Prostor za znanje: Spremenjene potrebe uporabnikov zahtevajo prenovo knjižničnega prostora Silva Novljan Posvetovanje sekcij Zveze bibliotekarskih društev Slovenije 18. 19. september 2014, Laško S. Novljan 1
Vpliv knjižničnega prostora na pritožbe javnosti o neustrezno usposobljenih diplomantih visokošolskega študija, neustrezno pismenost, pritožbe visokošolskih knjižničarjev o zanemarljivem odzivu strokovne javnosti na probleme visokošolskih knjižnic, pomislek knjižničarjev o pretiranem obsegu zbiranja statističnih podatkov o knjižnici, knjižničarjev pogled na knjižnico kot tretji prostor. S. Novljan 2
Knjižnice Dominantni prostori, opredeljeni z intelektualno strukturo in pravili obnašanja, uresničujejo svoj zgodovinski etos. (Elmborg) S. Novljan 3
Knjižnični prostor zaznamujejo Prostorska praksa, praksa, ki jo zaznamuje telo. Visoko namensko oblikovanje s strukturo človekove aktivnosti. Reprezentančnost s simbolno vlogo. (Elmborg po Lefebvre) S. Novljan 4
s knjižničnimi pravili, knjižnično zbirko, Prostor je povezan storitvami - diferenciranimi po stopnjah potreb in demografskih značilnostih ZA informiranje: veljavnost podatkov, definicije, raziskovanje: preverjanje, odkrivanje, usmerjanje, izobraževanje: znanje, modrost, kultura/umetnost: domišljija, ustvarjalnost, zavedanje, komunikacija, povezovanje: spoštovanje drugih, raznolikost, večjezičnost, ustvarjanje, angažirano delovanje, razvijanje branja, informacijske pismenosti, radovednosti, koncentracije. S. Novljan 5
Oblikovalci prostora skozi čas Knjižnične zbirke Tehnologija Merjenje uspešnosti S. Novljan 6
Upravljanje knjižnice Komercialni prostor začenja zasedati intelektualni prostor javne sfere. (Elmborg po Harvey) 1. Knjižnica s tehnikami biznisa Popularna knjižnična zbirka Udobni sedeži Kava, napitki Privlačne prireditve Kreiranje (posnemanje) posebnega prostora Prodaja, najem S. Novljan 7
Učenje učenja za globinsko učenje s povezovanjem predmetov, za aktivno samostojno učenje in reševanje problemov (Novljan v Posodobitve, 2010) 2. Knjižnica kot učni prostor Opredelitev predmeta Klasificiranje Opredelitev sistema Dostopnost raznolikih vsebin Raznolikost pogledov na vsebino Uporabnost vsebin glede na namen Informacije na različnih nivojih pismenosti Odvisnost/povezanost predmetov, informacij Postopnost spoznavanja Odgovornost S. Novljan 8
Knjižnični prostor za visokošolske ustanove podpira: študijske, znanstveno-raziskovalne programe, študijski režim in preverjanje znanja študentov, (6. čl.); omogoča uporabo znanstvenih metod pri reševanju zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, usposabljanje za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju. (33. čl., Zakon o visokem šolstvu, 2004) Visokošolsko izobražen človek je: usposobljen za etično presojanje in aktivno zavzemanje za humanost v družbi. (Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020, 2007) S. Novljan 9
Akademski življenjski cikel opredeljujejo Bralci, učenci Učitelji Raziskovalci Analitiki Pisci Proavtorji Arhivisti Iskalci zaposlitve (Covert-Vail, L. & S. Collard) S. Novljan 10
Možne ovire Predavanja z določeno literaturo. Seminarji s predpisano literaturo. Seminarji, naloge, ki ne zahtevajo sistematičnega pregleda literature, izvlečkov, ključnih besed, citiranja, opomb, navajanja literature. Stališče profesorja do knjižničarjevih kompetenc. Samo akademsko predavanje knjižničarjev o informacijskem procesu. Uvajanje študentov v knjižnico sredi ali na koncu študija. Splošne knjižnične inštrukcije. Knjižnica, ki zadovoljuje samo enostavne informacijske potrebe. Premajhen prostor. Prevlada oblike nad vsebino. Podrejanje računalniškim programom. Zanemarjanje različnosti in interdisciplinarnosti S. Novljan 11
Ukrepi za povečanje pričakovanj Izpopolniti študijske programe, pedagoška podpora visokošolskemu učnemu osebju, nove metode poučevanja, ki jih omogočajo sodobni informacijsko-komunikacijski sistemi, vlaganje v novo pedagoško in raziskovalno opremo, vključno s knjižnicami in nadgradnjo informacijskekomunikacijske tehnologije, večja uporaba informacijsko- komunikacijske tehnologije pri poučevanju in učenju ter stalno usposabljanje vseh skupin uporabnikov znotraj skupnosti visokošolskega izobraževanja. (Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020, 2007) Širok razpon knjižničnih storitev, ki podpirajo užitek v odkrivanju, raziskovanju, ustvarjanju. S. Novljan 12
Visokošolska knjižnica Tretji prostor? Tretji prostor, potencialno pomemben stik med kulturami in ljudmi. (Elmborg po Bhabha) Ni ne dom, ne delovno mesto. Ostaja prepoznan kot knjižnica. Ni upravljan kot posel, ampak kot poslanstvo. Presega dominantno strukturo, ki jo postavi knjižničar brez spoštovanja potreb posameznika. Je s pravili strukturiran prostor, ki daje priložnost za odkrivanje. Prostor, kjer uporabniki in knjižničarji delajo skupaj za pogovor o informacijah in načinih njihove rabe za življenje. Njegov namen se najbolje udejanja z informacijsko pismenostjo. S. Novljan 13
Prostorski pogoji za komunikacijo, ki spreminja informacije v znanje, dobivajo socialno dimenzijo s poudarkom na učenju, raziskovanju in se prilagajajo novim način rabe prostora druženje različnih disciplin, administrativnih enot, organizacij, posameznikov in skupin nove storitve za zadovoljevanje novih potreb (e-učenje, kvantitativne metode, GIS, e- kartografija, obdelava podatkov,...) segmentiran program informacijskega opismenjevanja, svetovanje, spodbude, povezovanje, interaktivno druženje, S. Novljan 14
Naš visokošolski knjižnični prostor Zadovoljuje s storitvami večino anketiranih, ki imajo na izbiro klasične storitve. Pojavljajo se želje po večji in drugačni odprtosti, več čitalniških sedežih in večjem prostoru, a tudi želje po prostoru za individualno delo, delo skupin, za delo v parih, ki jih narekuje drugačen način študija, raziskovanja: povezovanje z gospodarstvom, drugimi ustanovami v okolju, projekti, in po novih storitvah, ki jih uporabniki še ne poznajo. (Povšič, Ambrožič&Badovinac, Butinar, Merhar, Petermanec, Vereš) S. Novljan 15
Stopnje motivacije za investicije v prostor Odgovori vodij knjižnic in visokošolskih ustanov: 57 % porast knjižnične zbirke 45 % spremenjen način študija 40 % nefunkcionalnost obstoječega prostora 32 % sprememba in rast informacijskega opismenjevanja 26 % sprememba storitev (Bennett, str. 7) S. Novljan 16
Koliko m²? Primer 64 izposojevališč UL, 2013: Stanje 70.285 potencialnih uporabnikov: 19.124 m² = 0,27 m²/1 uporabnik Ocena - Potreben prostor za obstoječe: zbirka v skladišču = 12.781 m² zbirka v prostem pristopu (21 % zbirke) = 6.323 m² sedeži (1 sedež / 32 uporabnikov) = 5.537 m² delovna mesta = 1.540 m² - 73 % dosežene priporočene minimalne površine: 26.181 m² - Za več zbirke (40 %) v prostem pristopu in več čitalniških sedežev: Potrebno 35.659 m². Doseženo 54 %. (Strokovni standardi in Statistični podatki NUK) S. Novljan 17
Uporaba obstoječega prostora Ureditev za individualno in skupinsko učenje, druženje, sodelovanje med študenti in zunanjimi skupinami. Izposoja na dom: 30 % zbirke. Izposoja in uporaba v knjižnici: 16 % zbirke. Usposabljanje uporabnikov: 35 % študentov (71 % za e-vire, 51 % za posameznike, 25 min za posameznika). Prireditve: 64 (1 prireditev / 66 obiskovalcev). Obisk spletnega mesta: 2.465.725 (80 % obiska) (Strokovni standardi in Statistični podatki NUK) S. Novljan 18
Kako do več m²? Razvoj novih storitev in njihova promocija. Promocija rezultatov dela visokošolskih učiteljev in študentov (prireditve tudi za splošno javnost, ciljne skupine). Poročanje o uspešnosti uresničevanja namena knjižnice, tudi za širšo javnost, s kvalitativnimi in kvantitativnimi podatki. Sodelovanje s potencialnimi uporabniki, organizacijami, društvi, raziskovalnimi skupinami, službami znotraj in zunaj ustanove, tudi s knjižnicami knjižničnega sistema. Realno prikazovanje učinka obstoječega prostora in dvig pričakovanj. Priprava programa za vključitev knjižnic v prenovo študija! S. Novljan 19
Od hibridne k digitalni knjižnici Digitalno je bolj enostavno. Iskanje gradiva je uporabniku prijaznejše in hitrejše, tudi možnosti za naključne najdbe posameznih dokumentov, ki jih na klasičen način morda ne bi našli, je več. (Carrie Russell v Štravs) Knjižnica brez fizičnega prostora za knjige? S. Novljan 20
Digitalna knjižnica Florida Polytechnic University (https://polytechnic.org) z veliko raznolikega prostora za uspešno učenje in raziskovanje znotraj izobraževalne inštitucije in njene knjižnice: 1. Ima preko 50 mest za dostop do e- virov, tudi zunaj knjižnice, 12 prostorov z monitorji in drugo opremo za skupinsko projektno delo, prostor za individualno pomoč pri IT raziskovanju, prostor za kulturne prireditve 2. Skrbi za povezavo med učilnico in splošnim in zunanjim, je vključena v vzgojo, izobraževanje, učenje s poudarkom na etiki uporabe informacij. 3. Ponuja: knjižnični prostor : 126.723 zadetkov, med njimi 12 fizičnih knjig. Steward Ch. 2010. The academic library building in the digital age : a study of construction, planning, and design of new library space. Chicago: Association of College and Research Libraries. informacijska pismenost : 30.030 zadetkov, med njimi 35 fizičnih knjig. Digital literacies : concepts, policies and practices. 2008. (Ur.) Colin Lankshear & Michele Knobel. New York: Peter Lang. S. Novljan 21
Povzetek kot namig Prostor knjižnice se bo hitreje spremenil s spremenjenim načinom izobraževanja, na katerega pa lahko vplivajo tudi knjižničarji! S. Novljan 22
Reference Ambrožič; M.& B. Badovinac. 2009. Mnenje uporabnikov o delovanju in storitvah NUK. Ljubljana: NUK. Bennett, S. 2003. Libraries Designed for Learning. Washington: Council on Library and Information resources. Butinar, B. 2006. Študentje Univerze na Primorskem kot uporabniki o Knjižnici Srečka Vilharja Koper. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. Covert-Vail, L. & S. Collard. 2012. New Roles for New Times: Research Library Services for Graduate students. Washington Association of Research Libraries. Pridobljeno 3.7.2014 s spletne strani http://www.arl.org/storage/documents/publications/ Elmborg, J. K. 2011. Libraries as the Spaces Between Us. Reference & User Services Quarterly, 50 (4), str. 338-350. Jaguszewski, J. M. & K. Williams. 2013. New Roles for New Times: Transforming Liaison Roles in Research Libraries. Washington: Association of Research Libraries. Pridobljeno 4.7.2014 s spletne strani http://www.arl.org/storage/documents/publications/. Merhar, I. 1999. Študentje- uporabniki Valvazorjeve knjižnice Krško. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. Novljan, S. 2006. Nacionalna strategija za razvoj pismenosti posega v delovanje visokošolske in specialne knjižnice. Posvetovanje Sekcije za visokošolske in Sekcije za specialne knjižnice, Ljubljana, 19.10.2006. O Connor, L. & K. Lundstrom. 2011. The Impact of Social Marketing Strategies on the Information Seeking Behaviors of College Students. Reference & User Services Quarterly, 50 (4), str. 351-365. Petermanec, Z 2000. Vrednotenje kakovosti knjižničnih storitev. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. Knjižnično informacijsko znanje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2010. Povšič, U. 2008. Pričakovanja in zadovoljstvo uporabnikov s storitvami visokošolske knjižnice. Primer knjižnice Oddelka za geografijo na FF. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020. 2007. Ur.l. RS, št. 94. http://www.uradni-list.si/1/content?id=82672. Standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2005-2015). 2005. Ljubljana: Strokovni svet za knjižnično dejavnost. Statistični podatki o knjižnicah. Visokošolske knjižnice. 2013. NZK, Center za razvoj knjižnic. 2014. Pridobljeno s spletne strani http://cezar.nuk.uni-lj.si/statistika/ 23.8.2014 Stowe, M. 2011. From Reference Librarian to Interim Dean. Reference & User Services Quarterly, 50 (4), str. 322-324. Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic (za obdobje 2012-2020). 2012. Ljubljana: Strokovni svet za knjižnično dejavnost. Štravs, S. 2014. Učna ura v paviljonu. Delo, petek 5. septembra 2014, str. 18. Vereš, V. 2006. Zadovoljstvo uporabnikov z izbranimi storitvami knjižnice in smernice za izboljšanje kakovosti. Primer UKM. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Zakon o visokem šolstvu: 2004. Ur.l. RS, št. 100. S. Novljan 23