik izjavljam, da sem avtor

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. PLANIRANJE PROIZVODNJE IN ZALOG V PODJETJU TERMO d.d.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. PLANIRANJE PROIZVODNJE IN ZALOG V PODJETJU TERMO d.d. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE PROIZVODNJE IN ZALOG V PODJETJU TERMO d.d. Ljubljana, avgust 2005 MIHA KEŠE IZJAVA Študent Miha Keše izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

ANALIZA TRGA NARAVNIH PREHRANSKIH DOPOLNIL V SLOVENIJI S POUDARKOM NA LINIJI IZDELKOV»ALL IN A DAY«PODJETJA SENSILAB

ANALIZA TRGA NARAVNIH PREHRANSKIH DOPOLNIL V SLOVENIJI S POUDARKOM NA LINIJI IZDELKOV»ALL IN A DAY«PODJETJA SENSILAB UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA TRGA NARAVNIH PREHRANSKIH DOPOLNIL V SLOVENIJI S POUDARKOM NA LINIJI IZDELKOV»ALL IN A DAY«PODJETJA SENSILAB Ljubljana, maj 2017 NATAŠA

More information

OPTIMIZACIJA OSKRBOVALNE VERIGE KRUHA IN PEKOVSKEGA PECIVA

OPTIMIZACIJA OSKRBOVALNE VERIGE KRUHA IN PEKOVSKEGA PECIVA UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ŽIVILSTVO Benjamin KIRM OPTIMIZACIJA OSKRBOVALNE VERIGE KRUHA IN PEKOVSKEGA PECIVA DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij OPTIMIZATION OF BAKERY PRODUCTS

More information

ANALIZA TRGA POŠTNIH STORITEV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2016

ANALIZA TRGA POŠTNIH STORITEV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2016 ANALIZA TRGA POŠTNIH STORITEV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2016 Ljubljana; december 2017 Kazalo vsebine: 1. Uvod... 4 2. Sodelujoči izvajalci poštnih storitev v analizi trga... 5 2.1 Izvajalec univerzalne

More information

TRŽENJE SMOL V PODJETJU COLOR D.D.

TRŽENJE SMOL V PODJETJU COLOR D.D. B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Komercialist Modul: Finančni TRŽENJE SMOL V PODJETJU COLOR D.D. Mentorica: Estera Kolarič, univ. dipl. ekon. Lektorica: Metka Bartol, prof. slov. j. Kandidatka: Mojca

More information

DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE VREDNOSTI NEPREMIČNIN IN PRIMER OCENITVE VREDNOSTI

DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE VREDNOSTI NEPREMIČNIN IN PRIMER OCENITVE VREDNOSTI DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE VREDNOSTI NEPREMIČNIN IN PRIMER OCENITVE VREDNOSTI Študent: Rok Korošec Naslov: Ulica Borisa Vinterja 8, 3214 Zreče Številka indeksa: 81614482 Redni študij Program: univerzitetni

More information

SQL - Primeri in povzetki ER diagram

SQL - Primeri in povzetki ER diagram SQL - in povzetki ER diagram Slika 1: ER diagram 1 Vsebina treh tabel PRODAJALEC KodaProdajalca ImeProdajalca Mesto Provizija 1001 Sisek Ljubljana 0.12 1002 Kres Novo Mesto 0.13 1004 Palek Ljubljana 0.11

More information

Razvoj trajnostne embalaže na primeru podjetja Tetra Pak d.o.o.

Razvoj trajnostne embalaže na primeru podjetja Tetra Pak d.o.o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Žitko Razvoj trajnostne embalaže na primeru podjetja Tetra Pak d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU TE-CO d.o.o.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU TE-CO d.o.o. Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU TE-CO d.o.o. Mentor: red. prof. ddr. Marija Ovsenik Kandidatka: Barbara Močnik Kranj, marec 2016 ZAHVALA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Čosić Kvaliteta delovnega življenja v podjetju Adria Mobil d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina

More information

STRATEGIJA VSTOPA BLAGOVNE ZNAMKE VICTORIA SECRET NA SLOVENSKI TRG

STRATEGIJA VSTOPA BLAGOVNE ZNAMKE VICTORIA SECRET NA SLOVENSKI TRG UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO STRATEGIJA VSTOPA BLAGOVNE ZNAMKE VICTORIA SECRET NA SLOVENSKI TRG Ljubljana, februar 2017 JURE ŠENK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Jure Šenk, študent

More information

zaključno poročilo (št. projekta: V )

zaključno poročilo (št. projekta: V ) ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA PROJEKTA V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP)»KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 2013«Analiza stanja in potencialov za rast ponudbe

More information

METODE IN DOKUMENTIRANJE TRANSFERNIH CEN V IZBRANEM PODJETJU

METODE IN DOKUMENTIRANJE TRANSFERNIH CEN V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO METODE IN DOKUMENTIRANJE TRANSFERNIH CEN V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, april 2006 PETER BUTALA IZJAVA Študent Peter Butala izjavljam, da sem avtor

More information

UVAJANJE NOVE DEKORATIVNE KOZMETIKE NA SLOVENSKEM TRGU

UVAJANJE NOVE DEKORATIVNE KOZMETIKE NA SLOVENSKEM TRGU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVAJANJE NOVE DEKORATIVNE KOZMETIKE NA SLOVENSKEM TRGU Ljubljana, september 2005 IGOR KOREN IZJAVA Študent IGOR KOREN izjavljam, da sem avtor tega

More information