L 25/6 30.1.2018 IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/00 z dne 29. januarja 2018 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih izdelkov iz litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ter zaključku preiskave o uvozu nekaterih izdelkov iz litega železa s poreklom iz Indije EVROPSKA KOMISIJA JE ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije ( 1 ), ( osnovna uredba ) in zlasti člena 9(2) in (4) Uredbe, po posvetovanju z državami članicami, ob upoštevanju naslednjega: 1. POSTOPEK 1.1 Začasni ukrepi (1) Evropska komisija ( Komisija ) je 16. avgusta 2017 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1480 ( 2 ) ( začasna uredba ) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih izdelkov iz litega železa z laminarnim grafitom (imenovanega tudi sivo železo) ali sferoidnega grafitnega litega železa (imenovanega tudi nodularno lito železo) in njihovih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ( LRK ) v Evropsko unijo ( Unija ). (2) Komisija je začela preiskavo 10. decembra 2016 z objavo obvestila o začetku ( obvestilo o začetku ) v Uradnem listu Evropske unije na podlagi pritožbe, ki jo je 31. oktobra 2016 vložilo sedem proizvajalcev Unije, in sicer družbe Fondatel Lecompte SA, Ulefos Niemisen Valimo Oy Ltd, Saint-Gobain PAM SA, Fonderies Dechaumont SA, Heinrich Meier Eisengießerei GmbH & Co. KG, Saint-Gobain Construction Products UK Ltd in Fundiciones de Odena SA ( pritožniki ), ki predstavljajo več kot 40 % celotne proizvodnje nekaterih izdelkov iz litega železa v Uniji. (3) Kot je navedeno v uvodni izjavi 33 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. oktobra 2015 do 30. septembra 2016 ( obdobje preiskave ), proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, pa je zajemala obdobje od 1. januarja 2013 do konca obdobja preiskave ( obravnavano obdobje ). 1.2 Nadaljnji postopek (4) Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev ( začasno razkritje ), so pritožniki, kitajska gospodarska zbornica za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov (China Chamber of Commerce for Import and Export of Machinery and Electronic Products CCCME ), ad hoc združenje nepovezanih uvoznikov Free Castings Imports ( FCI ), dva nepovezana uvoznika, indijski proizvajalci izvozniki in sedem kitajskih proizvajalcev izvoznikov predložili pisna stališča do začasnih ugotovitev. (5) Zaslišanje je bilo odobreno vsem stranem, ki so to zahtevale. Zaslišanja so potekala s CCCME, FCI in pritožniki. S CCCME sta bili opravljeni dve zaslišanji pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. (6) Komisija je proučila pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in jih obravnavala v nadaljevanju. ( 1 ) UL L 176, 30.6.2016, str. 21. ( 2 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1480 z dne 16. avgusta 2017 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih izdelkov iz litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 211, 17.8.2017, str. 14).
30.1.2018 L 25/7 (7) Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene dokončne ugotovitve. Da bi se preverili izpolnjeni vprašalniki nepovezanih uvoznikov, so bili opravljeni preveritveni obiski v prostorih naslednjih strani: Hydrotec Technologies AG, Wildeshausen, Nemčija in Mario Cirino Pomicino S.p.A., Neapelj, Italija. (8) Komisija je vse strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz izdelkov iz litega železa s poreklom iz LRK v Unijo, dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno dajatvijo, in zaključiti preiskavo o uvozu izdelkov iz litega železa s poreklom iz Indije v Unijo ( končno razkritje ). (9) Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe v zvezi s končnim razkritjem. CCCME, FCI, industrija Unije in trije proizvajalci izvozniki so predložili pripombe v pisnih stališčih po končnem razkritju in na zaslišanjih. Pripombe zainteresiranih strani so se proučile in upoštevale. 1.3 Začasno razkritje (10) CCCME in Botou City Wangwu Town Tianlong Casting Factory sta trdila, da je bilo začasno razkritje Komisije nezadostno in je zato vplivalo na njune pravice obrambe, ter zahtevala, naj Komisija predloži dodatna pojasnila in razkrije dodatne informacije. (11) V zvezi z izračuni dampinga sta ti strani zahtevali dodatne informacije glede posebne metodologije, uporabljene za vsako vrsto izdelka, normalne vrednosti, pridobljene na podlagi navedenih metodologij, na vrsto izdelka, glede stopenj dampinga, pridobljenih z različnimi metodologijami, zneskov za PSA-stroške in za dobiček ter obsega prodaje različnih vrst izdelka, ki so se prodajale na indijskem trgu, skupaj z deležem dobičkonosnih transakcij. (12) CCCME je zahtevala še, naj Komisija predloži seznam vrst izdelka s celotnim obsegom izvoza vseh vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov na vrsto izdelka in celotnim obsegom domače prodaje indijskih proizvajalcev. (13) Poleg tega je CCCME trdila, da Komisija ni razkrila informacij v zvezi s posebnimi vrstami izdelka proizvajalcev primerljive države ter da kitajski proizvajalci izvozniki in CCCME niso mogli ugotoviti, ali so obstajale razlike, ki so utemeljevale prilagoditev, saj niso vedeli, kakšni izdelki so se uporabili za določitev normalne vrednosti. (14) Metodologija za izračun stopnje dampinga je bila podrobno opisana v uvodnih izjavah 61 do 98 začasne uredbe. Da bi se zaščitile poslovno občutljive informacije sodelujočih indijskih proizvajalcev in vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, so se podrobni izračuni dampinga, vključno z metodologijo, uporabljeno za izračun normalne vrednosti za vsako vrsto izdelka, razkrili samo vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. (15) Vendar so se podatki, uporabljeni za določitev normalnih vrednosti, nanašali samo na dve skupini družb v primerljivi državi, zato ni bilo mogoče zagotoviti združenih podatkov v zvezi z normalno vrednostjo, ne da bi se razkrili poslovno občutljivi podatki v zvezi s temi stranmi. Zato je bila normalna vrednost razkrita v razponih. (16) Komisija ni opravila splošnih združenih izračunov na vrsto izdelka, ki jo prodajajo vsi vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki. Namesto tega je opravila izračune na vrsto izdelka za vsakega proizvajalca izvoznika. Poleg tega so združeni podatki za vse vzorčene kitajske proizvajalce izvoznike in primerljive indijske proizvajalce v zvezi z obsegi prodaje na vrsto izdelka, ki jih je zahtevala CCCME, poslovno občutljive informacije v smislu člena 19 osnovne uredbe. Zato je Komisija to zahtevo zavrnila. (17) Ne glede na to je bil pred začasnim razkritjem v dokumentacijo, ki ni zaupna, vključen dokument s podrobnostmi o tehničnih značilnostih celotnega asortimenta vrst izdelka, ki jih vzorčeni indijski proizvajalci prodajajo na primerljivem trgu in trgu Unije.
L 25/8 30.1.2018 (18) Da bi CCCME podprla svojo zahtevo po nadaljnjem razkritju, je izrazila dvom glede doslednosti stopenj nelojalnega nižanja prodajnih cen in dampinga, objavljenih v začasni uredbi, ter ponovila iste skrbi po končnem razkritju. Trdila je, da je glede na to, da je bila Indija izbrana za primerljivo državo, ter dejstvo, da imajo kitajski in indijski proizvajalci izvozniki podobne stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen, logično, da so stopnje dampinga pri proizvajalcih izvoznikih obeh držav enako podobne. CCCME je trdila, da informacije, ki jih je imela na voljo, niso bile zadostne za to, da bi lahko razumela ugotovitve Komisije v zvezi s tem in predložila pripombe o njih. (19) Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 179 začasne uredbe, je Komisija ugotovila, da je mogoče razlike med stopnjami nelojalnega nižanja prodajnih cen indijskih in kitajskih proizvajalcev izvoznikov pojasniti z razliko v mešanici sestavin med kitajskimi in indijskimi izdelki, izvoženimi v Unijo. Komisija je opozorila, da so bile stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen pridobljene s primerjanjem izdelkov, ki so jih izvažali kitajski proizvajalci izvozniki, s podobnimi izdelki, ki jih je prodajala industrija Unije, medtem ko so bile stopnje dampinga kitajskih proizvajalcev izvoznikov pridobljene s primerjanjem izdelkov, izvoženih iz LRK v Unijo, s podobnimi izdelki, naprodaj na indijskem domačem trgu. Zato je razlika med tema dvema stopnjama eden od možnih rezultatov, kot je priznala tudi CCCME. (20) Poleg tega je Komisija med zaslišanjem s CCCME 8. septembra 2017, ki je potekalo pred pooblaščencem za zaslišanje, pojasnila, zakaj je prilagoditev stopnje dampinga, ugotovljene za kitajske proizvajalce izvoznike, za nevračljiv DDV vplivala na primerjavo med indijskimi in kitajskimi rezultati. CCCME je tudi v zvezi s to prilagoditvijo predložila pripombe, ki se obravnavajo v nadaljevanju. (21) V zvezi z izračuni škode je CCCME trdila, da Komisija ni upoštevala zahteve CCCME za poln dostop do izračunov učinka obsega in cene, stopnje škode in kazalnikov škode ter vseh morebitnih drugih zaupnih informacij, na katerih so temeljili navedeni izračuni. CCCME je v zvezi s tem navedla, da obveznost Komisije za spoštovanje zaupnosti ni absolutna in bi jo bilo treba uravnovesiti s pravicami obrambe zainteresiranih strani. Kot primer je CCCME navedla, da ji Komisija ni razkrila značilnosti izdelka, uporabljenih za primerjavo cen na strani industrije Unije. (22) Poleg tega je CCCME predlagala načine, kako bi lahko Komisija zagotovila to, kar po mnenju CCCME pomeni potrebno ravnovesje med zaupnostjo in pravicami obrambe. To je vključevalo, na primer, predloge za zagotovitev skupnih razkritij. CCCME je navedla, da bi lahko Komisija predložila izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen s konsolidiranimi podatki vseh vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov in konsolidiranimi podatki vseh vzorčenih proizvajalcev Unije. CCCME je menila, da bi Komisija s predložitvijo takih zbranih podatkov zainteresiranim stranem, ki same ne poslujejo kot gospodarski subjekti na trgu, ustrezno spoštovala zaupnost osnovnih podatkov. (23) CCCME je kritizirala dejstvo, da je Komisija vselej dala prednost zaupnosti pred pravicami obrambe CCCME, pri čemer ni presodila posebnih okoliščin ali položaja CCCME v zvezi z zadevnimi informacijami ter na splošno ni ustrezno upoštevala pomena pravic obrambe. (24) Komisija se s to oceno ni strinjala. Vsako informacijo, ki jo je zahtevala CCCME, je posebej analizirala in je 25. avgusta 2017 CCCME predložila vse informacije, razen neobstoječih informacij, informacij, ki niso bile del dokumentacije, ali zaupnih informacij. Če informacije niso bile del dokumentacije ali so bile zaupne, je Komisija zavrnitev razkritja ustrezno utemeljila. Komisija zlasti ni opravila splošnih združenih izračunov nelojalnega nižanja prodajnih cen in izračunov nelojalnega nižanja prodajnih cen na kontrolno številko izdelka ( PCN ali vrsta izdelka ). Namesto tega je opravila izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen na vrsto izdelka in na proizvajalca izvoznika. Zato se združene informacije v preiskavi niso uporabile in niso bile del dokumentacije. (25) Komisija je v zvezi z zaupnimi informacijami opozorila, da je zanjo veljala obveznost varstva takih informacij v skladu s členom 19 osnovne uredbe. Poleg tega je Komisija menila, da je javna dokumentacija zadeve, ki je bila dana na voljo stranem, vključno s CCCME, vsebovala vse informacije, pomembne za predstavitev njihovih primerov in uporabljene v preiskavi. Če se je štelo, da so informacije zaupne, so bile v javni dokumentaciji smiselno povzete. Vse zainteresirane strani, vključno s CCCME, so imele dostop do javne dokumentacije in so se lahko nanjo sklicevale. Komisija je v zvezi s CCCME ugotovila, da čeprav med drugim zastopa kitajsko industrijo ulitkov, ji noben posamezni vzorčeni proizvajalec izvoznik ni odobril dostopa do svojih zaupnih informacij. Zato zaupnega razkritja, zagotovljenega posameznim vzorčenim kitajskim proizvajalcem izvoznikom, ni bilo mogoče zagotoviti CCCME.
30.1.2018 L 25/9 (26) Glede na navedeno je Komisija menila, da sta imela CCCME in proizvajalec izvoznik možnost, da v celoti uveljavljata svoje pravice obrambe, ter zavrnila njune trditve. (27) Po končnem razkritju je CCCME ponovila trditev, da ni imela možnosti v celoti uveljavljati svoje pravice obrambe. CCCME ni zaprosila za nove informacije niti ni predložila novih argumentov. Zlasti ni odgovorila na pismo o razkritju, v katerem je Komisija podrobno obravnavala vprašanja, ki jih je 15. septembra 2017 predložila pooblaščencu za zaslišanje. Komisija je to trditev zavrnila, saj je, kot je navedeno v uvodnih izjavah 10 do 26 te uredbe, CCCME zagotovila poln dostop do informacij, ki niso zaupne, in ustrezno utemeljila svojo zavrnitev razkritja zaupnih informacij ali informacij, ki niso bile del dokumentacije. 1.4 Vzorčenje (28) Seznam kitajskih proizvajalcev izvoznikov, vključen v Prilogo k tej uredbi, je bil spremenjen, da sta se vključili imeni dveh proizvajalcev izvoznikov, ki sta bili iz začasne uredbe izpuščeni ali v njej napačno črkovani. (29) Med preiskavo je eden od nevzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov Komisijo obvestil, da je spremenil svoje ime. Komisija je bila zadovoljna s predloženimi dokazi. Seznam kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bil ustrezno spremenjen. 1.5 Individualna preiskava (30) CCCME je Komisijo pozvala, naj odobri individualno preiskavo 18 nevzorčenim kitajskim proizvajalcem izvoznikom, ki so jo uradno zahtevali v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe. (31) Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 27 začasne uredbe, bi preiskava tako velikega števila zahtevkov predstavljala preveliko obremenitev in bi onemogočila končanje preiskave v roku, določenem v osnovni uredbi. Komisija zato ni ugodila zahtevkom za individualno preiskavo. 1.6 Tržnogospodarska obravnava ( TGO ) (32) Med to preiskavo so CCCME in dva kitajska proizvajalca ponovili trditev, da je oddelek 15 Protokola o pristopu LRK k STO po 11. decembru 2016 prenehal veljati, zato izbira primerljive države ni več utemeljena, obstoj dampinga pa bi bilo treba ugotoviti na podlagi domačih cen in stroškov kitajskih proizvajalcev izvoznikov. (33) Komisija je uporabila zakonodajo, ki zdaj velja. V členu 2(7)(a) in (b) osnovne uredbe je določeno, da je treba v primeru proizvajalcev izvoznikov iz LRK za določitev normalne vrednosti uporabiti metodologijo primerljive države. 1.7 Obdobje preiskave in obravnavano obdobje (34) FCI je ponovilo trditev, da je obravnavano obdobje prekratko, da bi se lahko oblikovala smiselna ugotovitev, zlasti glede obsega uvoza iz LRK, ter da je obdobje, krajše od štirih let, v nasprotju z ustaljeno prakso Komisije, ki po navadi izbere vsaj štiriletno obdobje. (35) Komisija je ugotovila, da je bilo obravnavano obdobje določeno ob začetku v skladu s standardno prakso Komisije. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 35 začasne uredbe, obravnavano obdobje zajema tri cela koledarska leta in obdobje preiskave. Zato ni bilo razloga, da bi Komisija odstopala od svoje standardne prakse in izbrala drugo obdobje. Zato je bila trditev zavrnjena. (36) Tudi če bi Komisija upoštevala FCI in v analizo škode vključila leto 2012, bi še vedno ugotovila, da se je obseg uvoza iz LRK v celotnem obdobju povečal za približno 10 %. (37) Ker drugih pripomb glede obdobja preiskave in obravnavanega obdobja ni bilo, se uvodna izjava 33 začasne uredbe potrdi.
L 25/10 30.1.2018 2. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK Trditve v zvezi z obsegom izdelka (38) Zadevni izdelek je začasno opredeljen v uvodni izjavi 36 začasne uredbe. (39) V uvodnih izjavah 39 do 60 začasne uredbe so predstavljene trditve indijskih proizvajalcev izvoznikov, enega kitajskega proizvajalca izvoznika, FCI in dveh ločenih nepovezanih uvoznikov ter ocena Komisije v zvezi z obsegom izdelka. (40) Po uvedbi začasnih ukrepov so nepovezana uvoznika in FCI predložili zahteve za pojasnila in dodatne trditve, da bi bilo treba nekatere vrste izdelka izključiti iz obsega izdelka. Zahtevki za izključitev so se nanašali na naslednje vrste izdelka: lite pokrove, za katere se uporablja standard EN 1433; nastopna železa in ključe za odpiranje vstopnih jaškov; sestavne dele uvoznika Gatic s čisto odprtino, večjo od 1 000 mm; cestne kape; kape za zaporne ventile, za katere se uporablja standard EN 1563, ter rešetke, za katere se uporablja standard EN 124. (41) V zvezi z zahtevo enega od uvoznikov po potrditvi izključitve litih pokrovov in kanalskih rešetk, za katere se uporablja standard EN 1433, je Komisija potrdila, da se za kanalske rešetke uporablja standard EN 1433 ter so zato izključene iz zadevnega izdelka v skladu z uvodnima izjavama 44 in 60 začasne uredbe. V zvezi z litimi pokrovi je Komisija ugotovila, da imajo enake fizikalne lastnosti in so predvideni za enako uporabo kot kanalske rešetke ter da se zanje uporablja isti standard kot za kanalske rešetke. Zato je Komisija lite pokrove izključila iz zadevnega izdelka. (42) V zvezi z zahtevo FCI po potrditvi izključitve nastopnih želez in ključev za odpiranje vstopnih jaškov je Komisija ugotovila, da se ne šteje, da so taka nastopna železa in ključi za odpiranje vstopnih jaškov del obsega izdelka pri tej preiskavi, saj imajo drugačen namen uporabe od namenov, opisanih v opredelitvi zadevnega izdelka. To so dodatki za zadevni izdelek, vendar nimajo enakih tehničnih lastnosti kot zadevni izdelek ali njegovi deli. Dejansko se nastopna železa in ključi za odpiranje vstopnih jaškov ne uporabljajo za pokritje površinskih ali podpovršinskih sistemov ali zagotavljanje dostopa ali pogleda do površinskih ali podpovršinskih sistemov. (43) Uvoznik, naveden v uvodni izjavi 41, je predložil dodatne informacije v zvezi s svojim zahtevkom za izključitev izdelka iz uvodnih izjav 45 do 53 začasne uredbe, ki se je nanašal na sestavne dele uvoznika Gatic s čisto odprtino, večjo od 1 000 mm. Taki sestavni deli ne spadajo na področje uporabe standarda EN 124 in so več kot dvakrat dražji od običajnih pokrovov vstopnih jaškov. (44) Ker so lahko sestavni deli s čisto odprtino, manjšo od 1 000 mm, del izdelka s čisto odprtino, večjo od 1 000 mm, jih ni mogoče razlikovati od zadevnega izdelka po nobeni od fizikalnih in tehničnih lastnosti izdelka. Komisija je to obravnavala v uvodnih izjavah 51 do 53 začasne uredbe. Razlika v ceni izdelka zato ni pomembna. (45) Po končnem razkritju je Gatic vztrajal, da bi bilo treba sestavne dele pokrovov za dostope s posamezno čisto odprtino/čisto površino, večjo od 1 000 mm, izključiti iz obsega izdelka, saj taki veliki sestavni deli ne spadajo v standard EN 124. Poleg tega lahko carinski organi držav članic preprosto razlikujejo med sestavnimi deli s čisto odprtino, večjo od 1 000 mm, (za katere ukrepi ne veljajo) in tistimi s čisto odprtino, manjšo od 1 000 mm (za katere ukrepi veljajo). Zato ni utemeljenega razloga za to, da se sestavni deli s čisto odprtino, večjo od 1 000 mm, ne bi izključili s področja uporabe ukrepov. (46) V uvodnih izjavah 52 in 53 začasne uredbe je navedeno, da vse fizikalne in tehnične lastnosti zadevnega izdelka veljajo tudi za sestavne dele uvoznika Gatic ne glede na velikost čiste odprtine izdelka. Dejstvo, da sestavni deli uvoznika Gatic s posamezno čisto odprtino, večjo od 1 000 mm, ne spadajo v standard EN 124, teh lastnosti ne spreminja. Dejansko zadevni izdelek ni opredeljen s standardom in vključuje širši nabor vrst izdelka od tistih, ki spadajo v standard EN 124. Zato je Komisija to trditev zavrnila.
30.1.2018 L 25/11 (47) Drug uvoznik je predložil zahtevek za izrecno izključitev izdelkov, za katere se uporablja standard EN 1253, iz zadevnega izdelka. (48) Iz razlogov iz uvodnih izjav 54 do 56 začasne uredbe je Komisija potrdila, da taki izdelki niso del obsega izdelka pri tej preiskavi, in je ustrezno prilagodila opredelitev izdelka v izvedbenem delu. (49) FCI je trdilo, da v Uniji ni proizvodnje cestnih kap, ki je v skladu z nemškimi standardi, ter da nodularne cestne kape ne bodo več na voljo v Uniji, če se bodo uvedli dokončni protidampinški ukrepi na uvoz cestnih kap iz LRK. (50) Komisija je ugotovila, da vzorčeni proizvajalci Unije proizvajajo cestne kape, tudi v skladu z nemškimi standardi. (51) Komisija je še opozorila, da se dokončni protidampinški ukrepi ne uvedejo za to, da bi se trg za zadevni izdelek zaprl za uvoz iz LRK. Če v Uniji ni proizvodnje nekaterih vrst cestnih kap, ki je v skladu z nemškimi standardi, imajo uporabniki še vedno možnost, da ta izdelek pridobijo iz tretjih držav, vključno z LRK. (52) FCI je predložilo zahtevek za izključitev kap za zaporne ventile, saj se zanje ne uporablja standard EN 124, ampak standard EN 1563. Kape za zaporne ventile so vrsta cestnih kap. Cestne kape so že bile predmet zahtevka za izključitev, ki je bil zavrnjen v uvodni izjavi 59 začasne uredbe. Zato je Komisija zavrnila tudi zahtevek za izključitev kap za zaporne ventile iz zadevnega izdelka. (53) FCI je predložilo zahtevek za nadaljnjo izključitev rešetk, za katere se uporablja standard EN 124, saj imajo povsem enak namen uporabe kot kanalske rešetke, za katere se uporablja standard EN 1433. Pod različne standarde spadajo zato, ker se kanalske rešetke, za katere se uporablja standard EN 1433, preskušajo skupaj s spodnjim kanalom, medtem ko se rešetke, za katere se uporablja standard EN 124, preskušajo same, podobno kot kanalizacijske rešetke in pokrovi vstopnih jaškov. (54) Komisija je ugotovila, da so tehnične lastnosti za take rešetke, kanalizacijske rešetke in pokrove vstopnih jaškov enake, saj se za vse uporablja standard EN 124. Ni jih mogoče zlahka in neposredno razlikovati od drugih vrst zadevnega izdelka, zato je bil zahtevek za izključitev rešetk, za katere se uporablja standard EN 124, iz zadevnega izdelka zavrnjen. (55) Po končnem razkritju je FCI ponovilo trditev, da imajo rešetke kanalov, za katere se uporablja standard EN 1433, in rešetke, za katere se uporablja standard EN 124, enake fizikalne lastnosti in lastnosti glede materialov, pa tudi proizvodni postopek je enak v obeh primerih. Zato so to dejansko enaki izdelki. Poleg tega je FCI trdilo, da dejstva zadeve očitno nasprotujejo trditvi Komisije, da samostojnih rešetk ni mogoče preprosto in neposredno razlikovati od drugih vrst zadevnega izdelka. (56) Komisija je ugotovila, da je področje uporabe standarda EN 124 omejeno na pokrove vstopnih jaškov in kanalizacijske rešetke. Zato se šteje, da so rešetke, za katere se uporablja standard EN 124, del teh izdelkov. Zato ni mogoče šteti, da so rešetke kanalov, za katere se uporablja standard EN 1433, in rešetke, za katere se uporablja standard EN 124, enaki izdelki. (57) Trditev Komisije, da takih rešetk, za katere se uporablja standard EN 124, ni mogoče preprosto vizualno razlikovati od drugih vrst zadevnega izdelka, je pomenila, da takih rešetk ni mogoče preprosto vizualno razlikovati od rešetk, ki se uporabljajo kot pokrov vstopnega jaška ali kanala in omogočajo pretok vode v kanal ali vstopni jašek, ki spada pod zadevni izdelek kot njegov del. Zato je bila trditev zavrnjena. 3. DAMPING 3.1 LRK 3.1.1 Primerljiva država (58) Pritožniki so ponovili, da nasprotujejo izbiri Indije kot primerljive države zaradi izkrivljanj, ki jih povzročajo izvozne subvencije, izvozna dajatev in politika dvojne prevoznine, ki vpliva na ceno železove rude. (59) Komisija je te trditve obravnavala v uvodnih izjavah 80 in 81 začasne uredbe. Ker niso bili predloženi nobeni novi argumenti, je bila ta trditev zavrnjena.
L 25/12 30.1.2018 3.1.2 Normalna vrednost (60) Kot je navedeno v uvodni izjavi 88 začasne uredbe, se je za izračun normalne vrednosti za začasne stopnje dampinga za vsako vrsto izdelka, ki so jo izvažali vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki, najprej določila normalna vrednost za vsakega primerljivega indijskega proizvajalca, nato pa je bilo določeno tehtano povprečje vseh teh normalnih vrednosti na vrsto izdelka, pri čemer se je uporabila količina, ki jo je proizvedel vsak indijski proizvajalec. (61) Po začasnem razkritju je Komisija prejela pripombe več zainteresiranih strani, ki so trdile, da se je zaradi uporabe konstruiranih vrednosti morda povečala normalna vrednost, določena za primerljivo državo. (62) Zlasti je CCCME trdila, da ima Komisija pri izračunu normalne vrednosti v primerljivi državi prosto presojo glede ravni zadostnih količin pod pogoji iz člena 2(2) osnovne uredbe. (63) CCCME je trdila še, da če je en kitajski proizvajalec izvoznik izpolnil preskus reprezentativnosti, bi bilo treba za vse druge kitajske proizvajalce izvoznike uporabiti enako normalno vrednost na podlagi cene za enako vrsto izdelka. (64) Komisija je sprejela oba tehnična argumenta v zvezi s preskusom zadostne količine in uporabo normalne vrednosti na podlagi cene ter ustrezno spremenila izračun normalne vrednosti. (65) Ker je pri preiskavi sodelovalo več vzorčenih proizvajalcev v primerljivi državi, je Komisija znova proučila določitev normalne vrednosti, da bi čim bolj zmanjšala uporabo konstruiranih normalnih vrednosti. (66) V zvezi s tem se je v primeru, ko je bila na voljo normalna vrednost na podlagi cene domače prodaje v Indiji v okviru običajnega poteka trgovine in zadostnih količinah, ta cena uporabila namesto povprečne normalne vrednosti, izračunane na podlagi te cene in konstruirane normalne vrednosti drugih proizvajalcev. To je v skladu s členom 2(7), po katerem bi bilo treba normalno vrednost izračunati ob sklicevanju na domače cene podobnega izdelka v primerljivi državi. (67) Kadar nobeden od vzorčenih indijskih proizvajalcev ni prodajal neke vrste izdelka na domačem trgu, vendar je vsaj en vzorčeni indijski proizvajalec proizvajal to vrsto izdelka, je bila normalna vrednost konstruirana z uporabo vsote proizvodnih stroškov ter PSA-stroškov in dobička od domače prodaje v okviru običajnega poteka trgovine tega indijskega proizvajalca. V teh primerih je bila uporabljena vsota PSA-stroškov in dobička, izražena kot odstotek prihodkov od prodaje, v razponu od 1 % do 10 % za izdelke iz sivega železa ter od 10 % do 20 % za izdelke iz nodularnega železa. (68) Kadar ni bilo ujemanja na ravni vrste izdelka, je Komisija uporabila normalno vrednost na podlagi domače prodaje vseh vrst izdelka, za katere so se uporabile enake surovine, v okviru običajnega poteka trgovine. Za štiri vzorčene kitajske proizvajalce izvoznike od petih so se te okoliščine nanašale na manj kot 1,2 % celotnega obsega izvoza. Za enega vzorčenega kitajskega izvoznika je to pomenilo več kot 50 % obsega izvoza. Ta kitajski izvoznik je prodajal razmeroma drage nišne izdelke, ki jih ni bilo mogoče povezati z vrstami izdelka, ki so jih proizvajali in prodajali vzorčeni proizvajalci v primerljivi državi, in za katere ni bilo mogoče številčno opredeliti prilagoditve normalne vrednosti navzgor. Zaradi uporabe povprečne normalne vrednosti vseh vrst izdelka z enakimi surovinami se stopnja dampinga za tega proizvajalca izvoznika ni povečala. (69) CCCME in Botou City Wangwu Town Tianlong Casting Factory sta izrazila tudi nestrinjanje z metodologijo, ki jo je Komisija uporabila pri konstruiranju normalne vrednosti za vrste izdelka, ki so se prodale v nezadostnih količinah. Po spremembah iz uvodnih izjav 64 do 68 ta trditev ni bila več pomembna, saj se ni pojavil tak primer konstruiranja normalne vrednosti. (70) Po končnem razkritju je CCCME trdila, da bi morala Komisija pri konstruiranju normalne vrednosti uporabiti PSA-stroške in dobiček domače prodaje v okviru običajnega poteka trgovine vseh indijskih proizvajalcev. (71) V okoliščinah, opisanih v uvodni izjavi 67 in v skladu z jasnim besedilom člena 2(6) osnovne uredbe, je morala Komisija uporabiti zneske za PSA-stroške in dobiček domače prodaje podobnega izdelka v okviru običajnega poteka trgovine indijskega proizvajalca, ki je proizvajal zadevno vrsto izdelka.
30.1.2018 L 25/13 (72) Zato je bila trditev CCCME, da bi morala Komisija izbrati različne PSA-stroške in dobičke drugih družb, ki niso proizvajale zadevne vrste izdelka, ter izračunati neko njihovo povprečje, zavrnjena. (73) Po končnem razkritju je CCCME zahtevala, naj Komisija potrdi, da posredni davki niso bili vključeni v stroške proizvodnje indijskih proizvajalcev, niso vplivali na preskus dobičkonosnosti in niso bili vključeni v domače cene, uporabljene za določitev normalne vrednosti. (74) Komisija je potrdila, da posredni davki niso bili vključeni niti v cene niti stroške, uporabljene za določitev normalne vrednosti, in niso vplivali na preskus dobičkonosnosti. 3.1.3 Izvozna cena (75) Ker pripomb glede izvozne cene ni bilo, je bila uvodna izjava 89 začasne uredbe potrjena. 3.1.4 Primerjava (76) Eden od proizvajalcev izvoznikov je trdil, da bi bilo treba normalno vrednost prilagoditi v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe, da bi se upoštevalo, da kitajski proizvajalci izvozniki niso zasnovali zadevnega izdelka. Zasnovo je zagotovil nepovezani uvoznik. (77) Ker so vzorčeni indijski proizvajalci zasnovali podobni izdelek, ki se prodaja na njihovem domačem trgu, je Komisija sprejela to trditev. Relativna številčna opredelitev prilagoditve je temeljila na ustreznih podatkih vzorčenih proizvajalcev Unije. (78) CCCME je trdila, da je prilagoditev za posredne davke nezakonita in ni bila navedena med prilagoditvami na podlagi člena 2(10) v uvodni izjavi 91 začasne uredbe. CCCME je trdila, da prilagoditev za delno vračilo DDV temelji na oceni statusa LRK kot netržnega gospodarstva, ki jo je opravila Komisija. (79) Komisija je te trditve zavrnila. Komisija je izvedla prilagoditev na podlagi člena 2(10)(b) za razliko med posrednimi davki pri izvozu iz LRK v Unijo (pri katerem se obračuna 17-odstotna izvozna dajatev, nato pa se 5 % dajatve vrne) in posrednimi davki na domačo prodajo v Indiji (kjer domača cena ne vključuje davkov). Ta prilagoditev ni nikakor povezana z uporabo metodologije primerljive države za LRK. Ta prilagoditev je bila pomotoma izpuščena iz uvodne izjave 91 začasne uredbe. Vendar je bila prilagoditev sporočena pri posebnem začasnem razkritju vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. Ti v zvezi s to prilagoditvijo niso predložili pripomb. (80) Po končnem razkritju je CCCME ponovila, da ugovarja temu, da je Komisija uporabila člen 2(10)(b) osnovne uredbe za to, da je zagotovila primerljivost med izvozno ceno iz LRK in normalno vrednostjo iz Indije. CCCME je trdila, da sistema izvoznega DDV ni mogoče uporabiti za prilagoditev za primerjavo cen, saj je eden od razlogov, zakaj LRK ni država s tržnim gospodarstvom. Ta trditev je bila zavrnjena. V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora Komisija poiskati drug vir normalne vrednosti, če neka država nima tržnega gospodarstva in če neka družba ne trdi, da ji je odobrena tržnogospodarska obravnava (TGO). Po določitvi normalne vrednosti mora Komisija zagotoviti pošteno in razumno primerjavo v skladu z določbami člena 2(10) osnovne uredbe. (81) Kot je navedeno v uvodni izjavi 79, za izvoz ulitkov iz LRK velja delno vračilo izvoznega DDV, za domačo prodajo v Indiji pa vračilo vseh davkov. Zato je morala Komisija za zagotovitev poštene primerjave in v skladu z ustaljeno sodno prakso ( 1 ) prilagoditi normalno vrednost na podlagi člena 2(10)(b) osnovne uredbe, tako kot je to storila tudi za druge razlike, ki vplivajo na primerjavo, na podlagi drugih določb člena 2(10) osnovne uredbe. ( 1 ) Sodba z dne 19. septembra 2013 v zadevi C-15/12 P, Dashiqiao Sanqiang Refractory Materials proti Svetu, EU:C:2013:572, točki 34 in 35.
L 25/14 30.1.2018 (82) Če bi bila družbi v LRK odobrena TGO, bi se uporabila enaka prilagoditev normalne vrednosti, saj bi bila ugotovljena enaka razlika pri davku. (83) CCCME in dva kitajska proizvajalca izvoznika so trdili, da bi morala Komisija razkriti tudi razlogovanje za uporabo skrajšane PCN za identifikacijo različnih vrst izdelka za izračune in njen učinek na pošteno primerjavo. (84) V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je izpolnila svojo obveznost za zagotovitev poštene primerjave ter da je lahko z uporabo skrajšane PCN primerjala celotni obseg izvoza z najbolj podobnimi vrstami podobnega izdelka ob upoštevanju njihovih osnovnih fizikalnih lastnosti. Komisija ni ugotovila nobene razlike v tržni vrednosti lastnosti izdelka, izpuščenih iz skrajšane PCN. Poleg tega ni noben kitajski proizvajalec izvoznik predložil količinsko opredeljenega zahtevka za prilagoditev za razlike v fizikalnih lastnostih. (85) Po končnem razkritju so CCCME in dva kitajska proizvajalca izvoznika ponovili, da Komisija ni zagotovila primerljivosti cen. CCCME je trdila, da bi morala Komisija izvesti prilagoditve za razlike v izdelkih, ne glede na to, ali jih izražajo lastnosti iz izvirne PCN ali ne. CCCME je trdila, da ni imela dostopa do tehničnih lastnosti izdelka, ki so ga prodajali indijski proizvajalci, in da razkritje celotne PCN izdelka, ki so ga proizvajali indijski proizvajalci, ni zadostovalo. (86) Komisija je te trditve zavrnila. Komisija je opozorila, da je junija 2017 vsem zainteresiranim stranem dala na voljo klasifikacijo izdelkov, proizvedenih v primerljivi državi, na podlagi 15 tehničnih lastnosti izvirne PCN. Razen katalogov izdelkov, ki jih indijski proizvajalci niso imeli, Komisija ni imela drugega vira tehničnih informacij, ki po naravi ni bil zaupen ali bi ga bilo mogoče smiselno povzeti za pregled s strani drugih zainteresiranih strani. (87) Poleg tega CCCME ni predložila posebnih trditev glede potrebne vrste prilagoditve v okviru PCN in zunaj njega, čeprav je bila v celoti seznanjena s 15 lastnostmi izdelka, ki so ga proizvajali indijski proizvajalci, v izvirni PCN. Poleg tega Komisija pri svojih preveritvenih obiskih ni ugotovila potrebe po taki prilagoditvi. Ugotavlja se, da je CCCME v svojih pripombah, predloženih 22. decembra 2016 v zvezi z izbiro primerljive države, sama poudarila, da se z uporabo Indije obravnavajo tudi vprašanja v zvezi s povezovanjem vrst izdelka, saj bi bili podatki bolj reprezentativni [ ]. Z uporabo Indije kot primerljive države bodo izvirni podatki precej obsežnejši, zato je veliko verjetneje, da bo imela Komisija dovolj podatkov za povezovanje vrst izdelka. Zato je bila trditev zavrnjena. (88) CCCME je trdila, da bi morala Komisija prilagoditi proizvodni strošek indijskih proizvajalcev za domnevne nepravilnosti zaradi majhnega obsega proizvodnje izdelkov iz nodularnega železa. CCCME ni predložila nobenih dokazov za utemeljitev te trditve. (89) Ker je bilo ugotovljeno, da je prodaja izdelkov iz nodularnega železa v Indiji reprezentativna, je Komisija ugotovila, da taka prilagoditev ni utemeljena. V vsakem primeru je bilo treba to trditev zavrniti, ker ni bila utemeljena. (90) Po končnem razkritju je CCCME to trditev ponovila in dejala, da je Komisiji pojasnila, da so bili zaradi domnevnih nepravilnosti stroški proizvodnje nerazumno visoki. CCCME je dodala, da brez razkritja informacij o stroških v zvezi z indijskimi proizvajalci, ne more utemeljiti trditve o prilagoditvi. (91) Komisija ni prejela podrobne razlage v zvezi s to trditvijo. CCCME je v svojih pripombah v zvezi z začasnim razkritjem navedla, da morda obstaja nepravilnost pri proizvodnji ali čezmerna uporaba različnih stroškovnih dejavnikov, zaradi katere so proizvodni stroški na enoto nepravilno visoki. CCCME ni točno pojasnila ali navedla, kateri strošek proizvodnje je bil prizadet, po katerem referenčnem merilu bi bilo treba ugotoviti nepravilnost in kako bi bilo treba izračunati prilagoditev. (92) Komisija se ni strinjala s tem, da tega ni mogoče trditi brez razkritja stroškov proizvodnje indijskih proizvajalcev. (93) Prvič, podatki o stroških indijskih proizvajalcev so bili zaupni po naravi in jih ni bilo mogoče povzeti za pregled s strani druge zainteresirane strani tako, da bi bilo smiselno za namen CCCME in bi se hkrati zagotovilo varstvo poslovno občutljivih podatkov indijskih proizvajalcev.
30.1.2018 L 25/15 (94) Drugič, proizvodni procesi v Indiji so zelo podobni tistim v LRK. To je bilo potrjeno v uvodni izjavi 79 začasne uredbe in pripombah, ki jih je CCCME predložila 22. decembra 2016 v zvezi z izbiro Indije kot primerljive države. CCCME je navedla, da je večina kitajskih proizvajalcev [ ] malih livarn, proizvodni proces pa ni avtomatiziran, ampak bolj ročen. Poleg tega je navedla, da je splošno znano [ ], da sta si Indija in Kitajska podobni glede stopenj razvoja in velikost ter glede drugih elementov, ki vplivajo na stroške in cene, ter da sta si LRK in Indija med sabo bolj podobni kot Kitajska in katera koli druga država. Zato bi lahko CCCME, ki trdi, da zastopa veliko število kitajskih proizvajalcev vseh velikosti, predložila svoje trditve, ne da bi potrebovala dostop do zaupnih podatkov indijskih proizvajalcev. Na podlagi svojega znanja o industriji bi morala biti sposobna opredeliti proizvodne vzorce in proizvodna razmerja, ki so povzročili domnevno nerazumni strošek proizvodnje na enoto, ter utemeljiti prilagoditev, ki jo je zahtevala. (95) Komisija ni ugotovila nobenega elementa, ki bi upravičeval prilagoditev stroškov proizvodnje indijskih proizvajalcev v zvezi z določitvijo normalne vrednosti v primerljivi državi. Ker je bilo ugotovljeno, da je obseg prodaje indijskih proizvajalcev reprezentativen, in ker CCCME ni predložila posebne in utemeljene trditve, je Komisija zavrnila trditev, da bi bilo treba stroške proizvodnje indijskih proizvajalcev prilagoditi. (96) Eden od kitajskih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da je Komisija neupravičeno prilagodila njegove izvozne cene za stroške kredita, saj teh stroškov ni imel. (97) Komisija je to trditev zavrnila. Da bi se zagotovila poštena primerjava cen, so se popravki za stroške kreditov uporabili za izvozno ceno vseh kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so svojim strankam postavili plačilne pogoje, saj je vsak odobren kredit dejavnik, ki se upošteva pri določitvi zaračunanih cen. V zvezi s tem proizvajalcem izvoznikom je bilo ugotovljeno, da je svojim strankam odobril kredit, zato je bila prilagoditev za stroške kredita upravičena, čeprav družba ni najela posojila za kritje obdobja med odpremo in plačilom stranke. (98) Po končnem razkritju je CCCME trdila, da bi morala Komisija prilagoditi normalno vrednost, kadar ta temelji na cenah, da bi se upoštevali posredni davki, ki bremenijo materiale, ki so fizično vgrajeni v podobni izdelek. (99) Vendar v tem primeru materiali, vgrajeni v podobni izdelek, niso vključevali uvoznih dajatev ali davkov, ki niso bili vrnjeni, zato trditev CCCME, da je zaradi njih potrebna prilagoditev cene, ni pomembna. 3.1.5 Stopnje dampinga (100) Kot je opisano v zgornjih uvodnih izjavah, je Komisija upoštevala nekatere pripombe zainteresiranih strani in znova izračunala stopnjo dampinga kitajskih proizvajalcev izvoznikov. (101) Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so: Preglednica 1 Dokončne stopnje dampinga Družba Dokončna stopnja dampinga Botou City Wangwu Town Tianlong Casting Factory 15,5 % Botou Lisheng Casting Industry Co., Ltd. 31,5 % Fengtai (Handan) Alloy Casting Co., Ltd. 38,1 % Hong Guang Handan Cast Foundry Co., Ltd. 21,3 % Shijiazhuang Transun Metal Products Co., Ltd. 25,0 % Druge sodelujoče družbe 25,4 % Vse druge družbe 38,1 %
L 25/16 30.1.2018 3.2 Indija (102) Po razkritju Komisija ni prejela drugih pripomb v zvezi z Indijo. (103) Komisija je zato potrdila svoje začasne ugotovitve, da damping za vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov v Indiji ne obstaja. (104) Zato je potrdila, da v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe ni ugotovila dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, niti dampinga za vse ostale proizvajalce izvoznike v Indiji, saj izvoz sodelujočih indijskih proizvajalcev izvoznikov predstavlja zelo velik delež (približno 85 %) celotnega indijskega izvoza v Unijo. 4. ŠKODA 4.1 Opredelitev industrije in proizvodnje Unije (105) Ker pripomb glede industrije in proizvodnje Unije ni bilo, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 108 do 111 začasne uredbe. 4.2 Potrošnja Unije (106) Ker pripomb glede potrošnje Unije ni bilo, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 112 do 114 začasne uredbe. 4.3 Uvoz iz LRK (107) CCCME je ponovila trditve iz pripomb, predloženih 23. januarja 2017, v katerih je izrazila zaskrbljenost v zvezi z zanesljivostjo podatkov o uvozu zadevnega izdelka. Izrazila je dvome glede metode pritožnikov, ki jo je sprejela tudi Komisija, za pridobitev podatkov o uvozu, omejenih na zadevni izdelek, z uporabo prilagojenih podatkov Eurostata, poleg tega pa je trdila, da bi morala Komisija svojo preiskavo škode opraviti objektivno na podlagi pozitivnih dokazov in ne na neutemeljenih predpostavkah pritožnikov. CCCME je trdila še, da je Komisija odgovorna za pridobitev zanesljivih podatkov o uvozu. (108) Da bi CCCME podprla svojo trditev, da podatki o uvozu, ki jih je uporabila Komisija, domnevno niso bili zanesljivi in jih ni bilo mogoče šteti za pozitiven dokaz, je 6. novembra 2017 prvič predložila podatke o obsegu izvoza zadevnega izdelka iz LRK, za katere je trdila, da temeljijo na carinskih statističnih podatkih LRK o izvozu za zadevni izdelek, ki jih je zbrala za vsako transakcijo posebej in na zaupni osnovi. CCCME je trdila še, da lahko na podlagi opisa izdelka ugotovi, kateri izdelki niso zadevni izdelek, in tako izračuna dejansko količino zadevnega izdelka, izvoženo iz LRK. (109) Komisija je ugotovila, da je CCCME sama izračunala izvoženo količino zadevnega izdelka, tudi za vsako posamezno transakcijo, z uporabo podatkov carinskih organov LRK, pri čemer je nekatere opise izdelka izključila. Komisija je proučila podatke o izvozu, ki jih je predložila CCCME, in ugotovila, da se zaradi teh podatkov njene ugotovitve o trendih v zvezi s tržnim deležem, obsegom uvoza in potrošnjo Unije v obravnavanem obdobju ne morejo spremeniti. Komisija je ugotovila še, da CCCME ni predložila nobenih dokazov o izčrpnosti in točnosti svoje zbirke podatkov. Poleg tega je Komisija ugotovila, da CCCME ni navedla uradne podatkovne zbirke carinskih organov LRK, ki jo je uporabila ter na podlagi katere bi lahko zbrala podatke za vsako posamezno transakcijo in opredelila opis izdelka. Nazadnje, Komisija je ugotovila, da statistični podatki o izvozu iz LRK niso nujno enaki statističnim podatkom o uvozu, ki jih je zbral Eurostat, zaradi časa med izvozom iz LRK in dejanskim uvozom v Unijo. Komisija je analizirala podatke o izvozu, ki jih je predložila CCCME, ter ugotovila, da se zaradi teh podatkov njene ugotovitve o trendih v zvezi s tržnim deležem, obsegom uvoza in potrošnjo Unije v obravnavanem obdobju ne morejo spremeniti. Zato je Komisija zavrnila trditev, da so bili podatki o uvozu, ki jih je uporabila, nezanesljivi. (110) Komisija je ugotovila, da je metoda, ki so jo uporabili pritožniki, da so pridobili podatke o uvozu v zvezi z zadevnim izdelkom za obravnavano obdobje, temeljila na podatkih Eurostata. Ta metoda je za leto 2013 vključevala celotne obsege za oznaki KN 7325 10 50 in 7325 10 92, 30-odstotni delež za oznako KN 7325 10 99 ter oznako KN 7325 99 10, zmanjšano za fiksen obseg. Po spremembi oznak KN so pritožniki za obdobje od leta 2014 do obdobja preiskave uporabili 60-odstotni delež za oznako KN 7325 10 00 v zvezi z uvozom iz LRK ter oznako KN 7325 99 10, zmanjšano za fiksen obseg.
30.1.2018 L 25/17 (111) Ker Komisija ni ugotovila nobenega drugega vira informacij, ki bi točneje izražal podatke o uvozu za zadevni izdelek, je menila, da je metoda na podlagi podatkov Eurostata najustreznejša. Zato je trditev CCCME zavrnila. (112) FCI in CCCME sta trdila, da je metodologija, uporabljena za oceno uvoza iz LRK, napačno vključevala vse izdelke, uvožene pod oznako KN 7325 99 10, pri čemer se je odštel fiksen obseg, kot so predlagali pritožniki, saj se ta oznaka ni običajno uporabljala za zadevni izdelek pred uvedbo protidampinških ukrepov leta 2005, pritožniki pa niso predložili dokazov o tem, da se je ta oznaka KN uporabljala za uvoz zadevnega izdelka po letu 2009. Zato je FCI zahtevalo izključitev te oznake KN ali upoštevanje razmerja zanjo za izračun obsega uvoza zadevnega izdelka. (113) Komisija je ugotovila, da je bil pri analizi uvoza pod to oznako KN od uvedbe začasnih ukrepov do začetka oktobra 2017 ugotovljen precejšnji uvoz v obsegu 6 796 ton pod oznako TARIC 7325 99 10 51 iz LRK, ki se nanaša izključno na zadevni izdelek. Zato je jasno, da se zadevni izdelek uvaža tudi pod oznako KN 7325 99 10. Vendar Komisija ni imela dokazov, da je bil tudi uvoz drugih izdelkov pod to oznako KN od leta 2005 enak kot za zadevni izdelek. Zato uporaba odstotnega deleža v obravnavanem obdobju ne bi bila zanesljiva. (114) Zato se je Komisija odločila, da ne bo prilagodila obsega uvoza iz LRK. Komisija je poleg tega ugotovila, da bi bilo primerljivo povečanje tržnega deleža uvoza v obravnavanem obdobju ugotovljeno tudi, če bi iz svoje analize izključila to oznako KN. (115) CCCME je trdila, da niti pritožniki niti Komisija niso pojasnili ocenjenega deleža obsega uvoza zadevnega izdelka pod oznako KN 7325 10 99 in razlogov, zakaj je delež obsega uvoza pod oznako 7325 10 99 v obravnavanem obdobju ostal nespremenjen. (116) Kot je navedeno v uvodni izjavi 122 začasne uredbe, je Komisija obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK določila na podlagi metode, ki so jo predlagali pritožniki, saj je menila, da je zanesljiva in objektivna. Nobena stran ni predlagala zanesljivejše metode. Za izključitev kanalskih rešetk je Komisija uporabila povprečno prodajo kanalskih rešetk pri vzorčenih kitajskih proizvajalcih izvoznikih v obdobju preiskave, ki je obsegala 10 % celotnega uvoza. Ta delež se je uporabil za obravnavano obdobje. Ker CCCME ni zagotovila drugih podatkov za obseg uvoza kanalskih rešetk iz LRK, je bila trditev zavrnjena. (117) FCI je trdilo, da v tem primeru ni mogoče ugotoviti znatnega povečanja uvoza, če se upoštevajo vsa leta od izteka veljavnosti protidampinških ukrepov v letu 2010; uvoz se je povečal samo med letoma 2013 in 2014, in čeprav je uvoz v obdobju preiskave presegal ravni iz leta 2013, je bil precej manjši od ravni v letih 2010 in 2011. (118) Komisija je ugotovila, da je obravnavano obdobje razumno in v skladu z njeno standardno prakso za proučitev trendov, pomembnih za oceno škode. Zato v nasprotju s predlogom FCI predhodnih let ni upoštevala. (119) V zvezi z nelojalnim nižanjem prodajnih cen je FCI trdilo, da so začasni izračuni zavajajoči, saj se pri njih cene izdelkov, ki so jih kitajske livarne prodale uvoznikom v Uniji, primerjajo s ceno izdelkov, ki jih je industrija Unije prodala končnim strankam, ne upoštevajo pa se stroški, ki so jih imeli samo nepovezani uvozniki. Taki stroški vključujejo stroške raziskav in razvoja, stroške priprave patentov in izdelave prototipov, stroške potrjevanja, stroške homologacije, preglede kakovosti in skladnosti, stroške skladiščenja in prodajne stroške. (120) Komisija je te podatke preverila in se odločila, da bo prilagodila stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen za take stroške. Cene franko tovarna industrije Unije so bile prilagojene navzdol na podlagi tehtanega povprečja stroškov raziskav in razvoja vzorčenih proizvajalcev Unije, ki so zajemali vse ustrezne stroške, navedene v prejšnji uvodni izjavi. Prilagoditev je znašala 2,2 % prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije. (121) Poleg tega je bila uvozna cena prilagojena za približno 33 EUR na tono za stroške uvoza na podlagi podatkov obeh nepovezanih uvoznikov, ki so bili preverjeni po uvedbi začasnih ukrepov.
L 25/18 30.1.2018 (122) CCCME je zahtevala več podatkov o stopnjah nelojalnega nižanja prodajnih cen na vzorčenega proizvajalca izvoznika. Za ugotovitev škode se učinek dampinškega uvoza na cene analizira kot eden od kazalnikov škode, v skladu s členom 3(3) osnovne uredbe pa mora biti nelojalno nižanje prodajnih cen znatno. V tem primeru bi se lahko štelo, da je nelojalno nižanje prodajnih cen v razponu od 31,6 % do 39,2 % znatno. Za tako ugotovitev ni treba, da se za vsako transakcijo ugotovi nelojalno nižanje prodajnih cen. Razlog za to je to, da se učinek in vpliv dampinškega uvoza na industrijo Unije analizirata kot celota in to vključuje nelojalno nižanje prodajnih cen, ki ga povzroči dampinški uvoz. V vsakem primeru so za informativne namene stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen za vzorčene proizvajalce izvoznike naslednje: Preglednica 2 Stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen Družba Stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen Botou City Wangwu Town Tianlong Casting Factory 35,9 % Botou Lisheng Casting Industry Co., Ltd. 31,6 % Fengtai (Handan) Alloy Casting Co., Ltd. 39,2 % Hong Guang Handan Cast Foundry Co., Ltd. 38,4 % Shijiazhuang Transun Metal Products Co., Ltd. 37,0 % (123) Po končnem razkritju so pritožniki izrazili nasprotovanje metodologiji, ki jo je Komisija uporabila za prilagoditev njihovih cen franko tovarna navzdol, namesto da bi prilagodila uvozne cene navzgor, saj večino stroškov raziskav in razvoja nimajo uvozniki, ampak proizvajalci v LRK. Pritožniki so menili še, da so bili stroški po uvozu previsoki in morda vključujejo stroške, povezane z uvozom kanalskih rešetk, ter napačno uvozno dajatev v višini 2,7 % namesto 1,7 % za vse izdelke iz nodularnega železa. (124) Prilagoditev stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnje odprave škode za stroške raziskav in razvoja je na eni strani temeljila na preverjenih podatkih vzorčenih proizvajalcev Unije, na drugi strani pa na dokazih, predloženih pri preveritvenih obiskih pri nepovezanih uvoznikih, ki so kazali, da imajo take stroške za proizvodnjo zadevnega izdelka v LRK. Ker pritožniki niso predložili dokazov za svojo trditev, da navedenih stroškov nimajo nepovezani uvozniki, je Komisija njihovo trditev zavrnila. (125) Izračun stroškov po uvozu temelji na preverjenih podatkih dveh vzorčenih nepovezanih uvoznikov. Ti podatki so se nanašali izključno na zadevni izdelek in niso vključevali izključenih izdelkov (npr. kanalskih rešetk). Zato je Komisija to trditev zavrnila. (126) V zvezi s prilagoditvijo za uvozne dajatve je Komisija uporabila stopnjo carine, ki se uporablja za uvoz izdelkov iz nodularnega železa. Morebitnih nepravilnih deklaracij za izogibanje plačilu pravilne stopnje uvoznih dajatev ni upoštevala. Zato je bila ta trditev prav tako zavrnjena. (127) Po končnem razkritju je FCI predložilo rezultate dveh nedavnih razpisov, ki so ju začeli italijanski javni organi in na katerih so bili izbrani proizvajalci Unije (preprodajalec zanje), ki so za podobni izdelek ponudili nižjo ceno kot nepovezani uvozniki za zadevni izdelek, pri čemer je bila ta cena veliko nižja od tiste, ki so jo navedli pritožniki in je bila navedena v začasni uredbi. (128) Komisija je ugotovila, da taki novejši, nepreverjeni dokazi ne zadostujejo za sklep, da bi bilo treba šteti, da so njeni preverjeni podatki za obdobje preiskave nezanesljivi. Poleg tega mešanica sestavin v teh razpisih odstopa od mešanice sestavin pri povprečni proizvodnji in ustreznih stroškov proizvodnje. Zato je Komisija to trditev zavrnila. (129) Ker drugih pripomb glede uvoza iz LRK ni bilo in po reviziji izračunov nelojalnega nižanja prodajnih cen iz uvodnih izjav 119 do 122, je Komisija potrdila vse druge sklepe iz uvodnih izjav 115 do 128 začasne uredbe.