ODZIV NAJSTNIKOV NA TOBAČNE IZDELKE IN ALKOHOL V ZASAVJU

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ODZIV NAJSTNIKOV NA TOBAČNE IZDELKE IN ALKOHOL V ZASAVJU Ljubljana, oktober 2006 JELKA KAVŠEK

IZJAVA Študent/ka Jelka Kavšek izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom dr. Barbare Čater in dovolim objavo diplomskega dela na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne Podpis:

KAZALO 1 UVOD...1 2 SPLOŠNO O ZASAVJU... 1 3 VPLIV REFERENČNIH SKUPIN... 3 3.1 Opredelitev in vplivi referenčnih skupin... 3 3.2 Tipi in moči referenčnih skupin... 4 4 RAZŠIRJENOST KAJENJA IN ALKOHOLA... 8 4.1 Začetki kajenja in pitja alkoholnih pijač ter njun razvoj... 8 4.1.1 Zgodovina kajenja... 8 4.1.2 Zgodovina alkohola... 9 4.2 Škodljivost kajenja in pitja alkohola ter njuna razširjenost... 10 4.2.1 Kajenje... 10 4.2.2 Učinki alkohola... 12 4.3 Kajenje in pitje alkohola med mladimi v Evropi in Sloveniji... 14 4.3.1 Evropa... 15 4.3.2 Slovenija... 16 4.3.3 Vzroki, posledice in program opuščanja kajenja za mlade... 18 4.4 Zakonska ureditev na področju tobačnih izdelkov in alkohola v Sloveniji nanašajoč se na najstnike... 20 5 EMPIRIČNA RAZISKAVA O ODZIVU NAJSTNIKOV NA TOBAČNE IZDELKE IN ALKOHOL V ZASAVJU... 22 5.1 Metodologija... 22 5.1.1 Potek preiskovalne raziskave in zbiranje podatkov... 22 5.1.2 Raziskovalne hipoteze... 24 5.1.3 Predstavitev spremenljivk... 27 5.1.4 Vzorčenje... 27 5.2 Rezultati raziskave... 28 5.2.1 Predstavitev opisnih statistik... 28 5.2.2 Rezultati preverjanja hipotez... 31 5.3 Omejitve raziskave... 36 6 SKLEP... 37 LITERATURA... 39 VIRI... 41

1 UVOD Kajenje in pitje alkoholnih pijač sta že resen problem v današnjem svetu, saj povzročata nastanek in razvoj več vrst bolezni. Tako kajenje kot tudi pitje alkoholnih pijač sodita med bolezni odvisnosti. Vsaki dan zaradi kajenja in pitja alkoholnih pijač umre na tisoče ljudi. Najbolj ranljivi so otroci, saj si kadilske in pivske navade pridobijo že v otroštvu. Na kadilske in pivske navade vpliva vzgoja staršev, vedenje vrstnikov in prijateljev ter oglaševanje raznih tobačnih in alkoholnih znamk, ki vzpodbujajo mladostnike k pitju in kajenju. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da se starostna meja prižiga prve cigarete pri mladostnikih zmanjšuje in se giblje od desetega leta dalje. Kljub temu da se število kadilcev na splošno zmanjšuje, pa je zaskrbljujoč podatek, da se število mladih kadilcev povečuje. Prav tako se tudi povečuje odstotek opitih mladih ne samo v svetu, temveč tudi v Sloveniji. Problematično je tudi, da se odstotek mladih v Sloveniji, ki so redno opiti in ki redno pijejo, povečuje, in da se odstotek mladih, ki nikoli ne pijejo in ki niso nikoli opiti, zmanjšuje. Zato je na tem področju potrebno še veliko storiti. Namen mojega diplomskega dela je ugotoviti, kakšen je odziv najstnikov na tobačne izdelke in alkohol v Zasavju. V delu bom raziskala to področje s pomočjo anketiranja najstnikov v Zasavju. Analizo te raziskave bom podala v empiričnem delu moje naloge. Najprej bom na kratko predstavila zasavsko regijo, nato pa bom podrobneje analizirala referenčne skupine, ki imajo neposreden vpliv na posameznega porabnika. Sledila bo kratka predstavitev zgodovine kajenja in pitja alkohola, podala bom tudi njune škodljive posledice in njuno razširjenost. Nekaj več pozornosti bom posvetila primerjavi kajenja in pitja alkoholnih pijač med mladimi v Evropi in v Sloveniji. Teoretični del diplomske naloge pa bom zaključila s predstavitvijo zakonske ureditve na področju tobačnih izdelkov in alkohola v Sloveniji, ki se pretežno nanaša na mladostnike. Nato bo sledil empirični del, na koncu katerega bom podala svoje ugotovitve raziskave ter na podlagi le-te skušala podati sklepe in priporočila za zmanjšanje kajenja in pitja alkoholnih pijač med mladimi. 2 SPLOŠNO O ZASAVJU Najpogostejša oznaka zasavske regije je, da je ena izmed najmanjših regij v Sloveniji, saj obsega 1,3 odstotka površine države. Pretežno je industrijska regija, ki je znana po rudarstvu. Po nekaterih opredeljevanjih k Zasavju pripisujemo občine Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, Regionalni Center za Razvoj Zasavja pa dodaja k njim še občini Radeče in Litija. Zasavska regija leži v predalpskem svetu in je njena poglavitna pokrajinska značilnost reliefno razgibano hribovito površje. Prometno hrbtenico predstavlja dolina reke Save, ob kateri ležijo vsa občinska središča regije. Po njej potekajo glavne cestne in železniške 1

povezave zasavskih občin med seboj in z drugimi sosednjimi regijami. Središče regije je mesto Trbovlje. V regiji živi približno 2,3 % vsega prebivalstva v Sloveniji (tudi po številu prebivalstva je regija najmanjša) medtem ko je po gostoti prebivalstva na drugem mestu med regijami (za Osrednjo-slovensko regijo). V zadnjih desetih letih je skupno število prebivalcev nazadovalo: zmanjšalo se je predvsem v občinskih središčih, medtem ko se je povečalo v krajih občinskega zaledja. Zmanjšanje števila prebivalcev gre predvsem na račun gospodarskih, zaposlitvenih, socialnih in okoljskih vzrokov. V Zasavju se soočajo s problemom bega možganov, saj mlade generacije nimajo nobenih zagotovil, da bodo v domačem okolju dobile ustrezna delovna mesta. V zvezi s tem se pojavlja problem staranja prebivalstva, poleg tega pa se v nekaterih občinah število šolskih oddelkov manjša. V občinah Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi, Radeče in Litija živi 8.950 mladih, od katerih je 4.145 mladih starih od 10-14 let, preostalih 4.805 pa je starih od 15-19 let (Statistični letopis RS, 2002). Vsaka občina ima svojo osnovno šolo, kjer se izobražujejo mladi. Možnost izobraževanja pa imajo tudi na srednjih šolah in na Ljudski univerzi. Občine Trbovlje, Hrastnik in Zagorje so v času energetske ekspanzije uvažale delovno silo iz republik bivše Jugoslavije, vendar tega priliva danes ni več. Večina izobraženih ljudi iz Zasavja se vozi na delo v Ljubljano, kjer so si poiskali bolje plačano delo. Zasavska regija se tudi uvršča med tradicionalna industrijska in rudarsko-energetska območja Slovenije praviloma s staro industrijsko sestavo, nizkim deležem kmečkega prebivalstva, visoko brezposelnostjo in z degradirano pokrajino. V gospodarstvu regije izstopata podjetje s področja rudarstva (Rudnik Trbovlje-Hrastnik) ter podjetje, ki se ukvarja s preskrbo električne energije (Termoelektrarna Trbovlje), relativno močno pa je prisotna tudi proizvodnja cementa, apna in betonskih izdelkov ter kemična, steklarska, papirna, elektro industrija in lesna industrija. Zasavska regija ima omejene razvojne potenciale. Njena edina priložnost je, da z vlaganjem v infrastrukturo in s spodbujanjem podjetništva pospeši prehod iz industrijske regije v gospodarskem zatonu v regijo s postindustrijsko gospodarsko strukturo (Trg dela, 2006). Leta 2003 je Naja Marot izvedla raziskavo na temo»regionalna identiteta mladih v Zasavju«in ugotovila, da okoli dve tretjini vprašanih ni včlanjenih v nobeno društvo. To pojasnjuje z vse večjo stopnjo individualizacije in pomena osebne svobode ter navidezne neomejenosti, ki je pomembna pri mladih. Mladi se tako nočejo društveno zavezati, se redno srečevati in prevzemati določeno stopnjo odgovornosti. Raje se družijo z izbrano družbo, ko si tega želijo, ne da bi pri tem ponavljali iste vzorce vedenja z isto družbeno skupino. Od članov društev pa jih je največ aktivnih v športnih društvih kot so rokomet, brodarskem, kolesarskem društvu, na podeželju pa so včlanjeni v gasilska društva (Marot, 2005, str. 40). 2

3 VPLIV REFERENČNIH SKUPIN V življenju smo porabniki izpostavljenim različnim vplivom v družbenem okolju. Tako na porabnika neposredno vplivajo organizacije, družina, referenčne skupine in dana situacija, medtem ko preko posrednikov nanj vplivajo kultura, subkulture in družbeni sloji. V tem poglavju bom izpostavila vpliv referenčnih skupin na posameznika, ker so najstniki populacija, ki še nimajo izoblikovane lastne samopodobe in si iščejo skupino, ki bi ji želeli pripadati in ki ima zanje najbolj sprejemljive norme in vrednote. 3.1 Opredelitev in vplivi referenčnih skupin Referenčna skupina je dejanski ali namišljen posameznik ali skupina, za katero menimo, da je pomemben izvor ali opora posameznikovih stališč, prepričanj, vrednot ali vedenja. Tvorijo jo dva ali več ljudi in so različnih velikosti po številu članov. Člani določene referenčne skupine so lahko iz istih ali tudi iz različnih družbenih razredov, subkultur ali kultur. Zato poznamo nekaj tipov referenčnih skupin, katerim pripisujemo ključne različne značilnosti (Peter, Olson, 2005, str. 350). Referent je lahko znana oseba, starši, prijatelji in drugi, ki jih želimo posnemati in jim biti čim bolj podobni. Člane določene skupine pa povezujejo skupni interesi, npr. skupina najstnikov ima za skupen pomen, katera vrsta cigaret je najboljša. Nekatere skupine pa imajo tudi mnenjskega vodjo. To je član skupine, ki zaseda v njej vodilni položaj zaradi svojega statusa, izkušenj in znanja. Zaradi vodilnega položaja daje mnenje, priporočila in nasvete, ki jih upošteva večina članov referenčne skupine (Potočnik, 2002, str. 112). Park in Lessing (Solomon, Bamossy, Askegaard, 1999, str. 270) v svojem delu opredeljujeta tri razloge, zakaj se ljudje identificirajo z določeno referenčno skupino. Prvi je pridobitev uporabnega znanja, drugi pridobitev nagrad oz. izogibanje kazni in zadnji pridobiti na gradnji in vzdrževanju samopodobe. Zato v tem sklopu poznamo tri vrste vplivov referenčnih skupin: informacijski vpliv, vpliv preko izražanja koristi in vpliv preko izražanja vrednosti. Informacijski vpliv posameznik išče informacije o raznih blagovnih znamkah od združenja strokovnjakov, sodelavcev v poklicu, prijateljev, sorodnikov, ki imajo zanesljive informacije o določeni blagovni znamki. Informacije pridobiva tudi s pomočjo opazovanja strokovnjakov, katere izdelke kupujejo in uporabljajo. Vpliv preko izražanja koristi nakup določene blagovne znamke je odvisen od vpliva vrednot skupine na vrednote posameznika; npr. nakup je odvisen od preferenc ljudi, s katerimi ima družbene odnose, preferenc družinskih članov. Ta vpliv zajema tudi nagrade in kazni, ki jih na podlagi opazovanja vedenja porabnika dodeljuje referenčna skupina. 3

Vpliv preko izražanja vrednosti posameznik misli, da mu bo nakup določene blagovne znamke izboljšal podobo v družbi. Prav tako misli, da bo podoben osebi, ki v oglasih uporablja določeno blagovno znamko, ali celo postal bolj občudovan in spoštovan, če bo uporabljal določeno blagovno znamko. Z uporabo neke blagovne znamke posameznik skuša pokazati, kaj bi v resnici želel biti (atlet, uspešen poslovnež). Solomon, Bamossy in Askegaard (1999, str. 271) ločijo še: Normativen vpliv referenčna skupina pomaga postaviti in uveljaviti temeljne standarde vedenja (npr. družina). Primerjalni vpliv referenčna skupina vpliva na odločitve glede določene blagovne znamke ali dejavnosti (npr. klub). 3.2 Tipi in moči referenčnih skupin Tudi referenčne skupine se lahko med seboj ločijo. Peter in Olson (2005, str. 349) navajata naslednje tipe referenčnih skupin: Formalne in neformalne skupine medtem ko ima formalna skupina jasno določeno strukturo, je neformalna nima. Zato tržniki poskušajo imeti več kontrole v formalni skupini, ker so njihovi člani bolj identični in dostopni. Majhne neformalne skupine pa si prizadevajo bolj močno vplivati na posameznika in skušajo biti bolj vključene v vsakdanje življenje posameznikov. Skupine s članstvom posameznik postane tudi formalno član referenčne skupine, ki jo je že dalj časa opazoval in s katero se je že identificiral. Primarne oz. sekundarne referenčne skupine primarne vključujejo neposredne medsebojne stike, medtem ko se sekundarne skupine nanašajo na posredne stike. Aspirativne (želene) posameznik si želi pridružiti oz. posnemati vedenjske vzorce članov referenčne skupine. Disociativne (neželene) ljudje se izogibajo oz. zavračajo referenčne skupine. Solomon, Bamossy in Askegaard v svojem delu opredeljujejo majhne neformalne skupine, ki so pomembnejše in pogostejše zaradi svojega visokega normativnega vpliva, medtem ko imajo večje formalne skupine večji primerjalni vpliv. Opredeljuje pa tudi identifikacijsko referenčno skupino, ki izpostavlja identifikacijo posameznika s skupino. Ljudje se želijo primerjati z drugimi, ki so si med seboj podobni, hkrati pa sprejemajo njihov način vedenja in obnašanja. Zato omenjena referenčna skupina vključuje (Solomon, Bamossy, Askegaard, 1999, str. 272): neposredno bližino, ki vključuje padajočo fizično razdaljo med ljudmi, kar pripelje do večjih interakcij. Ljudje imajo več odnosov z najbližjimi sosedi kot s sosedi, ki živijo dve hiši naprej. Prav tako imajo ljudje, ki živijo nasproti stopnišča, več 4

prijateljev kot tisti, ki živijo na koncu hodnika, saj se večkrat srečajo z ljudmi, ki hodijo po stopnicah. pogosto izpostavljenost, kar pomeni gledati ljudi v času odraščanja, ki so nam bili najbližji. Večja frekvenca izpostavljenosti pomeni večjo vedenjsko podobnost med ljudmi. skupinsko kohezivnost, ki pomeni privlačnost in vrednost člana v skupini, kateri pripada. Majhne skupine si želijo večjo povezanost, saj je težje biti neprestano v kontaktu z večjo skupino ljudi, zato so s selektivnostjo primorane ohranjati približno enako število članov. Tudi če posameznik nima neposrednega stika z referenčno skupino, le-ta vseeno vpliva na njegovo vedenje in preference. Zato Solomon, Bamossy in Askegaard opredeljujejo častihlepne referenčne skupne, ki so sestavljene iz idealnih članov, kot so uspešni poslovneži, atleti, igralci itd. Velikokrat člani te skupine nastopajo v oglasih in so idol za porabnike, zato le-ti kupujejo predstavljene izdelke v oglasih, da tako postanejo čimbolj podobni idealom (Solomon, Bamossy, Askegaard, 1999, str. 272). Referenčne skupine pa niso enako učinkovite za vse vrste izdelkov in blagovnih znamk. Pri enostavnih izdelkih, kjer je tveganje nizko, je vpliv referenčne skupine majhen. Vpliv pa je odvisen tudi od časa, ko lahko referenčna skupina vpliva celo znotraj kategorije izdelkov (kaditi cigarete Marlboro namesto drugih običajnih blagovnih znamk cigaret). Prav tako je vpliv večji pri javno luksuznih dobrinah (nakup jahte) kot pri privatnih nujno potrebnih dobrinah (hladilnik). Tabela 1 na strani 6 prikazuje, da je moč vpliva referenčnih skupin zelo odvisna od izdelkov in blagovnih znamk. To jih razlikuje med javno nujnimi, privatno nujnimi, javno luksuznimi in privatno luksuznimi dobrinami. Javno pomeni, da je nek izdelek viden celotni javnosti in ga lahko uporabljajo tudi drugi, medtem ko privatno pomeni, da izdelek ni viden javnosti in ga drugi ne morejo uporabljati. 5

Tabela 1: Vpliv referenčnih skupin na izbiro in posedovanje proizvodov in blagovnih znamk IZDELEK Šibak vpliv ref. skup. na nakup izdelka Močan vpliv ref. skup. na nakup izdelka BLAGOVNA Močan vpliv ref. skup. na izbor BZ JAVNE NUJNE DOBRINE Vpliv ref. skupin: šibak na posedovanje izdelka močan na BZ Primeri: zapestna ura, avtomobil, moška obleka JAVNE LUKSUZNE DOBRINE Vpliv ref. skupin: močan na posedovanje izdelka močan na BZ Primeri: palice za golf, smučarska oprema, jadrnice ZNAMKA Šibak vpliv ref. skup. na izbor BZ Vir: Bearden, Etzel, 1982, str. 185. PRIVATNE NUJNE DOBRINE Vpliv ref. skupin: šibak na posedovanje izdelka šibak na BZ Primeri: vzmetnica, stropna svetilka, hladilnik PRIVATNE LUKSUZNE DOBRINE Vpliv ref. skupin: močan na posedovanje izdelka šibak na BZ Primeri: aparat za sladoled, video igre V sklopu referenčnih skupin Solomon, Bamossy in Askegaard navajajo tudi tipe moči referenčnih skupin. Moč se izraža z uspešnim vplivom, kar pomeni, da v procesu posameznik ali skupina povzroči spremembo v ravnanju in stališčih drugega posameznika ali skupine (Možina, 1994, str. 96). Solomon, Bamossy in Askegaard (1999, str. 274) ločijo med različnimi vrstami moči: referenčna moč posameznik z opazovanjem skupine želi posnemati njene značilnosti (izbira obleke, avtomobila); moč informacij oseba ima lahko informacijsko moč zato, ker ve nekaj, kar bi tudi drugi radi vedeli; legitimna moč izhaja iz dogovora v družbi, nekomu je lahko dana in podeljena z uniformo (npr. policija, vojska); ekspertna moč temelji na specifičnem znanju in spretnostih, ki jih imajo strokovnjaki; moč nagrajevanja skupina na podlagi opazovanja vedenja posameznika nagradi posameznika z nagrado, ki je lahko jasna (večja plača) ali nejasna (družbeno sprejetje posameznika); 6

moč prisile učinkuje na kratek čas in je usmerjena na ukazovanje ljudem delati tisto, česar si ne želijo. Pogojevana je s strahom, kampanja pa poudarja negativne posledice, kaj se lahko zgodi, če ljudje ne uporabljajo določenega proizvoda; socialna moč oseba je motivirana za model obnašanja drugih, ker ji to posnemanje nudi nagrado, kot je družbeno sprejetje ali denar. Lahko pa oseba ne ve pravilne poti odgovora ali uporabe vedenja drugih ljudi ali skupine kot namig jamstva odgovornosti. Ločimo normativni socialni vpliv, ki se pojavi takrat, ko se oseba prilagaja v skladu s pričakovanji skupine, in informativni socialni vpliv, ki se nanaša na spreminjanje prepričanj ali dejanj kot odziv na vpliv skupine in se pojavi zato, ker je vedenje skupine vzeto za dokaz realnosti. Konformizem se nanaša na spreminjanje prepričanj ali dejanj kot odziv na dejanski ali namišljen vpliv skupine. Njegovi dejavniki so (Solomon, Bamossy, Askegaard, 1999, str. 277): kulturni pritiski različne kulture različno spodbujajo konformizem. Ameriška kultura je odbijala konformizem in spodbujala individualizem, medtem ko je japonska družba zagovarjala celotno dobrobit in skupinsko zvestobo nad potrebami posameznika. Evropska kultura pa se nahaja nekje med obema skrajnima kulturama. strah pred odstopanjem zajema strah, da se bo vedenje posameznika močno razlikovalo od vedenja drugih v skupini, zaradi sankcioniranja v skupini. obveza privrženost skupini in število članov vpliva na sprejetje ukazov skupine. skupinske dinamike povezano z vzdrževanjem velikega števila ljudi v skupini ob hkratnem naraščanju skupinske koristi. medosebni vplivi nanašajo se na povečanje podobe posameznika pri mnenju drugih. Ponavadi posamezniki kupijo izdelek, ki jim bo pomagal povečati želeno podobo. Posameznik je v vsakdanjem življenju hote ali nehote izpostavljen različnim vplivom referenčnih skupin. Zato se mora nenehno prilagajati skupinam, ki jim želi pripadati in sprejemati njihove norme, vrednote in pravila. V nasprotnem primeru ga skupina izloči in si mora poiskati novo skupino, ki zahteva sprejetje novih norm in vrednot. Še posebno so temu izpostavljeni mladi, ki iščejo skupine, ki bi jim radi pripadali, saj si bodo na ta način tudi lahko izoblikovali svojo lastno samopodobo. Zabave, ki so nepogrešljivi del življenja mladih, so glavni povzročitelji prvih prižigov cigaret in pitja alkoholnih pijač. Na splošno pa velja prepričanje med mladimi, da pitje alkoholnih pijač in kajenje sodi na zabavo. Prav tako so prepričani, da goreča cigareta v njihovi roki izboljšuje njihovo podobo v družbi. V članku»svetovni dan brez tobaka«je navedeno, da se večina najstnikov zgleduje po filmskih junakih. WHO med drugim ugotavlja, da pri najstnikih, ki ne kadijo, njihove najljubše filmske zvezde pa na zaslonih redno kadijo, obstaja 16-krat večja verjetnost, da bodo v prihodnosti kadili. Zato so referenčne skupine tudi eden izmed poglavitnih vplivov na ljudi, še zlasti imajo velik vpliv na mlade (Svetovni dan brez tobaka, 2003). 7

4 RAZŠIRJENOST KAJENJA IN ALKOHOLA V tem poglavju bom predstavila kratko zgodovino kajenja in pitja alkoholnih pijač ter njun razvoj. V nadaljevanju bom opisala njune najpogostejše škodljivosti in posledice. V tretjem delu tega poglavja pa bom podrobno predstavila razširjenost kajenja in pitja alkoholnih pijač ter nekaj statističnih podatkov med 15- in 16-letniki v Sloveniji in v Evropi. Navedeni so podatki o razširjenosti kajenja in pitja alkoholnih pijač med mladimi, starimi od 15 do 16 let, ki jih črpa IVZ (Inštitut za varovanje zdravja) iz raziskave ESPAD (Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino). V zadnjem delu poglavja pa bom izpostavila zakonsko ureditev na področju tobačnih izdelkov in alkohola v Sloveniji, ki zajema najstnike. 4.1 Začetki kajenja in pitja alkoholnih pijač ter njun razvoj 4.1.1 Zgodovina kajenja Začetek tobaka in tobačnih izdelkov se za Evropejce prične 12. oktobra 1492, z izkrcanjem Krištofa Kolumba na enem od Bahamskih otokov. Domačini so mu v pozdrav prinesli razna darila, med drugimi tudi velike posušene liste takrat še neznane rastline. Poznali so že kadilno cev, v katero so natlačili zelišča, pa tudi tobak in so jo kadili. Že takrat so tako moški kot tudi ženske uporabljali kadilno cev, predvsem za omamo, služila pa je tudi kot uspavalo in varovalo pred utrujenostjo. Tako se je prvo kajenje v zgodovini zabeležilo z verskimi obredi Indijancev. V Evropo je tobak prinesel francoski poslanik na portugalskem dvoru, Jean Nicota, po katerem se še danes imenuje glavni alkaloin v tobačni rastlini. Tu se je novica o zdravilni moči tobaka zelo hitro širila. Že leta 1586 je tobak prišel v Anglijo v obliki kajenja pipe in je zajel predvsem višjo družbo. Proti koncu 16. stoletja je tobak prišel v Turčijo in se nato razširil še na Bližnji vzhod in po celotnem Balkanu. Kadilske navade ljudi pa so se bistveno spremenile v 17. in 18. stoletju. V Španiji in na Portugalskem so večinoma kadili cigarete, medtem ko so v Angliji, Nemčiji in na Nizozemskem še vedno kadili pipe. Šele po napoleonskih vojnah se je kajenje cigaret razširilo tudi v Anglijo. Najbolj pa se je kajenje cigaret razširilo v Turčiji, za kar pričajo Casanovovi spomini iz leta 1767, kjer je omenjal kadilske cevke»sigarite«. Med krimsko vojno pa so se ostali Evropejci naučili kaditi cigarete od Turkov in Rusov. Od takrat naprej se je kajenje cigaret hitro razširilo po celem svetu. V papir zavit tobak je z možnostjo inhalacije tobakovega dima omogočil množično uživanje tobaka. 8

Tobačna industrija se je razvila v 19. in 20. stoletju, prvi oglasi, ki so prikazovali tobak kot vir užitkov, pa so se pojavili okrog leta 1940, ko je nastala filmska industrija. Z razvojem kemije, tj. desetletje kasneje pa so prišli do ugotovitve, kako strupen je v resnici tobak. Zato je ameriški kirurški oddelek o tem izdal prvo poročilo. Okrog leta 1970 je zdravniški konzilij odločil, da mora biti na vsaki škatlici cigaret opozorilo o njihovi škodljivosti za zdravje, vendar je v ljudeh še vedno ostal občutek, da kajenje tobaka v njih zbuja posebne občutke naslade. Tako niso niti raziskave, ugotovitve o škodljivosti nikotina niti ukrepi nič vplivali na porabo tobaka v 19. in 20 stoletju. Širjenje kajenja se je začelo kmalu po prvih cigaretah. Najprej je kajenje cigaret osvojilo moške, nato še ženske. Zato je danes manj žensk obolelih za pljučnim rakom. Slovenijo pa je širjenje kajenja zajelo med prvo svetovno vojno, saj je avstro-ogrska vlada redno oskrbovala vojake na frontah z zavojčki cigaret. Dve desetletji kasneje pa je kajenje cigaret osvojilo tudi Slovenke (ThinkQuest, Kajenje ubija, 1998). 4.1.2 Zgodovina alkohola Zgodovina alkohola nekako sovpada z zgodovino človeštva. Prva alkoholna pijača je bila neke vrste vino, ki so jo poimenovali medica ali vino iz medu, dateljnov ali drevesnih sokov. Prva proizvodnja vina in piva sega okoli leta 6000 pr. Kr. v Egipt oz. Mezopotamijo. Njun namen je bil predvsem kot hrana, poživilo in zdravilo. Z razvojem kmetijstva in odkritjem vinske trte se je proizvodnja vina še bolj razmahnila. Tudi v stari Grčiji je bilo vino zelo razširjeno od 16. do 12. stoletja pr. Kr.; pridelovanje in izvažanje vina je bila ena izmed osnovnih vej grškega gospodarstva. V času kolonizacije v Sredozemlju so Grki prenašali kulturo pitja in pridelovanje vin v vse dežele. Na območju naše države je zaslediti vinogradništvo že v predrimski dobi, in sicer so ga začeli že Kelti okoli leta 400 pr. Kr., razširili in izpopolnili pa so ga še Rimljani. S padcem rimskega cesarstva pa je vinogradništvo popolnoma usahnilo. V Italiji in drugod po Evropi (Porenje, Španija, Francija) so se vinogradi popolnoma opustili (Valee, 1998). Ponovno pa je v srednjem veku vinogradništvo oživila katoliška cerkev in samostani, saj je imelo vino pomembno vlogo pri raznih verskih obredih. Vinsko trto so nasadili celo tam, kjer zanjo ni bilo ugodnih klimatskih pogojev. S ponovno kolonizacijo v 16. stoletju pa se je vinogradništvo razširilo po celem svetu (Jernigan, 2000, str. 469). Vrhunec alkoholne industrije pred prvo svetovno vojno je prekinilo obdobje med obema vojnama. Uničene so bile mnoge pivovarne in destilarne, nekatere so propadle zaradi pomanjkanja surovin in drugih razlogov; mnoge je prizadela prohibicija v nekaterih državah, največ pa je naredila gospodarska kriza v tridesetih letih. V tem času so se začele oblikovati organizacije abstinentov. Med drugimi je bil leta 1935 ustanovljen klub AA 9

(Anonimni Alkoholiki), ki je bil zasnovan po principu medsebojne pomoči pri ohranjanju treznosti. Omenjeni klub je postal tudi svetovno gibanje. Ponovno oživitev pa je poraba alkohola doživela po drugi svetovni vojni (Jernigan, Monteiro, Room, Saxsena, 2000, str. 491). 4.2 Škodljivost kajenja in pitja alkohola ter njuna razširjenost Tako kajenje kot tudi alkohol škodujeta človeškemu organizmu. Če pa hkrati pijemo alkoholne pijače in kadimo, se njun negativni učinek še poveča. Zadnje čase se pojavljajo ugotovitve, da se veliko število kadilcev že zaveda škodljivih snovi v tobaku, zato že opuščajo kajenje. Na žalost pa se tega ne zavedajo mladi. Na drugi strani pa so učinki alkohola, ki vplivajo na človekov organizem in so odvisni od količine zaužitega alkohola ter se kažejo na psihofizičnih sposobnostih uživalca, pa tudi na njegovih vozniških sposobnostih. 4.2.1 Kajenje Zavest o škodljivih snoveh v tobaku se je v zadnjem času že utrdila, saj se veliko število kadilcev tega zaveda in zato že opuščajo kajenje. Vendar pa kljub številnim javnozdravstvenim ukrepom in nižanju števila kadilcev kajenje še vedno predstavlja enega najobsežnejših javnozdravstvenih problemov. Poraba tobaka se sicer v splošnem zmanjšuje, vendar še vedno raste med mladimi in ženskami. Poraba cigaret tako še vedno narašča, predvsem v državah v razvoju in v nerazvitih državah. Rehm je s svojimi kolegi leta 2003 izvedel raziskavo in ugotovil, da je največja poraba alkoholnih pijač med petnajstletniki v Evropi, Ameriki, Avstraliji, Japonskem in Novi Zelandiji, medtem ko je najnižja v Afriki in Aziji. Nizka poraba alkohola je tudi v muslimanskih deželah, mediteranu in Indiji (Ahlstrom, Osterberg, 2004/2005, str. 258-269). Danes na svetu kadi več ljudi kot kadar koli prej v človeški zgodovini, in sicer 1,3 milijarde ljudi (1 milijarda moških in 250 milijonov žensk). Vsakih 10 sekund na svetu umre ena oseba zaradi bolezni, ki so posledica kajenja tobaka. Kajenje povzroča nastanek in razvoj več vrst bolezni, iz česar izhaja, da uporaba tobaka ni le razvada, kot meni večina ljudi. Po mednarodni klasifikaciji bolezni se kajenje uvršča med bolezni odvisnosti. Nikotin v tobaku pa je droga, ki odvisnost povzroča in vzdržuje (Svetovni dan brez tobaka, 2004). Delfino, Jamner in Whalen so leta 2001 ugotovili, da nikotin znižuje negativne afekte, in sicer zmanjšuje jezo, pri moških pa celo zmanjšuje otožnost (Baker, Brandon, Chassin, 2004, str. 463). 10

Kajenje je eden izmed številnih vzrokov za smrt, predvsem v razvitem svetu. Vsak dan umre na tisoče ljudi prav zaradi kajenja in njegovih posledic. Kajenje povzroča poleg smradu obleke, rumenih zob in neprijetnega zadaha še zelo škodljive bolezni, saj vpliva na 16 vrst raka, med katerimi je najznačilnejši pljučni rak. Povzroča pa še raka na grlu, žrelu, ustni votlini, požiralniku, trebušni votlini, ledvicah, sečnem mehurju in drugje. Vpliva na razne bolezni, kot so astma, napadi angine, vročica, mrzlica; povzroča tudi kronični kašelj, vnetje bronhijev in druge pljučne bolezni. Vdihovanje tobakovega dima je nevarno tudi za srce in ožilje, saj je nikotin eden glavnih vzrokov za srčni infarkt, poleg tega pa sam tobačni dim zožuje srčno arterijo in tudi drugače škodi srčnim venam in arterijam. Kajenje tudi pospešuje poapnenje žil, kar povzroča slabo prekrvavljenost nog. Zaskrbljujoče pa so tudi dolgotrajnejša obolevnost, zgodnejša invalidnost in nezmožnost za delo; vsaka četrta oseba, ki je začela kaditi pred 16. letom starosti, je namreč nesposobna za delo še pred upokojitvijo. V državah članicah EU zaradi tobaka vsako leto umre približno 650.000 ljudi. V večini evropskih mest zaradi posledic kajenja umre več ljudi, kot jih skupno umre zaradi prometnih nesreč, alkohola, drog, požarov, samomorov in AIDS-a. Redni kadilci umirajo zaradi s tobakom povzročenih bolezni prezgodaj, med 35. in 69. letom starosti. Med razvojem bolezni in začetkom kajenja je dolgo latentno obdobje, ki traja od 25 do 30 let. Kajenje je tudi najpomembnejši vzrok za nastanek emfizema in kroničnega bronhitisa, kar s skupnim imenom imenujejo kronična obstruktivna pljučna bolezen. Kajenje je povezano tudi z večjim tveganjem za okužbe dihalnega sistema. Pri mladostnikih kajenje privede do motene rasti pljuč, zgodnjega upadanja pljučne funkcije ter tudi kašlja, oteženega dihanja in astme. Raziskave so dokazale, da ima kadilec več kot podvojeno tveganje, da umre zaradi raka kot nekadilec. Pljučni rak je najpomembnejši razlog smrti zaradi raka pri kadilcih. Od desetih obolelih za rakom pljuč je namreč kar devet kadilcev. Pasivno kajenje postaja ključna skrb evropske vlade in držav članic, saj tobačni dim pomembno vpliva tudi na zdravje nekadilcev, ki se nahajajo v bližini kadilcev. Ta dim nastane z izgorevanjem tobaka in izdihavanjem zraka kadilcev; le 15 % cigaretnega dima inhalira kadilec, preostanek se razprši v ozračje in ga vdihujejo drugi prisotni (pasivni kadilci). Pasivno kajenje prav tako kot kajenje privede do obolenj, kot so rak, pljučne bolezni ter bolezni srca in ožilja. Tobačni dim vsebuje preko 4.000 kemičnih snovi, med temi jih je več kot 50 znanih rakotvornih in preko 100 strupenih. Nekatere od teh snovi so v večji meri prisotne v cigaretnem dimu, ki ga ne vdihujejo kadilci, ampak se razkadi v okolje. Še posebej je pasivno kajenje škodljivo za otroke, pri katerih se poveča tveganje za okužbe dihalnega sistema, privede do poslabšanj astme, je tudi dejavnik tveganja za nastanek astme ter je povezano s ponavljajočimi se vnetji srednjega ušesa. Pasivno kajenje je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vzrok ene tretjine do polovice sindromov nenadne smrti dojenčka. Dokazano je, da otroci, ki živijo z enim ali dvema odraslima, ki doma kadita, v celem letu vdihnejo toliko nikotina, kot če bi sam pokadil med 60 in 150 cigaret. 11

Farmacevtka Elvira Emirovič v svojem članku opredeljuje, da je odvisnost od nikotina duševna motnja, podobna odvisnostim od drugih psihoaktivnih snovi. Odvisnost od nikotina, ki je v tobaku, je navadno zelo močna. Če pokadimo prvo cigareto že zjutraj, ko vstanemo, pomeni, da smo silno odvisni od tobaka. Močno odvisnost od nikotina nakazuje tudi abstinenčna kriza, ki se pojavi v 24 urah po prenehanju kajenja. Abstinenčna kriza se kaže z (Mesec november, mesec preprečevanja odvisnosti, 2006): duševnimi znaki nemir, hrepenenje po nikotinu, slaba volja, nespečnost, razdražljivost, občutljivost, nespečnost. telesnimi znaki dolgotrajni kašelj, izkašljevanje, tiščanje v prsih, trebušne težave, glavoboli, vrtoglavica, slabost. V mednarodni klasifikacija bolezni ločijo: akutno zastrupitvijo z nikotinom, škodljivo uživanje nikotina in sidrom odvisnosti od nikotina. Raziskava»Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije«iz leta 2001 je pokazala, da je med odraslimi v starosti med 25 in 65 let skoraj četrtina kadilcev. Približno toliko je tudi tistih, ki so v preteklosti kadili, a so s kajenjem prenehali. Delež kadilcev je večji med moškimi. Razlika med spoloma je relativno majhna in se bo predvidoma še zmanjševala. Največji delež kadilcev je v starostni skupini od 30 do 39 let, sledi skupina od 25 do 29 let. Delež kadilcev po 40. letu upada in je najnižji v starostni skupini od 60 do 64 let. To je razumljivo, saj se po 40. letu že pojavljajo prve zdravstvene težave in motnje, ki posameznike prisilijo v razmišljanje o bolj zdravem načinu življenja. V nekaterih razvitih državah že ugotavljajo, da kajenje ogroža kakovostno staranje in skrajšuje pričakovano trajanje življenja. Dejstvo je tudi, da kadilci, čeprav umirajo mlajši, povzročajo zdravstvu več stroškov kot nekadilci v vseh starostnih skupinah. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je skoraj tri četrtine prebivalcev Slovenije nekadilcev in njihovo pravico do zraka brez tobačnega dima je treba spoštovati. 4.2.2 Učinki alkohola Odvisnost od alkohola je kronična bolezen, pri kateri človek pije več kot je nameraval, večkrat neuspešno poskuša prenehati s pitjem in pije kljub škodljivim posledicam tako na lastno zdravje kot na okolico (Mesec november, mesec preprečevanja odvisnosti, 2006). Učinek alkohola na človekov organizem je odvisen od količine zaužitega alkohola in se kaže na psihofizičnih sposobnostih uživalca, pa tudi na njegovih vozniških sposobnostih. Alkohol zato povečuje prezgodnje obolevanje in smrtnost prebivalcev. Bolezni in stanja, ki jih povzroča alkohol, so: alkoholna psihoza, sindrom odvisnosti od alkohola, zloraba odvisnosti od alkohola, zloraba alkohola brez odvisnosti, alkoholna polinevropatija, alkoholna bolezen srca, alkoholni gastritis, alkoholna obolenja jeter, previsoka stopnja alkohola v krvi in zastrupitve z etilnim alkoholom. Bolezni, poškodbe in zastrupitve, ki se 12

posredno pripisujejo alkoholu, so nekatere druge srčno-žilne bolezni, nekatere vrste raka in druge. Uživanje alkohola povečuje tveganje za poškodbe (prometne nesreče, požare, padce, utopitve, itd.), nasilje (usmerjeno proti sebi, družini ali drugim osebam), samomore in kriminalna dejanja (umori, posilstva, ropi in prevare). S prekomernim uživanjem alkohola pa so povezani tudi številni socialnimi problemi, kot so zanemarjanje in zlorabljanje otrok, fizično nasilje, ločitve, invalidnost, finančne težave itd. (Vrečar, 2003, str. 12-16). Alkohol torej blaži neprijetna občutja, kot so skrb, žalost, tesnoba, vznemirjenost, bolečina, lakota, žeja, vročina, mraz, utrujenost, občutek krivde, sramu in strahu. Učinki delovanja alkohola so odvisni od starosti, telesne teže, zdravstvenega stanja, spola, količine in koncentracije popite pijače, kombinacije pijač, psihičnega razpoloženja in hitrosti pitja. Od tistih, ki se odločijo za pitje večjih količin alkoholnih pijač, ima vsaj desetina težave pri obvladovanju uživanja alkohola, zato je zelo verjetno so od alkohola tudi odvisni (Mesec november, mesec preprečevanja odvisnosti, 2006). V Sloveniji je leta 2003 registrirana poraba čistega alkohola znašala 10,1 litra na prebivalca oziroma 12,3 litra na odraslega prebivalca. Iz alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov je umrlo 608 oseb. Stopnja umrljivosti je bila 37,15 na 100.000 odraslih prebivalcev. Najpogostejši vzrok smrti je bila alkoholna bolezen jeter (Poraba alkohola in kazalci škodljive rabe alkohola v Sloveniji v letu 2003, 2004). Ahlstrom, Bloomfield in Knibbe so v raziskavi leta 2001 ugotovili, da ženske, ki imajo otroke, pijejo manj alkoholnih pijač, kot ženske, ki nimajo otrok (Ahlstrom, Osterberg, 2004/2005, str. 258-269). Ahlstrom in Osterberg (2004/2005, str. 258-269) pa sta v svoji raziskavi ugotovila, da se poraba alkohola povečuje v južni Evropi in Aziji. Med najpomembnejšimi vzroki prezgodnje smrti so bolezni in stanja, ki so posledica izpostavljenosti vedenjskim dejavnikom tveganja, kot so alkohol, tobak, nepravilna prehrana in telesna neaktivnost. Ker lahko izpostavljenost omenjenim dejavnikom tveganja preprečimo, sodi večina primerov smrti, pripisljivih le-tem, med prepričljive. Med prvimi devetimi vzroki sta alkoholna ciroza in sindrom odvisnosti od alkohola, ki sta neposredno pripisljiva alkoholu. Bolezni jeter sodijo med vzroke prezgodnjih smrti, ki zaradi velikega števila in starostne strukture umrlih vodijo v izgubo velikega števila let življenja. Po številu YPLL (prezgodaj izgubljena leta potencialnega življenja pred arbitrarno določeno mejo 64,99 let), so bile bolezni jeter med vsemi posameznimi vzroki na četrtem mestu. Prezgodaj umrla oseba je izgubila v povprečju 11,8 leta življenja. Starostna porazdelitev YPLL zaradi alkoholne bolezni jeter, ki je med vsemi boleznimi jeter kriva za največje število YPLL (2.892,5), odraža dolgotrajno škodljivo uživanje alkoholnih pijač (Analiza prezgodnje umrljivosti, 2005). S pitjem alkoholnih pijač in kajenjem tobačnih izdelkov je povezano kar nekaj vzrokov za prezgodaj izgubljena leta potencialnega življenja pred starostjo 65 let v Sloveniji. V nadaljevanju nam to prikazuje Tabela 2 na strani 14. Iz nje lahko razberemo, da drugo mesto zaseda neopredeljena maligna neoplazma bronhija in pljuč, medtem ko tretje in peto 13

mesto zasedata vzroka alkoholna ciroza in ciroza jeter. Za sledečima vzrokoma je skupaj v letu 2003 umrlo 409 ljudi, mlajših od 65 let. Osmo mesto zaseda sindrom odvisnosti od alkohola in za posledicami tega vzroka je umrlo 83 ljudi. Iz preglednice lahko razberemo, da je uživanje alkoholnih pijač resnično tvegano, saj terja veliko smrtnih žrtev, ki so plod prekomernega uživanja alkohola. Tabela 2: Vodilni posamezni vzroki prezgodaj izgubljenih let potencialnega življenja pred starostjo 65 let, Slovenija, 2003 Vzrok prezgodnje smrti Vrstni red Število prezgodnjih smrti Drugi slabo opredeljeni in neopredeljeni vzroki smrti 1 310 Neopredeljena maligna neoplazma bronhija in pljuč 2 273 Alkoholna ciroza 3 219 Zadušitev 4 204 Ciroza jeter (druge vrste in neopredeljene) 5 190 Ishemična bolezen srca 6 158 Neopredeljena maligna neoplazma dojk 7 142 Sindrom odvisnosti od alkohola 8 83 Druge opredeljene poškodbe, ki zajemajo več telesnih področij 9 45 Toksični učinek ogljikovega monoksida 10 36 Skupaj 1660 Vir: Analiza prezgodnje umrljivosti, 2005. 4.3 Kajenje in pitje alkohola med mladimi v Evropi in Sloveniji Podatke o razširjenosti kajenja in pitja alkoholnih pijač med mladimi, starimi od 15 do 16 let, črpa IVZ (Inštitut za varovanje zdravja) iz raziskave ESPAD (Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino), ki so jo v Sloveniji opravili že trikrat, in sicer v letih 1995, 1999 in 2003. Raziskava ESPAD sprašuje anketirance o uporabi tobaka in alkohola v vsem življenju, v preteklem letu in preteklem mesecu. Leta 1995 so v raziskavo vključili 26 evropskih držav, leta 1999 30 in leta 2003 35 držav. 14

4.3.1 Evropa V zbirnih tabelah (Priloga 3) so zajeti podatki o uporabi cigaret v vsem življenju in v preteklih 30 dneh pred anketo. V skoraj vseh ESPAD državah je cigarete kadilo že od 50 do 80 % dijakinj/dijakov vsaj enkrat v življenju. Tiste, ki so kadili cigarete 40-krat ali bolj pogosto, najdemo predvsem v državah, kjer je vseživljenjska prevalenca visoka. V osmih od 35 ESPAD držav so 40-krat ali bolj pogosto v vsem življenju bolj pogosto kadili cigarete fantje kot dekleta. Podatek se nanaša na vzhodne države, kot so npr. Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Romunija in Ukrajina, pa tudi Ciper in Turčija. Največji odstotek dijakinj/dijakov, ki so poročali o kajenju v preteklih 30 dneh, so zabeležili na Grenlandiji, ki močno odstopa od vseh preostalih držav pri tej spremenljivki (60 %). Visoke odstotke so ugotovili tudi v Avstriji, Bolgariji, Nemčiji, Rusiji (Moskva) in na Češkem (43-49 %). Izredno nizke odstotke pa so ugotovili na Cipru, Islandiji, Švedskem in v Turčiji; odstotki so se gibali od 18 do 25. Med državami, kjer so ugotovili zelo visoke odstotke kajenja v preteklem mesecu med fanti, so Ciper, Latvija, Litva, Turčija in Ukrajina. Znatno večje odstotke kajenja v preteklem mesecu med dekleti pa so ugotovili na Grenlandiji, Irskem, otoku Man in v Veliki Britaniji (Raziskava ESPAD 2003, 2005). Vzorec pitja alkoholnih pijač (Priloga 3) kaže, da je pogosto pitje bolj razširjeno med dijakinjami/dijaki iz zahodnih delov Evrope kot npr. na britanskih otokih, Nizozemskem, v Belgiji, pa tudi v Avstriji, na Češkem in Malti. Le malo dijakinj/dijakov iz severnih delov Evrope pije tako pogosto. Pitje piva (Priloga 3) je najbolj pogosto v Bolgariji, na Danskem, Nizozemskem in Poljskem, medtem ko je pitje vina bolj prisotno v Avstriji, na Češkem, v Grčiji, Italiji, na Malti in v Sloveniji. Pitje žganih pijač ne kaže tako enotne slike, saj se visoki odstotki pojavljajo na Ferskih otokih, v Grčiji, na Irskem, otoku Man, Malti in v Veliki Britaniji. Prevalenca opijanja (Priloga 3) se bolj koncentrira v državah iz zahodnih delov Evrope, kot so Danska, Irska, otok Man in Veliki Britaniji. O pogostem opijanju poroča malo dijakinj/dijakov v mediteranskih državah, kot so Ciper, Francija, Grčija, Portugalska, Romunija in Turčija (Raziskava ESPAD 2003, 2005). Veliko avtorjev je prišlo do skupnih ugotovitev, da mladi posegajo po alkoholu takrat, kadar imajo probleme, bodisi v družini, s prijatelji, bodisi v šoli ali imajo čustvene probleme (Crosnoe, Muller, Frank, 2004, str. 288). Prav tako so leta 1997 v raziskavah, ki jih pripravlja Office of National Drug Control Policy, ugotovili, da se starostna meja začetka popivanja alkoholnih pijač znižuje za več kot 1,5 leta na leto, in sicer s 17,8 let v letu 1987 na 15,9 let v letu 1996 (Windle, 2003, str. 79). Center za kontrolo bolezni in preventivo (CDC) pa je v letu 1999 ugotovil, da je več kot 32 % mladostnikov začelo popivati alkoholno pijačo že pred 13. letom starosti (Windle, 2003, str. 79). 15

4.3.2 Slovenija Večina slovenskih 15- do 16-letnikov ne kadi. Vendar pa se veča odstotek mladih, ki so do omenjene starosti prestopili mejo med ne-kajenjem in kajenjem. Vztrajno se veča tudi odstotek mladih, ki redno kadijo. V Sloveniji je prvo cigareto poskusilo že 66,4 % mladih, starih od 13 do 15 let, 26,2 % že celo pred desetim letom starosti; 28,5 % pa jih spada v skupino t.i. stalnih kadilcev tistih, ki so pokadili vsaj eno cigareto v zadnjih 30 dneh (Svetovni dan brez tobaka, 2003). Mladi v Sloveniji začnejo kaditi okoli 13. leta starosti. Med 15- in 16-letniki kadi po podatkih raziskave ESPAD (2003) že 27 % anketiranih. Dekleta v tej starostni skupini so v rahli prednosti pred fanti iste starosti (Tiskovna konferenca ob dnevu brez tobaka, 2005). V preteklih letih so bile v Sloveniji narejene raziskave o pogostosti kajenja petnajst- do šestnajstletnikov. Rezultati raziskav za obdobje od leta 1995 do 2003 so navedeni v Tabeli 3. Tabela 3: Odgovori o pogostosti kajenja v dosedanjem življenju petnajst do šestnajstletnikov v Sloveniji, 1995-2003 Leto Nikoli 1-2x 3-5x 6-9x 40x + 1995 41,1 % 20,3 % 8,7 % 4,7 % 16,4 % 1999 35,7 % 16,4 % 7,1 % 4,5 % 25,7 % 2003 33,3 % 16,7 % 8,1 % 4,7 % 27,0 % Vir: Gornik, 2005, Analiza vedenja mladostnikov in protikadilska tržno-komunikacijska sporočila, str. 31. Primerjava podatkov kaže statistično značilne razlike v pogostosti kajenja po posameznih letih. Odstotek anketirancev, ki so odgovorili, da še nikoli niso kadili, se je zmanjšal z 41 (1995) preko 36 (1999) na 33 % (2003). V obdobju 1995-1999 so se zmanjšali odstotki v kategorijah odgovorov enkrat do dvakrat, trikrat do petkrat in šestkrat do devetkrat; v obdobju 1999 do 2003 pa so ostali skoraj enaki. Med letoma 1995 in 2003 se je za več kot 60 % povečal odstotek anketiranih, ki so odgovorili, da so kadili 40-krat ali bolj pogosto (redno kajenje). Leta 1995 je redno kadilo 16,4 % anketiranih, leta 1999 25,7 % anketiranih in leta 2003 27 % anketiranih. Razlik v pogostosti kajenja v vsem življenju med fanti in dekleti niso ugotovili. Za vse, ki so že poskusili kaditi tobak, pa ne pomeni, da tudi nadaljujejo s kajenjem (Predstavitev raziskave ESPAD, 2004). Statistično značilno se je zmanjšal tudi odstotek mladih, ki so odgovorili, da v minulem mesecu niso kadili (z 81 % na 64 %). Največjo rast kajenja so opazili v skupini blagih kadilcev, t. i. eksperimentatorjev, to je tistih, ki pokadijo manj kot cigareto na dan. Leta 2003 so anketiranci pokadili v povprečju 1 do 5 cigaret na dan. Med fanti in dekleti pa tudi ni bilo statistično značilnih razlik v kajenju v minulem mesecu. Prav tako se je v obdobju 1995-2003 značilno povečal odstotek mladih, ki začnejo kaditi pri 11 letih ali prej. Skoraj 16

tretjina tistih, ki so leta 2003 izjavili, da so že kadili, je pokadila prvo cigareto, ko so bili stari 11 let ali manj. Fantje začnejo kaditi prej kot dekleta. Za dekleta pa so kritične starosti za začetek kajenja 13 do 15 let ((Ne)kajenje med mladimi je velik problem, 2006). Prav tako so v preteklih letih izvedli raziskave o pogostosti pitja alkoholnih pijač med slovenskimi petnajst do šestnajstletniki. Rezultati teh raziskav za obdobje od leta 1995 do 2003 so podani v Tabeli 4 na strani 17. Tabela 4: Odgovori o pogostosti pitja alkoholnih pijač med slovenskimi všolanimi petnajst- do šestnajstletnikov, 1995-2003 Leto Nikoli ne pije Redno pije Nikoli pijan Redno pijan 1995 13,1 % 14,1 % 45,6 % 3,5 % 1999 8,7 % 23,1 % 33,3 % / 2003 8,3 % 25,2 % 30,5 % 9 % Vir: Predstavitev raziskave ESPAD, 2004; lastna priredba. Primerjava podatkov za leta 1995, 1999 in 2003 kaže statistično značilne razlike v pogostosti pitja alkoholnih pijač v vsem življenju (χ 2 je bil značilen pri P < 0,0001). Odstotek anketirancev, ki so odgovorili, da še nikoli niso pili alkoholnih pijač, se je zmanjšal s 13,1 % leta 1995 na 8,7 % leta 1999. Leta 2003 pa je bilo anketiranih, ki so odgovorili, da še nikoli niso pili alkoholnih pijač, 8,3 %. V letih 1995 do 2003 se je izrazito povečal odstotek anketiranih, ki pijejo redno leta 1995 je redno pilo 14,1 % anketiranih, leta 1999 23,1 %, leta 2003 pa 25,2 %. Primerjava podatkov za leta 1995, 1999 in 2003 kaže statistično značilne razlike v pogostosti pijanosti v vsem življenju (χ 2 je bil značilen pri P < 0,0001). Odstotek anketirancev, ki so odgovorili, da še nikoli niso bili pijani, se je zmanjšal s 45,6 % leta 1995 na 33,3 % leta 1999. Leta 2003 pa je bilo anketiranih, ki so odgovorili, da v življenju še niso bili pijani, 30,5 %. V omenjenih letih se je odstotek tistih, ki se redno opijajo, povečal s 3,5 na 9 % (Predstavitev raziskave ESPAD, 2004). Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino je bila v Sloveniji izvedena že trikrat. Rezultati raziskave ESPAD o pogostosti pitja alkoholnih pijač dijakov/dijakinj v Sloveniji za leto 2003 prikazuje Tabela 5 na strani 18. Medtem ko so v Tabeli 6 na strani 18 prikazani rezultati o pogostosti opijanja in popivanja petih alkoholnih pijač zaporedoma (»binge drinking«) dijakov/dijakinj v Sloveniji za leto 2003. 17

Tabela 5: Odgovori o pogostosti pitja alkoholnih pijač dijakov/dijakinj v Sloveniji, 2003 Leto Spol 40x + v življenjski dobi 10x + v zadnjem mesecu Alkoholne pijače Žganje 3x + v zadnjem mesecu Pivo 3x + v zadnjem mesecu Vino 3x + v zadnjem mesecu moški 32 % 10 % 19 % 31 % 28 % 2003 ženski 18 % 4 % 21 % 12 % 17 % Skupaj 25 % 7 % 20 % 21 % 21 % Vir: Raziskava ESPAD 2003, 2005. Tabela 6: Odgovori o pogostosti opijanja in popivanja petih alkoholnih pijač zaporedoma (»binge drinking«) dijakov/dijakinj v Sloveniji za leto 2003 Leto Spol 20x + v življenjski dobi Opijanje 3x + v zadnjem mesecu Popivanje 3x + v zadnjem mesecu moški 20 % 16 % 23 % 2003 ženski 10 % 8 % 18 % Skupaj 15 % 12 % 22 % Vir: Raziskava ESPAD 2003, 2005. Tabeli 5 in 6 zgoraj kažeta odgovore o pogostosti pitja alkoholnih pijač, opijanja in popivanja petih alkoholnih pijač zaporedoma (»binge drinking«) dijakov/dijakinj v Sloveniji za leto 2003. Kar 31 % dijakov je v zadnjem mesecu pilo pivo in le 3 odstotne točke manj je pilo vino, medtem ko je 12 % dijakinj pilo pivo in 17 % vino v zadnjem mesecu. Več kot trikrat je v zadnjem mesecu popivalo 23 % dijakov in 18 % dijakinj. Presenetljiv pa je podatek, da je 21 % dijakinj odgovorilo, da so v zadnjem mesecu popivale žganje trikrat ali več, medtem ko je tako odgovorilo 19 % dijakov. 4.3.3 Vzroki, posledice in program opuščanja kajenja za mlade Zakaj mladi začnejo kaditi? Odgovor na to vprašanje je zelo težak, saj ga moramo iskati v trikotniku mladostnik okolje tobak/tobačna industrija. Vzroki so različni, zato lahko ločimo, ali si po naravi raziskovalec ali boječnež, ali te privlačijo tveganja ali ne, ali se želiš uveljavljati za vsako ceno ali ne, ali imaš o sebi dobro ali slabo mnenje, ali se rodiš v družini, kjer je tobak sestavina vsakdanjega življenja (od malega vsrkavaš dim, gledaš škatlice, vžigalice, pepelnike, odrasle, ki kadijo), ali v družini, kjer vsega tega ni. Vzrok je lahko tudi država, v kateri živiš (ali je dovoljeno ali prepovedano oglaševanje cigaret, ali te na vsakem koraku spremljajo tobačni logotipi, junaki/junakinje s cigaretami v ustih, zakajeni javni prostori, vrtci in šole s kadilnicami, avtomati za prodajo cigaret, strpno 18

okolje ali ne, ali so cene cigaret visoke ali nizke). Vzroke lahko iščemo tudi v podobi o tobaku, ki si jih je mladostnik izoblikoval; kako ga nagovarja tobačna industrija (promocija, ki jo opravljajo vrstniki, ki ga založi z brezplačnimi vzorci, igricami, majicami, kapami ). Če mlade vprašamo, zakaj so prižgali prvo cigareto, najbrž ne bodo iskali tako poglobljenih odgovorov. Tako so v anketi izvedeli, da je dobra tretjina tistih, ki so že kadili, pokadila prvo cigareto iz radovednosti, dobra četrtina zaradi družbe, desetina pa niti ni vedela, zakaj ((Ne)kajenje med mladimi je velik problem, 2006). Kajenje ima pomembne učinke, ki se pojavijo že kmalu po začetku. Poleg že naštetih posledic kajenja v poglavju 4.2 kajenje vpliva tudi na izgled in privlačnost mladega kadilca in mnoge druge vzroke, ki vplivajo na razvoj s kajenjem povezanih bolezni v kasnejšem obdobju. Zasvojenost z nikotinom se lahko razvije že po nekaj dneh ali tednih po začetku kajenja. Prej ko začne mladostnik kaditi, večja bo stopnja njegove odvisnosti. Pojavi se prezgodnje gubanje kože, tanjša in slabše prekrvljena koža in značilne gube okoli ust in oči. Kadilci tudi izgledajo starejši in imajo več zobnega kamna, neprijeten zadah iz ust in zmanjšano ostrino vonjanja in okušanja. Povečajo se tudi občutki stresa. Kajenje je tudi dejavnik tveganja za razvoj motenj erekcije pri moškem v vseh starostnih obdobjih. Prav tako se telesna maščoba prerazporedi centralno, predvsem pri kadilkah. Poveča se torej obseg pasu in s tem pokvari izgled. Pogostejši kašelj, povečano izločanje sluzi, piskanje in oteženo dihanje, pogostejše in resnejše okužbe dihal so tudi posledica kajenja. Podatki kažejo, da je delovanje pljuč pri mladih kadilcih slabše kot pri tistih, ki niso nikoli kadili. Kajenje zavira rast pljuč. Pri mladih kadilcih se hitro pokažejo zgodnji znaki bolezni srca in ožilja. Kajenje oslabi telesno pripravljenost; mladi kadilci se slabše odrežejo pri športih in so manj vzdržljivi. Srčni utrip v mirovanju je pri mladih kadilcih v primerjavi z mladimi nekadilci v povprečju hitrejši za dva do tri utripe na minuto. Mladi kadilci v primerjavi z vrstniki nekadilci trikrat pogosteje trpijo zaradi zasoplosti. Pri mladih kadilcih je trikrat večja verjetnost, da bodo pili alkoholne pijače, kot pri nekadilcih; osemkrat večja verjetnost, da bodo uporabljali marihuano in kar dvaindvajsetkrat večja verjetnost, da bodo uporabljali kokain. In če bodo kadili tobak, bodo slej ali prej postali odvisni od nikotina. V tem primeru pa je odvajanje težavno ((Ne)kajenje med mladimi je velik problem, 2006). Opustitev kajenja privede do pomembnih izboljšanj zdravja pri bivšem kadilcu, vendar pa določenih posledic kajenja ni več možno odpraviti. Prej ko se bo mladi kadilec odločil za opustitev kajenja, manj bo trajnih okvar na njegovem zdravju in izgledu. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS so v letu 2004 zasnovali program za opuščanje kajenja»proste roke čista pljuča«, namenjen mladostnikom rednim kadilcem, ki so motivirani za opuščanje kajenja. Program so zasnovali v obliki šestih zaporednih skupinskih srečanj in ga prilagodili značilnostim ciljne skupine. Za razliko od odraslih kadilcev morajo pri mladostnikih več pozornosti nameniti kratkoročnim posledicam kajenja (slab zadah, porabljen denar ), takojšnjim učinkom pri opuščanju kajenja ter spreminjanju napačnih prepričanj o kajenju. Ker je kajenje pri mladih pogosto povezano s 19