PRAVIČNA TRGOVINA ZGODOVINA, NAČELA IN TRENDI Marjana Dermelj in Vida Ogorelec Wagner obe Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova Povzetek: V prispevku bodo predstavljena osnovna načela pravične trgovine, ki si prizadeva izboljšanje pogojev za delo in možnosti prodaje marginaliziranih proizvajalcev, predvsem iz držav v razvoju. Poleg tega ekonomskega vidika, ki proizvajalcem zagotavlja boljše plačilo za njihovo delo, gibanje pravične trgovine veliko pozornost namenja enakopravnosti spolov in izključevanju otroškega dela ter si prizadeva za uvajanje okoljsko sprejemljivih proizvodnih praks. Na podlagi teh načel je mogoče ugotoviti, da ta trgovinski koncept pravzaprav izhaja iz načel družbene odgovornosti, za razliko od ostalih pobud, ki so koncept družbene odgovornosti začeli uporabljati predvsem zaradi večjega ugleda v družbi in zaradi odgovornosti. S predstavljenimi podatki bomo pokazali, rast trga za izdelke iz tega sistema in hkrati predstavili tudi nekatere dileme in nevarnosti s katerimi se soočajo akterji gibanja pravične trgovine, prav zaradi vsesplošnega sprejemanja in uveljavljanja družbene odgovornosti podjetij s cimer velika podjetja skušajo zadovoljiti segment potrošnikov z visokimi visoke etičnimi in okoljskimi kriteriji, in jih da obdržati med svojimi kupci. In the article we will present the principles on which Fair trade is based. This alternative trading concept aims towards improvement of working and trading conditions for the marginalised producers in the developing countries. In addition to the improved economic conditions which guarantee to the producers a better payment for their work, fair trade pays a great attention to the gender equality issues as well as exclusion of child labour and is striving for implementation of environmentally sound production practices. Based on these basic principles it could be stated that fair trade concept stems from the principles of social responsibility, and therefore differs from the other corporate social responsibility initiatives which started to comply with especially to improve their public image and to increase their accountabiliy. With the data presented in the text we will shos that the growth of the market for the fairly traded products opens also some dilemmas and threats with which the actors in the fair trade movement are facing, just because the overall acceptance and establishment of the»corporate social responsibility«with which the big companies want to satisfy the segment of consumers which had developed high ehtical and/or environmental cirteria, and to keep them among their customers. Ključne besede: pravična trgovina, marginalizirani proizvajalci, države v razvoju, družbena odgovornost, varstvo okolja. 1. Začetki pravične trgovine Začetke intelektualnega razmišljanja o pravičnosti je mogoče pripisati Eduardu Douwes Dekkerju, nizozemskem pisatelju, ki je leta 1859 napisal knjigo Max Havelaar, v kateri je opisal nepravičnosti v trgovini s kavo med Nizozemsko in Indonezijo. V knjigi opisuje odločitev in delo glavnega junaka, ki je zapusti nizozemsko trgovsko podjetje, da bi lahko s solidarnostnim delom pomagal lokalnemu prebivalstvu.
Pravična trgovina, kot alternativni koncept izhaja iz različnih neodvisnih pobud, ki so se začele v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Skupni imenovalec so v Evropi te pobude dobile v času radikalnega študentskega gibanja v 1960tih letih, ko so študentje začeli opozarjati, da mednarodna trgovina ne prinaša koristi najrevnejšim slojem. Oxfam, nevladna organizacija iz Velike Britanije, je bila prva evropska organizacija, ki je začela uvajati načela pravične trgovine med proizvajalci iz nerazvitih držav (na Jugu) in potrošniki iz razvitega sveta (severna hemisfera) z namenom, proizvajalcem ponuditi možnost zaslužka s prodajo izdelkov na trgu, do katerega sicer niso imeli dostopa. S tem namenom so ustanovili trgovinsko podružnico. Ideja se je začela širiti po Evropi in leta 1969 je bila odprta prva neodvisna trgovina z izdelki, proizvedenimi v sistemu pravične trgovine. Osnovna ideja, na kateri temelji pravična trgovina je, da je prevladujoči trgovinsko-poslovni model v osnovi zgrešen, ker temelji na razmišljanju, da preživijo najbolje prilagojeni (survival of the fittest), saj to v kontekstu mednarodne trgovine v moderni družbi ni niti moralno, niti opravičljivo. Od skromnih začetkov se je pravična trgovina razširila v svetovno gibanje, od katerega ima v državah v razvoju korist pet milijonov proizvajalcev in njihovih družin. 3. Načela in koncept pravične trgovine Izziv pravične trgovine je povečati zmanjšati ekonomski in razvojni prepad med najbogatejšimi in najrevnejšimi. In tako je nastal ta vzporedni trgovinski sistem, ki proizvajalcem iz manj razvitih regij zagotavlja pravično plačilo, ki vključuje stroške proizvodnje in dela ter omogoča dvig kakovosti socialne komponente razvoja ob hkratni skrbi za varstvo okolja. Kot taka, je pravična trgovina najboljši približek trgovine za dosego trajnostnega razvoja, čeprav je tudi tu še veliko možnosti za to, da se še bolj približa idealu. Pravična trgovina je trgovinsko partnerstvo, ki temelji na dialogu, transparentnosti in spoštovanju in si prizadeva za večjo enakost v mednarodni trgovini. Prispeva k trajnostnemu razvoju s tem, da ponuja boljše pogoje prodaje in zagotavlja pravice marginaliziranih proizvajalcev in delavcev, predvsem na jugu. Organizacije, ki se ukvarjajo s pravično trgovino in ki jih podpirajo potrošniki, se aktivno vključujejo v podpiranje proizvajalcev, osveščanje in vodenje kampanj za spremembe v pravilih in praksi konvencionalne mednarodne trgovine. To definicijo so pred leti sprejele štiri mednarodne organizacije, ki so združene v krovni organizaciji FINE. 1 Strateški cilji pravične trgovine so: Namensko delo z marginaliziranimi proizvajalci in delavci, da si zagotovijo varnost in ekonomsko samozadostnost. Konkreten cilj pravične trgovine je povečati dohodek in možnost izbire revnih proizvajalcev, višji cilj pa je prispevati k zmanjševanju problema svetovne lakote na Jugu in povrniti dostojanstvo proizvajalcem; Krepitev vloge proizvajalcev in delavcev, kot deležnikov v njihovih lastnih organizacijah; 1 FINE je skupna platforma štirih velikih krovnih organizacij, ki delujejo v sistemu pravične trgovine: Mednarodne organizacije za označevanje (Fair Trade Labelling Organisation International FLO), Mednarodne zveze uvoznikov pravične trgovine (the European Fair Trade Association EFTA), Mreže združenj trgovin pravične trgovine (Network of European World Shops NEWS!), Mednarodne zveze za pravično trgovino (the International Fair Trade Association IFAT, ki vključuje proizvajalce, uvoznike, trgovine in nevladne organizacije).
Doseganje večje enakosti v mednarodni trgovini. Zagotavljanje boljših pogojev trgovanja in pravic delavcev: Plačilo pravične cene v lokalnem ali regionalnem kontekstu, ki ne pokriva samo proizvodnih stroškov temveč podpira proizvodnjo, ki je skladna tudi s socialnimi in okoljskimi zahtevami. To vključuje tudi plačilo premije, ki omogoča investicije v razvojne projekte skupnosti. Lahko gre za izboljševanje pogojev dela, širitev kapacitet proizvodnje, ali pa za izboljšanje zdravstvenega varstva skupnosti, okoljskih standardov, izobraževanje, itd. Pomembno pri tem je, da so proizvajalci vključeni v postopek odločanja o tem, kako se bodo sredstva porabljala. Vnaprejšnje plačilo dela stroškov (40 50 %), da se proizvajalcem i treba zadolževati za nakup materiala oziroma za opravljanje žetve. Vzpostavitev dolgotrajnega delovnega razmerja in stikov s proizvajalci. Spoštovanje predpisov, ki se nanašajo na delovno pravo in človekove pravice. Pomemben element pravične trgovine je tudi spoštovanje enakosti spolov, saj so prav v državah v razvoju še vedno deprivilegirane, čeprav predstavljajo enega ključnih stebrov razvoja. Kot navaja najnovejše Poročilo o človekovem razvoju imajo otroci revnih žensk manjšo možnost, da bodo zaključilo šolanje in tako izstopili iz začaranega kroga revščine. Proizvajalci morajo zagotavljati tudi izključenost dela otrok. Za doseganje dolgoročnega izboljšanja ekonomskega in socialnega statusa malih proizvajalcev, poštenega plačila delavcev in za doseganje standardov varstva okolja morajo vpletene organizacije poleg naštetega tudi izobraževati, usposabljati in razvijati človeške potenciale ter dejavno spodbujati uvajanje okoljskih praks. Organizacije pravične trgovine so dejavne predvsem na naslednjih področjih: Finančna, tehnična in organizacijska pomoč proizvajalcem; Ozaveščanje o problemih med Severom in Jugom; Organizacija kampanj in politično delovanje za povečanje enakosti v mednarodni trgovini. Izdelki iz sistema pravične trgovine morajo biti torej proizvedeni skladu z naštetimi načeli in če proizvajalce lahko dokaže skladnost, potem jih je mogoče uvrstiti v skupino izdelkov pravične trgovine, ki jih lahko prepoznamo po tem, da jih uvažajo in distribuirajo (prodajajo) organizacije pravične trgovine, ali ker nosijo mednarodno oznako pravične trgovine, ki jo podeljuje FLO-I. Pravična cena je določena v postopku dogovarjanja. V primeru, ko je cena proizvoda določena na svetovnem trgu (kava, čaj, kakav,), gibanje PT plača mednarodno veljavno ceno z dodatkom premije; minimalna cena je zagotovljena ne glede na svetovna gibanja cen proizvodov. Primer gibanja cen na svetovnem trgu kave na eni, in cen za to dobrino, ki jih ponuja gibanje Pravične trgovine na drugi strani, nazorno prikazuje naslednji graf:
CTM je uvoznik iz Italije, ki deluje po načelih pravične trgovine (cena, ki jo zagotavljajo je na grafu prikazana z oranžno barvo). Za te vrste izdelkov so določeni mednarodni standardi, v katerih je opredeljena minimalna cena. Taki proizvodi so označeni z mednarodno oznako pravične trgovine, ki jo podeli FLO-I. Oznako pravične trgovine nosijo predvsem prehrambni izdelki, kot so kava, čaj, kakav, banane, riž, itd., pa tudi nekateri drugi izdelki, kot so denimo nogometne žoge. Večina izdelkov v sistemu pravične trgovine pa ni označenih. Zaradi proizvodnih stroških, ki se razlikujejo od regije do regije in zaradi množice različnih ročnih izdelkov, ki se prodajajo trgovinah PT je namreč nemogoče postaviti mednarodno veljavne standarde za posamezno skupino izdelkov. Zato je Mednarodna zveza za pravično trgovino IFAT leta razvila sistem nadzora organizacij pravične trgovine, ki sestoji iz treh korakov: Samoocena Medsebojna ocena med trgovinskimi partnerji Zunanja potrditev
Organizacija, ki izpolnjuje zahtevam lahko, ne glede na to, ali gre za proizvajalca, trgovca ali uvoznika, pridobi oznako Organizacija pravične trgovine - Fair trade Organisation Mark. Gre torej za oznako, ki zagotavlja spoštovanje pravil igre, kot jih določa pravična trgovina. Gibanje pravične trgovine zdaj razvija tudi Sistem kakovosti pravične trgovine, ki bo upošteval obstoječa sistema označevanja, a bo hkrati razvil skupne temelje za nadzor kakovosti. 4. Pravična trgovina in njen vpliv na družbeno odgovornost Pravična trgovina v svojem bistvu predstavlja kritiko prevladujočega trgovinskega sistema, ki postavlja pravila v prid bogatejših in ekonomsko močnejših igralcev. Z izvajanjem različnih kampanj so akterji gibanja dosegli veliko, vendar še vedno ne dovolj. Dejstva namreč kažejo, da navkljub temu, da govorimo o liberalizaciji trga, ostajajo trgi razvitejših držav za revne zaprti, predvsem zaradi visokih uvoznih dajatev in na drugi strani zaradi subvencij v kmetijstvu uničujejo kmetijsko proizvodnjo v revnih državah. Podatki Poročila o razvoju iz leta 2005 navajajo podatek, da ima denimo 689 milijonov prebivalcev iz držav podsaharske Afrike manjši delež izvoza, kot Belgija z 10 milijoni prebivalcev. Če bi te države lahko izvažale enako, kot so v letih 1980, bi bila njihova zunanjetrgovinska izmenjava 8x večja od razvojne pomoči, ki so jo prejele leta 2003. Avtorji tega dokumenta pozivajo k pravičnejšim trgovinskim pravilom, predvsem, ko gre za dostop do trga. Politično delovanje organizacij pravične trgovine so dosegli tudi to, da so se tudi velika podjetja začela razumeti pomen družbene odgovornosti gospodarskih subjektov. Organizacije pravične trgovine so postavile standarde odnosa med družbo in podjetji, ki so se jim približala le najbolj podjetja in lahko v mnogočem prispevajo k boljšemu razumevanju družbene odgovornosti podjetij, saj v isti organizaciji združujejo podjetniško in socialno dejavnost. Seveda pa je najpomembnejše iskanje ravnovesja med poslovno in razvojno/socialno (ter seveda okoljsko) komponento in tu se odpirajo številna vprašanja in dileme v samem gibanju pravične trgovine, kot je denimo iskanje ravnovesja med zagotavljanjem primernih cen za kupce in plačevanja višje premije proizvajalcem. Ali pa vprašanja glede razvoja tistih proizvajalcev, od katerih je mogoče pričakovati najhitrejši napredek ali tistih, ki so najbolj deprivilegirani in tega, ali naj pravično trgovino vodijo izdelki, ki jih proizvajalci lahko/znajo proizvajati ali naj se trgovci kupujejo od tistih proizvajalcev, z izdelki katerih lahko zadovoljijo potrebe kupcev. Še večje dileme pa se odpirajo tam, ker so velika podjetja, kot so denimo Starbucks, Nestlé, Marks and Spencers, če naštejemo le nekatere med njimi, začela v svoji prodajnih programih začela ponujati izdelke iz sistema pravične trgovine oziroma so začela razvijati lastne inačice sistema pravične trgovine. Rezultati nedavne študije, opravljene v 25 evropskih držav namreč kažejo, da prodaja izdelkov iz sistema pravične trgovine v Evropi od leta 2000 v povprečju raste za 20 odstotkov
na leto. Letna neto prodajna vrednost izdelkov iz sistema pravične trgovine v Evropi danes presega 660 milijonov evrov, kar je več kot podvojena vrednost izpred petih let. Pravična trgovina je tako postala najhitreje rastoči trg na svetu. V Evropi je zdaj več kot 2.800 specializiranih trgovin, kjer prodajajo skoraj izključno izdelke iz sistema pravične trgovine, te pa uvaža več kot 200 organizacij, dejavnih v sistemu pravične trgovine. Izdelke pravične trgovine je mogoče najti v 55.000 veleblagovnicah po vsej Evropi; delež izdelkov iz sistema pravične trgovine je v nekaterih državah precejšen: 47 % vseh banan, 28 % cvetja in 9 % sladkorja v Švici nosi oznako Pravične trgovine. V Veliki Britaniji, kjer je populacija osemkrat večja kot v Švici, so prodali 5 % vsega čaja z oznako pravične trgovine, 5,5 % banan in 20 % mlete kave. V tej državi (VB) je prodaja čaja in kave med letoma 2003 in 2004 narasla za 42 %, prodaja pravičnotrgovinske čokolade je v istem obdobju narasla za 51 %. Uspeh gibanja še vedno temelji na prispevku okoli 100.000 prostovoljcev, ki pomagajo po vsej Evropi, vendar se tudi tu vse več govori o profesionalizaciji gibanja, oziroma, bolj natančno o profesionalizaciji vitalnih gospodarskih dejavnosti gibanja. To so za velika podjetja, ki skušajo obdržati ali povečati tržni delež vsekakor zanimivi podatki in trendi. Z vidika marginaliziranih proizvajalcev je vključevanje velikih podjetij vsekakor dobrodošlo, saj ima pravična trgovina, kljub rastočemu trendu v svetovnem merilu še vedno zanemarljiv tržni delež, vprašanje pa je, ali podjetja uvajajo pravično trgovino z namenom obdržati etično zahtevnejše kupce in je pozitivni učinek na proizvajalce le kolateralna škoda njihovega prizadevanja za povečanje ugleda v družbi, tudi preko mehanizma promocije svojega delovanja v skladu z družbeno odgovornostjo podjetja. Primer, ki je v zadnjem letu dvignil največ prahu, je to, da je podjetje Nestlé za enega od svojih izdelkov kavo Partners blend v Veliki Britaniji oktobra 2005 pridobilo oznako pravične trgovine FLO. V organizaciji the Fairtrade Foundation, ki je nadzorovala nabavno verigo podjetja za to blagovno znamko kave menijo, da je to majhen korak v pravi smeri. Vendar pa so mnoge nevladne organizacije, med njimi tudi organizacija Oxfam do takega razvoja zelo kritične, saj menijo, da je Nestlé v veliki meri odgovoren za svetovno krizo na trgu kave, ki je pahnila v eksistenčno krizo 25 milijonov malih pridelovalcev te surovine, medtem ko so štiri največje pražarne na svetu, med njimi tudi Nestlé, na njihov račun zaslužila bajne vsote. Kritiki takega pristopa menijo, da podjetju ne bi smeli podeliti oznake pravične trgovine za en sam izdelek, saj to lahko predstavlja pranje ugleda podjetja. 5. Začetki pravične trgovine v Sloveniji Prvi, ki so se s pravično trgovino začeli ukvarjati v Sloveniji, so bili v društvu Humanitas. Člani društva so vzpostavili stike z nekaterimi proizvajalci iz Afrike in so že leta 2002 v Slovenskem etnografskem muzeju organizirali prodajno razstavo tovrstnih izdelkov. Konec leta 2003 pa so se začeli člani društva Humanitas povezovati z Umanotero. Odločili smo se, da združimo moči in uresničimo našo skupno željo in odpremo trgovino v Ljubljani.
To se je zgodilo na Svetovni dan človekovih pravic 10. decembra leta 2004, ko je na Starem trgu v Ljubljani odprla svoja vrata trgovina 3MUHE. Brez pomoči prostovoljcev, ki so se tako pridružili 100.000 prostovoljcem iz Evrope, ki delujejo v gibanju pravične trgovine in avstrijskega uvoznika izdelkov pravične trgovine EZA to ne bi bilo mogoče. Februarja leta 2006 sta organizaciji Humanitas in Umanotera podpisali Sporazum o sodelovanju v katerem so opredeljene naloge vsake od njiju. Osnovni namen sodelovanja je vzpostavljanje sistema pravične trgovine v Sloveniji. Cilji skupnega delovanja pa so: vzpostavitev kriterijev in standardov za prodajo izdelkov iz sistema pravične trgovine v Sloveniji in zaščita blagovne znamke 3MUHE pravična trgovina/fair trade; promocija pravične trgovine, kot oblike trgovanja, ki deluje v smeri izravnavanja razlik med regijami prejemnicami in donatoricami razvojne pomoči; vzpostaviti mrežo malih in neodvisnih proizvajalcev iz regij prejemnic razvojne pomoči in njihove proizvode ponuditi na trgu v Sloveniji in sosednjih trgih; ustanoviti Sklad za razvoj, iz katerega bodo financirane razvojne dejavnosti proizvajalcev iz regij prejemnic razvojne pomoči; promocija zavedanja o globalizacijskih trgovinskih in političnih vprašanjih v javnosti in izobraževalnih procesih; krepitev razvojnega sodelovanja in učinkovitejša ter primerna raba sredstev razvojne pomoči; razvijati kulturo odgovornega potrošništva. Za obe organizaciji je pravična trgovina korekturni mehanizem, s katerim proizvajalcem, ki živijo v regijah prejemnicah razvojne pomoči povrnemo dostojanstvo in jim omogočimo dostop do trga v državah donatoricah razvojne pomoči. Tak način trgovanja je skladnejši z načeli trajnostnega razvoja, ker enakopravno upošteva štiri razvojne stebre: ekonomijo, socialo, okolje in kulturo. S soglasjem obeh lahko h konzorciju pristopajo novi člani pod pogoji, o katerih se bosta organizaciji dogovarjali za vsak primer posebej. 6. Izzivi pravične trgovine Največji izziv pravične trgovine je povečevanje tržnega deleža svojih izdelkov, vendar ne na račun zniževanja splošno sprejetih standardov in načel pravične trgovine. Tržni delež morajo organizacije pravične trgovine povečevati tako na trgovinski relaciji Sever-Jug, kot tudi s promocijo prodaje izdelkov pravične trgovine na relaciji Jug-Jug. Glede na naraščajoče zanimanje velikih podjetij za pravično trgovino je ena od možnosti tudi ta, da organizacije pravične trgovine koncept prepustijo v upravljanje velikim podjetjem. Vendar za to po našem mnenju ni izpolnjen osnovni predpogoj da velika podjetja v celoti prevzamejo in ponotranjijo načela pravične trgovine. Zaenkrat se zdi, da velika podjetja pravično trgovino še vedno uporabljajo predvsem kot orodje za dvig svojega družbenega ugleda med deležniki.
Gibanje mora seveda nadaljevati s političnim delovanjem v smeri odprave sistemskih ovir, ki manj razvitim državam preprečujejo dostop do tujih trgov in na ta način onemogočajo njihov enakopravnejši položaj v svetovnem ekonomskem sistemu. Tudi varstvo okolja krepitev okoljske komponente pravične trgovine je velik izziv, ki lahko zniža stroške proizvodnje zaradi povečanja okoljske učinkovitosti. Enako pomembna pa je tudi dolgoročna perspektiva okoljskega vpliva pravične trgovine, predvsem v primeru bistvenega povečanja tržnega deleža tovrstnih izdelkov. Literatura: Creating Market Opportunities for Small Enterprises: Experiences of the Fair Trade Movement, Andy Redfern in Paul Snedker, SEED Working Paper No. 30, International Labout Office, 2002, Ženeva Fair Procura: Making Public Authorities and Institutional Buyers Local Actors of Sustainable Development, marec 2006, osnutek, EFTA Fair Trade in Europe 2005? Facts and Figures on Fair Trade in 25 European countries, Jean Marie Krier, februar 2006, Fair Trade Advocacy Office, Bruselj; dostopno na http://www.ifat.org/downloads/marketing/fairtradeineurope2005.pdf The Ethical Consumrerism Report 2005, izdala Cooperative Bank, v sozaložništvu z the new economics foundation in The Future Foundation, dostopno na www.co-operativebank.co.uk/epi Human Development Report 2005, International cooperation at a crosroads, Aid, trade and security in an unequal world; Program Organizacije združenih narodov za razvoj (United Nations Development Programme), 2005, New York Nestlé launch of Fairtrade coffee divides company's critics, John Vidal, urednik za področje okolja, 7. oktober 2005, The Guardian http://business.guardian.co.uk/story/0,,1586641,00.html#article_continue Free Trade or Fair Trade?, Jason Nardi, 10. december 2005, IPS, WTO Special; http://www.ipsnews.net/news.asp?idnews=31371