Mag. Zoran Krstulović Narodna in univerzitetna knjižnica ZBDS-jev DAN ZA STROKOVNA VPRAŠANJA»Načrtovanje razvoja knjižničarstva v Sloveniji nekaj tez«maribor, 6. junij 2012, Kadetnica Maribor
M. Popović: Načrtovanje razvoja knjižničarstva v Sloveniji nekaj tez, 1992 Vizija razvoja knjižničarstva v Sloveniji, 2003 Manifest ZBDS o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva, 2004 Strategija razvoja Digitalne knjižnice Slovenije dlib.si, 2007-2010, november 2006 Strategija razvoja informacijske družbe v Republiki Sloveniji si2010, junij 2007 Information behaviour of the researcher of the future, januar 2008 High Level Expert Group on Digital Libraries: Final Report Digital Libraries: Recommendations and Challenges for the Future, december 2009 The Public Domain Manifesto (Manifest javne domene), januar 2010 A Digital Agenda for Europe, maj 2010 IFLA/UNESCO Manifesto for Digital Libraries, december 2010 The New Renaissance. Report of the Comité des sages. Reflection group on bringing Europe s cultural heritage online, januar 2011 Analiza stanja na področju kulture s predlogi ciljev za nacionalni program za kulturo 2012-2015, marec 2011 Priporočilo komisije z dne 27.10.2011 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva ter njegovi digitalni hrambi, 2011 Nacionalni program za kulturo 2012-2015. Osnutek, november 2011
Kaj bi radi spremenili? Ali sploh želimo spremembe? Kaj nas motivira? Kam bi radi šli? Kateri izzivi so pred nami?
Uporabniki Digitalizacija Digitalna knjižnica Metapodatki Trajno ohranjanje Knjižnična javna služba na spletu Upravljanje javnih zavodov
V svet zrejo skozi okno spletnega vmesnika. Knjižnice v svojem poslanstvu niso brez konkurence. Vse je na spletu veliko vsebin pade izven horizonta poprečnega uporabnika. Kratek čas obiska portala, spletnega mesta, ponoven obisk je redek. Časovno je navigacija po spletu pred pregledovanjem vsebin. Shranjevanje najdene vsebine za prihodnje branje. Zanašanje na priljubljene blagovne znamke.
V najkrajšem možnem času prenesti slovensko kulturno in znanstveno dediščino v digitalno obliko. strategija digitalizacije na nacionalni ravni prioritete
Country Total Percentage Total of all records 23,530,146 France 3,766,121 16.01% Germany 3,442,042 14.63% Sweden 2,360,049 10.03% Italy 2,199,392 9.35% Spain 1,955,888 8.31% Norway 1,557,820 6.62% Netherlands 1,224,604 5.20% United Kingdom 1,105,784 4.70% Poland 1,093,705 4.65% Ireland 951,448 4.04% Europe 881,567 3.75% Finland 800,657 3.40% Austria 446,035 1.90% Belgium 351,737 1.49% Slovenia 247,659 1.05% Top 15 countries providing data to Europeana.eu. dlib: ca 550.000 enot oz. 3.586.967 skenogramov Europeana: cilj do leta 2015 je povečati prispevek na ca 318.000 enot.
Kakšen naj bo nadaljnji razvoj digitalne knjižnice? Koliko digitalnih knjižnic potrebujemo? Institucionalizacija digitalne knjižnice? 7. člen (vrste knjižnic) Knjižnica je pravna oseba ali njena organizacijska enota, ki izvaja knjižnično dejavnost. Po prevladujočem krogu uporabnic in uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) so knjižnice: splošne, šolske, visokošolske, specialne, nacionalna. - digitalna knjižnica(-e)
Metapodatki so prihodnost. Metapodatki nenadomestljiva sestavina spleta Sprememba paradigme bibliografske obdelave Klasična knjižnica: v določenem trenutku bibliotekar dela z eno publikacijo Digitalna knjižnica: bibliotekar mora v določenem trenutku obvladovati množico različnih publikacij Publikacije nastajajo v celoti v elektronski obliki Vnos podatkov tudi s strani laikov?
Pospešiti in povečati zajem kulturne in znanstvene dediščine na spletu. Soočiti se moramo z: lahkotnostjo ustvarjanja in spletnega objavljanja arbitriranjem (vprašanje prioritet, izbire ) strategijo (strategijami) gradnje repozitorija(-ev) (dilema: en repozitorij, več, koliko?)
Zagotoviti enako raven dostopa do znanja kot je dosežena v fizičnem svetu. Poiskati možnosti enakopravnega sobivanja dveh vrednot: zaščite intelektualne lastnine in pravice do prostega dostopa do znanja. Trenutno stanje spletnega dostopa do znanja: avtorsko pravo je vrednota, ki jo je treba spoštovati in hkrati ovira razmahu javne službe na spletu.
Formalizacijo postopkov naj zamenja posvečenost izbranim ciljem. Poenostaviti poslovanje. -Stroški dela (63%) -Splošni materialni stroški -Programski materialni stroški -Investicije Z integralnim proračunom upravlja vodstvo zavoda na podlagi in v skladu s sprejetimi letnim programom dela in večletno strategijo. Horizontalno povezovanje knjižnic / institucij: konzorciji knjižnic sestavljeni okoli natančno opredeljenih nalog.
Hvala z pozornost! zoran.krstulovic@nuk.uni-lj.si