Mag. Pečko Mlekuš, H: Slovenske visokošolske knjižnice v evropskem prostoru 23 mag. Helena Pečko-Mlekuš Narodna in univerzitetna knjižnica SLOVENSKE VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE V EVROPSKEM PROSTORU Izvleček UDK 027.7(4:497.4) Prispevek temelji na študiji LIBECON2000: Library economics in Europe: Millenium study, ki prikazuje statistične podatke o delovanju knjižnic 29 evropskih držav v obdobju 1991-1998, smeri njihovega razvoja ter daje priporočila za njihovo delovanje. V študiji je s podatki o delovanju slovenskih knjižnic, ki jih je posredovala Državna matična služba v Narodni in univerzitetni knjižnici, sodelovala tudi Slovenija. Nekateri trendi veljajo za vse vrste knjižnic, nekateri le za visokošolske knjižnice. V prispevku skušamo ugotoviti, kje je mesto slovenskih visokošolskih knjižnic v evropskem prostoru v obdobju 1991-1998. Primerjave kažejo, da so zelo velike razlike med državami vzhodne in zahodne Evrope. Slovenske visokošolske knjižnice so bile na repu evropskih držav zlasti po velikosti in prirastu knjižnične zbirke, v nekaterih pogledih pa so dosegale ali celo presegale evropsko povprečje. Statistični podatki o njihovem delovanju po letu 1998 pa kažejo, da se je obseg nekaterih storitev zmanjšal. Na koncu so na kratko prikazani še statistični podatki o ameriških znanstvenih knjižnicah v obdobju 1986-2000 ter vpliv elektronskih virov informacij na njihove storitve. Možno je, da bo takšna tudi usmeritev slovenskih visokošolskih knjižnic v naslednjih letih. Ključne besede: LIBECON2000, visokošolske knjižnice, Evropa, Slovenija SLOVENE ACADEMIC LIBRARIES IN THE EUROPEAN AREA Abstract The article is based on LIBECON2000: Library economics in Europe: Millenium study giving statistical data on libraries and their development in 29 European countries in the period 1991-1998. LIBECON2000 also gives recommendations for further activities of European libraries. Slovenia took part in the study, too. The State Centre for Library Development at the National and University Library sent data to the LIBECON database. Some trends appear in all types of libraries while some of them are specific for academic (tertiary) libraries only. The author tries to determine the position of Slovenian academic libraries in the European environment in the period 1991-1998 and their acitivity up to the end of the year 2000. It is evident that there are great differences between east and west European countries. Slovenian academic libraries are among poorer countries as regards the size and growth of the collection while in some aspects they reach the average level of European countries. Some trends of development of American research libraries in the period 1986-2000 are presented in order to point to the possible changes of Slovenian academic libraries' services in the near future.
24 Key words: LIBECON2000, academic libraries, Europe, Slovenia 1 Uvod Visokošolske knjižnice po svetu so v zadnjih letih priča velikim spremembam na področju znanstvenega komuniciranja; svojo dejavnost morajo uskladiti s skrčenimi finančnimi sredstvi, hkrati pa se spreminjajo tudi zahteve, potrebe in pričakovanja uporabnikov. Knjižnice so lažje kos nalogam, če se pri odločanju in zastavljanju ciljev opirajo na podatke o delovanju svoje in sorodnih knjižnic in če poznajo trende razvoja v svetu. Del potrebnih informacij za odločanje in načrtovanje jim lahko nudijo statistični podatki. Pomembni so tako za vodstvo in zaposlene v knjižnicah kot tudi za financerje, poslovne partnerje (dobavitelje) in uporabnike knjižnic. Običajno prikazujejo vložene vire -»input«(velikost knjižnične zbirke, prirast in zastopanost posameznih vrst gradiva, dejavnost knjižničnih delavcev, obdelavo gradiva, uporabnike, prihodke in odhodke knjižnice) ali»output«(izposojo oz. uporabo zbirke, medknjižnično izposojo, posredovanje informacij), ne pa kakovosti storitev, ki jih knjižnica nudi svojim uporabnikom, ter kakovosti njenega delovanja na splošno. Podatek, da ima neka knjižnica za 50 % večje število izposojenih enot kot v predhodnem letu, še ne kaže na to, da je izboljšala kakovost svojih zbirk ali povečala promocijsko dejavnost za njihovo uporabo. Lahko je le skrajšala roke za izposojo gradiva. Poleg tega pri zbiranju statističnih podatkov upoštevamo le t. i. pozitivne podatke o dejavnosti knjižnice. Tako ne moremo ugotoviti, koliko gradiva so uporabniki iskali na policah, pa ga niso našli ali na koliko vprašanj niso dobili ustreznega odgovora. Statistični podatki tudi ne povedo, ali knjižnica uresničuje svoje poslanstvo ter cilje in strateške cilje in v kolikšni meri. V ta namen je potrebno merjenje kakovosti storitev knjižnice oz. njene poslovne uspešnosti in uporaba različnih kazalcev, kot so na primer kazalci, ki jih predpisuje mednarodni standard za merjenje poslovne uspešnosti knjižnic ISO (International Organization for Standardization) 11620, ali kazalci IFLA-e (International Federation of Library Associations and Institutions) za merjenje uspešnosti visokošolskih knjižnic. Pomembno je tudi, da so statistični podatki čim bolj popolni in primerljivi, saj sicer ne morejo služiti svojemu namenu. Prav to pa je problem, s katerim se srečujejo tako v posamezni knjižnici kot na nacionalni ravni, še bolj pa pri zbiranju in analizi statističnih podatkov o delovanju knjižnic v različnih državah. Za zagotavljanje kakovosti statističnih podatkov je nujno, da so zbrani po enotni metodologiji ter da so količine, ki jih merimo, enotno definirane. To omogoča upoštevanje standarda ISO 2789 za mednarodno knjižnično statistiko. V zadnjem času potekajo v vseh vrstah knjižnic, zlasti evropskih in severnoameriških, številne aktivnosti na področju knjižnične statistike. Knjižnice oz. združenja knjižnic tudi na tem področju izkoriščajo možnosti, ki jih ponuja svetovni splet: omogočajo dostop do interaktivnih spletnih strani, kjer so predstavljeni statistični podatki o delovanju knjižnic. Poleg LIBECON-a (http:// www.libecon2000.org) velja omeniti še spletne strani ameriškega združenja znanstvenih knjižnic ARL (Association of Research Libraries), ki knjižnično statistiko
Mag. Pečko Mlekuš, H: Slovenske visokošolske knjižnice v evropskem prostoru 25 razvija že od l. 1908 dalje (www.arl.org/stats/arlstat/), ter spletne strani francoskih visokošolskih knjižnic (http://fermi2.sup.adc.education.fr/). 2 LIBECON2000 LIBECON2000 je evropski projekt o knjižnični dejavnosti ter o stroških te dejavnosti v posameznih evropskih državah. Ideja o projektu sega že v leto 1986. Pričel se je v okviru Evropske komisije in njene delovne skupine DG 13 (Directorate General) v programu Telematics for Libraries Telematics Applications Programme. Zajema podatke o delovanju evropskih knjižnic v 29 državah v obdobju 1991-1998; projekt je potekal tri leta in se je kot LIBECON2000 v začetku leta 2001 tudi zaključil. Ob koncu so sodelavci pripravili obsežno poročilo, kjer so analizirani in predstavljeni trendi razvoja vseh vrst evropskih knjižnic ter priporočila za njihovo delovanje. Zbiranje statističnih podatkov o delovanju knjižnic pa kljub zaključku projekta poteka naprej. Za leto 2002 bodo dodani podatki o delovanju knjižnic v Rusiji ter državah OECD (Organisation of Economic Cooperation and Development: Avstraliji, Kanadi, Koreji, Novi Zelandiji, ZDA, Japonski, Mehiki in Turčiji). 2.1 Namen projekta in sodelujoče države Namen projekta LIBECON2000 je bil dvojen: da poenoti standardizira zbiranje podatkov v evropskih knjižnicah, jih analizira, izračuna razmerja (povprečja), omogoči mednarodno primerljivost knjižnic ter skuša ugotoviti njihovo ekonomsko pomembnost v okviru nacionalnih ekonomij. Projekt se je začel v Veliki Britaniji, v National Library Information Statistic Unit, University of Loughborough, v sodelovanju z Institute of Public Finance iz Londona ter češko nacionalno knjižnico iz Prage. Sodelovali so tudi UNESCO (United Nations Educational Scientific and Cultural Organisation) ter mednarodni bibliotekarski združenji IFLA in EBLIDA (European Bureau of Library Information and Documentation). Obravnavane so naslednje vrste knjižnic: nacionalne, splošne, visokošolske, šolske in specialne. LIBECON-u so posredovale podatke na standardiziranih vprašalnikih, upoštevaje definicije standarda ISO 2789. V študiji sodelujoče države so porazdeljene glede na politične oziroma geografske skupnosti: države CEE-Central and Eastern Europe, države EFTA- European Free Trade Agreement, države EU - European Union ter na osnovi geografskega položaja države severne Evrope, srednje Evrope, južne Evrope, baltiške države ter države vzhodne Evrope. V njej sodeluje tudi Slovenija, saj Državna matična služba za knjižničarstvo v NUK zbira statistične podatke o delovanju vseh vrst slovenskih knjižnic in jih redno posreduje LIBECON-u. Slovenija ima v tem pregledu kodo 100, spada med države CEE in države vzhodne Evrope.
26 Med države CEE so uvrščene: Bolgarija, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška in Slovenija; med države EU: Avstrija, Belgija, Danska, Irska, Finska, Francija, Grčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija in Nemčija; med države EFTA pa: Islandija, Liechtenstein, Norveška in Švica. Med države severne Evrope so uvrščene: Danska, Finska, Islandija, Norveška in Švedska; med države srednje Evrope Avstrija, Belgija, Irska, Francija, Liechtenstein, Luksemburg, Nizozemska, Švica, Velika Britanija in Nemčija; med države južne Evrope prištevamo Grčijo, Italijo, Portugalsko, Španijo; med Baltiške države Estonijo, Litvo, Latvijo; med države vzhodne Evrope Bolgarijo, Češko, Madžarsko, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo. Za potrebe tega prispevka bomo uporabljali termin evropske visokošolske knjižnice za visokošolske knjižnice v tistih evropskih državah, ki so sodelovale v študiji LIBECON2000. 3 Dejavnost evropskih in slovenskih visokošolskih knjižnic 3.1 Struktura in velikost zbirke Kljub težavam zaradi povišanja cen publikacij, ki so jih občutile vse vrste evropskih knjižnic, se je konec leta 1998 njihova knjižnična zbirka povečala za 6 % glede na leto 1991. Večji del zbirke je predstavljalo gradivo v knjižni obliki - kar 86 %, neknjižno gradivo pa 14 % (od tega audiovizuelno gradivo 4 %, mikro oblike 9 % ter rokopisi 1 %). Podatki o prirastu zbirke pa kažejo, da so se visokošolske knjižnice v nekaterih državah v letih 1991-1998 spopadale z nedorečeno nabavno politiko, finančnimi problemi oz. neurejenim sistemom financiranja; posledica so bila nenadna povečanja ali zmanjšanja prirasta zbirke. Takšna nihanja v posameznih letih ne veljajo le za nekatere države CEE (na primer Slovenijo, Bolgarijo, Litvo, Latvijo), ampak tudi za nekatere države EU (Francijo, Švedsko in Veliko Britanijo). 180 160 140 indeks 120 100 80 60 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 prirast neknjižno gradivo periodične publikacije celotna zbirka knjižno gradivo Slika 1: Knjižnična zbirka v slovenskih visokošolskih knjižnicah v obdobju 1991-2000
Mag. Pečko Mlekuš, H: Slovenske visokošolske knjižnice v evropskem prostoru 27 Konec leta 1998 je 89 % celotne zbirke slovenskih visokošolskih knjižnic prav tako predstavljalo knjižno gradivo. Zbirka knjižnega gradiva v slovenskih visokošolskih knjižnicah je obsegala 3,3 milijona enot in je bila najmanjša v Evropi (na predzadnjem mestu je bila Slovaška s 4,6 milijona enot, nemške visokošolske knjižnice pa so imele najobsežnejšo zbirko - 145,6 milijona enot). Tudi podatki o prirastu gradiva v letu 1998 nas uvrščajo na dno lestvice: slovenske visokošolske knjižnice so imele 110.000 enot prirasta knjižnega gradiva, manjši prirast so imele le še knjižnice v Bolgariji, Estoniji, Latviji in Slovaški (visokošolske knjižnice v Avstriji so imele tega leta prirast 457.000 enot, na Danskem pa 242.000 enot). Prirast zbirke se je v letu 2000 zmanjšal za 4 % glede na predhodno leto, kar se odraža tudi na povprečnem številu enot prirasta gradiva na potencialnega uporabnika. Po podatkih LIBECON-a ima večina evropskih držav povprečno 1.500 do 2.000 enot prirasta na 1.000 potencialnih uporabnikov. Slovenija je to povprečje dosegala do leta 1999: leta 1991 je bilo 1.820 enot, leta 1998 že 1.726 enot (5 % padec), leta 2000 pa le še 1.484 enot, kar je 18 % zmanjšanje glede na leto 1991. 3.2 Serijske publikacije Podatki za leto 1998 kažejo, da se je število tekočih naslovov serijskih publikacij v vseh državah povečalo za 8 % glede na leto 1991 (enak podatek velja za našo državo), vendar so bile med državami velike razlike v povprečnem številu naslovov na potencialnega uporabnika. Skandinavske države (Danska 476 naslovov na 1.000 potencialnih uporabnikov, Finska - 520 naslovov, Norveška 413 naslovov) so bile daleč pred manjšimi in ekonomsko šibkejšimi vzhodnoevropskimi državami (z izjemo Estonije 324 naslovov), na primer Češko - 114 tekočih naslovov na 1.000 potencialnih uporabnikov, Poljsko 149. Zlasti v teh državah pa se je njihovo število še zmanjševalo. Sodelavci LIBECON-a so takšno stanje ocenili kot zaskrbljujoče in predlagali nadaljnjo raziskavo na tem področju. Ta naj bi ugotovila, ali si knjižnice v vzhodnoevropskih državah zagotavljajo gradivo prek medknjižnične izposoje iz nacionalnih in specialnih knjižnic in ali imajo dostop do elektronskih časopisov. V nasprotnem primeru v LIBECON-u ocenjujejo, da bo prepad med znanstveno razvitimi in nerazvitimi državami še večji. število 600 500 400 300 200 100 0 Češka Estonia Poljska Slovenija Avstrija Danska Finska Norveška Slika 2: Število tekočih naslovov periodičnih publikacij na 1.000 potencialnih uporabnikov v nekaterih evropskih državah 1998 2000
28 V letu 1998 so imele slovenske visokošolske knjižnice 263 tekočih naslovov serijskih publikacij na 1.000 potencialnih uporabnikov, kar je nad evropskim povprečjem (253 naslovov) in jih je uvrščalo na 10. mesto v Evropi (slika 2). Tako kot v drugih državah CEE se je v letu 2000 to število zmanjšalo tudi v Sloveniji in sicer na 229 naslovov na 1.000 potencialnih uporabnikov (za 13 %). Slovenske visokošolske knjižnice so v glavnem naročene na tuje periodične publikacije. Število tekočih naslovov periodike so v obdobju 1991-2000 uspele obdržati na približno enaki ravni, vendar tako, da so zmanjšale nabavo drugih vrst gradiva, običajno knjig (učbenikov in drugega študijskega gradiva). 3.3 Izposoja, uporabniki, obisk 3.3.1 Izposojevališča LIBECON2000 priporoča čim večjo racionalizacijo poslovanja knjižnic, kar pomeni tudi manjšo prostorsko razdrobljenost in zmanjšanje števila izposojevališč. Njihovo število se je v vseh evropskih državah v obdobju 1991-1998 zmanjšalo za 7,1 %, največ v splošnih knjižnicah v državah CEE. V slovenskih visokošolskih knjižnicah pa se je njihovo število prav v zadnjih letih povečalo - v letu 2000 za 8 % glede na predhodno leto. Sodelavci LIBECON-a priporočajo tudi najustreznejše število uporabnikov na izposojevališče: to je v manjših državah 1.000-2.000, v večjih pa od 2.000-3.000. Slovenija tega povprečja ni dosegala: leta 1991 je bilo 676 uporabnikov na izposojevališče, leta 2000 pa se je to število povečalo na 1.089 (za 61 %). Poleg tega LIBECON priporoča tudi najustreznejše število zaposlenih na izposojevališče, to naj bi bilo od 8 do 17. Tega priporočila Slovenija ne dosega, saj ostaja število zaposlenih na izposojevališče v slovenskih visokošolskih knjižnicah v letih 1991-2000 nespremenjeno in sicer 5 zaposlenih na izposojevališče. Sodelavci LIBECON-a tudi menijo, da število izposojenih enot na izposojevališče ne sme biti manjše od 10.000. Slovenske visokošolske knjižnice dosegajo in presegajo to povprečje: leta 1991 so imele 23.744 izposojenih enot na izposojevališče, leta 1998 celo 52.340 izposojenih enot, leta 2000 pa 37.338 izposojenih enot na izposojevališče To kaže na veliko obremenjenost zaposlenih. 3.3.2 Izposoja, uporabniki, obisk Število vpisanih uporabnikov (pri tem je treba upoštevati, da ta številka vključuje tudi tiste uporabnike, ki so člani več knjižnic hkrati) v vseh vrstah evropskih knjižnic je v obdobju 1991-1998 naraslo s 126 milijonov na 139 milijonov (za 10,5 %). Uporabniki knjižnic predstavljajo 29 % celotne populacije v evropskih državah, kar je po mnenju sodelavcev LIBECON-a presenetljivo malo. Vendar je v vseh evropskih državah trend naraščanja števila uporabnikov, so pa precejšnje razlike med posameznimi skupinami držav.
Mag. Pečko Mlekuš, H: Slovenske visokošolske knjižnice v evropskem prostoru 29 v % 160 140 120 100 80 60 40 20 0 CEE EU vse države Slovenija 1991/1998 1991/2000 Slika 3: Povečanje števila potencialnih uporabnikov evropskih visokošolskih knjižnic v obdobju 1991-1998 (v % ) V obdobju 1991-1998 se je skupno število potencialnih uporabnikov v visokošolskih knjižnicah v Evropi povečalo z 1,5 milijona na skoraj 2 milijona (za 33 %), največ - za 50,1 % v državah CEE; za 24,4 % v državah EU ter za 27,9 % v vseh državah (slika 3). V Sloveniji se je v obdobju 1991-1998 število potencialnih uporabnikov povečalo za 90 %, v obdobju 1991-2000 pa kar za 147 %. To pomeni, da so slovenske visokošolske knjižnice v povsem drugačnem položaju kot ostale knjižnice v Evropi, kar se odraža tudi v zmanjšanju obsega storitev, ki jih nudijo potencialnim uporabnikom. 70 število enot 60 50 40 30 20 1991 1993 1995 1997 1999 Slika 4: Število izposojenih enot na potencialnega uporabnika v slovenskih visokošolskih knjižnicah v obdobju 1991-2000 V obdobju 1991-1998 je v vseh državah število izposojenih enot na potencialnega uporabnika naraščalo, izjema so bile Baltiške države in države CEE. Po povprečnem številu izposojenih enot na potencialnega uporabnika (slika 4) je bila leta 1998 Slovenija s 64,8 izposojenimi enotami v samem vrhu evropskih držav, na drugem mestu, za Litvo (70,2) in visoko nad evropskim povprečjem, ki je bilo 16,6; povprečje CEE pa 21,9. Države EU so imele precej nižje povprečje 15,3. Tudi
30 skandinavske države so bile za Slovenijo (Finska 34,1; Norveška 15,7; Danska 26,6). Po letu 1998 je v slovenskih visokošolskih knjižnicah povprečno število izposojenih enot na potencialnega uporabnika padlo, v letu 2000 je bilo 34 (zmanjšanje za 47,6 % glede na leto 1998). Obisk in izposoja gradiva sta med seboj povezana. V večini evropskih držav je bilo leta 1998 število obiskov večje kot število izposojenih enot, iz česar lahko sklepamo, da je bila v teh državah izposoja (uporaba) gradiva v čitalnici večja kot izposoja na dom. Izjema so bile Bolgarija, Estonija in Slovenija. V Sloveniji je vse od leta 1995 dalje razmerje med obiskom in izposojo 1:2. Tako je v letu 1998 vsak potencialni uporabnik obiskal knjižnico 25-krat in si izposodil 65 enot gradiva, leta 1999 jo je obiskal 21-krat in si izposodil 40 enot gradiva, leta 2000 pa je število obiskov padlo na 18, vsak potencialni uporabnik pa si je izposodil povprečno 34 enot gradiva. 3.3.3 Medknjižnična izposoja Izposoja iz drugih knjižnic (t. i. medknjižnična izposoja) postaja vedno bolj pomembna v vseh vrstah knjižnic. V evropskih državah se je število prejetih enot gradiva iz drugih knjižnic v obdobju 1991-1998 povečalo kar za 91 %. 150 130 110 90 70 50 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 izposoja posoja skupaj Slika 5: Medknjižnična izposoja v slovenskih visokošolskih knjižnicah v obdobju 1991-2000 Teh trendov v slovenskih visokošolskih knjižnicah do leta 2000 ni bilo zaznati (slika 5). Podatki o celotni medknjižnični izposoji v obdobju 1992-2000 ne kažejo večjih odstopanj, število posojenih enot je padlo v letu 1999 za 9 % glede na leto 1995, v letu 2000 pa za 6 %. Tudi število izposojenih enot se je v letu 2000 zmanjšalo za 13 % glede na leto 1999. Vzrokov za to je več, med najverjetnejšimi so: intenzivna uporaba oz. izposoja gradiva v čitalnici, obseg in kakovost zbirke ne ustrezata potrebam in zahtevam uporabnikov v drugih knjižnicah, visoki poštni stroški, zlasti pri medknjižnični izposoji s tujino. 3.4 Zaposleni Podatki o številu zaposlenih v evropskih knjižnicah v obdobju 1991-1998 kažejo, da se je njihovo število v vseh vrstah knjižnicah povečevalo. Skupno število zaposlenih
Mag. Pečko Mlekuš, H: Slovenske visokošolske knjižnice v evropskem prostoru 31 se je v tem obdobju povečalo za 3,7 %, število strokovnih delavcev pa za 4,9 %. V tem obdobju je bilo v vseh evropskih državah med zaposlenimi več kot polovica (55 %) strokovnih delavcev. Število strokovnih delavcev se je povečalo v vseh vrstah knjižnic zlasti v državah EU, vendar je njihov delež še vedno večji v nacionalnih in visokošolskih knjižnicah vzhodne Evrope (podatki kažejo na nenadno naraščanje števila zaposlenih na Poljskem) in v baltiških državah. Vzrok je verjetno v višini izdatkov za strokovne delavce v knjižnicah in za ostale zaposlene. V vzhodnoevropskih in baltiških državah so ti stroški izenačeni, v zahodnoevropskih državah pa so stroški za strokovne delavce bistveno večji. Po podatkih LIBECON-a so osebni dohodki zaposlenih v državah EU desetkrat večji kot v državah CEE (leta 1998 so bili najnižji na Portugalskem). Tabela 1: Letni stroški na zaposlenega (EPZ) v letu 1998 (izraženi v 1.000 EUR) države EUR države EUR CEE 1.895 severna Evropa 29.908 EU 25.474 srednja Evropa 25.875 EFTA 20.982 južna Evropa 21.272 vse 19.559 baltiške države 1.960 vzhodna Evropa 1.888 Podatki kažejo na velike razlike med skupinami držav, največji stroški so bili v državah severne Evrope (tabela 1). Letni stroški na zaposlenega (EPZ v 1.000 EUR) na leto so se v obdobju 1991-1998 povečali v vseh državah za 23,4 %, v baltiških državah so bili leta 1998 šestkrat večji, v državah CEE pa trikrat večji kot v letu 1991. Tabela 2: Zaposleni (EPZ) v slovenskih visokošolskih knjižnicah 1991-2000 leto Število strokovnih delavcev Indeks Število ostalih delavcev Indeks Skupno število zaposlenih Indeks Delež strokovnih (%) 1991 259 100 35 100 294 100 88,1 1997 293 113 51 146 344 117 85,2 1998 256 99 116 331 372 127 68,8 1999 256 99 105,5 300 361,5 123 70,8 2000 269 104 96 274 365,5 124 73,6 Tudi v slovenskih visokošolskih knjižnicah je, enako kot v drugih evropskih državah, število zaposlenih naraščalo: celotno število je bilo konec leta 2000 za 24 % večje kot v letu 1991, število strokovnih delavcev se je povečalo za 4 %, število ostalih pa kar za 174 % (tabela 2). Tako kot za vse vzhodnoevropske države je tudi za Slovenijo značilen visok delež strokovnih delavcev (slika 6). Največji je bil leta 1991 (88,1 %), v naslednjih letih pa se je znižal; najmanjši je bil leta 1998 (68,8 %).
32 število zaposlenih 2000 1500 1000 500 0 1991 1997 1999 2000 leto strokovni skupaj Slika 6: Zaposleni (EPZ) v slovenskih visokošolskih knjižnicah v letih 1991-2000 Podatki kažejo, da je v obdobju 1991-1998 število zaposlenih na 100.000 potencialnih uporabnikov v evropskih državah padalo, kar kaže na povečano obremenjenost zaposlenih. Izjema sta bili Norveška in Poljska ter države EFTA. Na Poljskem je bilo leta 1998 za 25 % več zaposlenih na 100.000 potencialnih uporabnikov kot leta 1991, na Norveškem za 8 %, v državah EFTA pa za 23 %. Enaki trendi so v Sloveniji: v letu 1991 je bilo 817 zaposlenih na 100.000 potencialnih uporabnikov, v letu 1998 pa 676 (padec za 17 % v primerjavi z letom 1991), v letu 2000 je bilo 424 zaposlenih na 100.000 potencialnih uporabnikov (padec za 48 % v primerjavi z letom 1991). Slovenija je bila leta 1998 nad evropskim povprečjem po številu zaposlenih na 100.000 potencialnih uporabnikov, ki je bilo 404, za države CEE pa 654. Države EU so imele to povprečje še manjše - 346 zaposlenih na 100.000 potencialnih uporabnikov, izstopali sta Estonija (1.038 zaposlenih) in Poljska (829), najmanjše povprečje pa je imela Francija (171). Po mnenju sodelavcev LIBECON-a bi morale države, kjer je število zaposlenih na 100.000 potencialnih uporabnikov manjše kot 350 (v letu 1998 na primer Češka, Francija, Portugalska, Španija) preveriti ustreznost kadrovske politike. 3.5 Sredstva za delovanje knjižnic Pri zbiranju podatkov o finančnih sredstvih za delovanje knjižnic so pri LIBECON-u naleteli na precej več težav, kot pri zbiranju podatkov o knjižničnem gradivu: nekatere večje države niso posredovale odgovorov ali pa so bili nepopolni, težave so bile pri pretvarjanju denarnih enot v EUR ali zaradi različnih metod obračunavanja v posameznih državah. Leta 1998 je bilo v vseh evropskih državah v povprečju porabljenega 0,145 % BDP za dejavnost knjižnic, najmanj v Bolgariji (0,03 %) in največ na Danskem (0,36 %), kar spet kaže na velike razlike med posameznimi skupinami držav. Države CEE so za dejavnost knjižnic namenile 0,08 % BDP, vzhodnoevropske države pa 0,0727 % BDP. Države EFTA in države severne Evrope so v obdobju 1991-1998 namenjale delovanju visokošolskih knjižnic precej več finančnih sredstev kot druge skupine držav, vendar je bila Slovenija po višini porabljenih sredstev na 1.000 potencialnih
Mag. Pečko Mlekuš, H: Slovenske visokošolske knjižnice v evropskem prostoru 33 uporabnikov (176.302 EUR) leta 1998 tik pod evropskim povprečjem (181.700 EUR) in visoko nad povprečjem držav CEE (36.680 EUR). Vendar pa so se v Sloveniji (podobno kot v Španiji in na Finskem) ta sredstva od leta 1991 dalje manjšala, v vseh ostalih evropskih državah pa naraščala. V vseh vrstah knjižnic predstavljajo največji delež skoraj polovico izdatkov stroški za zaposlene, ki so se v obdobju 1991-1998 povečali za 34 %, sredstva. Sredstva za elektronske vire informacij so se povečala za 67 %, vendar v letu 1998 niso predstavljala več kot 15 % vseh porabljenih sredstev za nakup gradiva. Po mnenju sodelavcev LIBECON-a pa je najbolj presenetljivo povečanje lastnih prihodkov knjižnic (članarine, zamudnine), ki so se v obdobju 1991-1998 povečali kar za 70 %. drugi izdatki nove stavbe prostori avtomatizacija države CEE države EU elektronski viri gradivo zaposleni 0 20 40 60 delež v % Slika 7: Poraba finančnih sredstev v visokošolskih knjižnicah držav EU in CEE v letu 1998 Pri porabi finančnih sredstev v visokošolskih knjižnicah je bistvena razlika med knjižnicami držav EU in CEE: države EU so imele znatno večje stroške za zaposlene (45,2 % vseh porabljenih sredstev) kot za gradivo (28,4 % vseh porabljenih sredstev), države CEE pa približno enak delež za zaposlene (34,1 % vseh porabljenih sredstev) kot za gradivo (32,9 % vseh porabljenih sredstev). Sredstva za nakup gradiva so se v obdobju 1991-1998 v vseh državah povečala za 39,5 %. Leta 1998 so evropske knjižnice porabile za nakup knjižnega gradiva 3.121 milijard EUR, kar je bilo povprečno 6,5 EUR na prebivalca. Države EU in Norveška so v tem obdobju vlagale veliko finančnih sredstev za delovanje vseh vrst knjižnic, najmanj sredstev na prebivalca so namenile Portugalska, Španija in Francija, največ pa skandinavske države.
34 V letu 1998 LIBECON uvršča Slovenijo med države, kjer je bila poraba sredstev za nakup gradiva v splošnih in v visokošolskih knjižnicah približno enaka. V letu 2000 pa se je to ravnovesje porušilo: višina sredstev za nakup gradiva v splošnih knjižnicah je bila 1.266.516 SIT (v 1.000 SIT), v visokošolskih knjižnicah pa 955.672 SIT (v 1.000 SIT), kar pomeni, da so visokošolske knjižnice porabile za nakup gradiva 25 % manj sredstev kot splošne. VZHODNA E. BALTIŠKE DRŽAVE JUŽNA E. SREDNJA E. S.EVROPA EFTA 2000 1998 SLOVENIJA CEE EU VSE DRŽAVE 0 1000 2000 3000 4000 Slika 8: Povprečna poraba sredstev za nakup gradiva v visokošolskih knjižnicah na 1.000 prebivalcev leta 1998 (v EUR) 100 80 60 40 20 0 1991 1998 2000 Slika 9: Povprečna poraba sredstev za nakup gradiva na potencialnega uporabnika v slovenskih visokošolskih knjižnicah v letih 1991, 1998 in 2000 (v EUR) Leta 1998 je bilo v visokošolskih knjižnicah v Sloveniji porabljenih za nakup gradiva povprečno 1.976 EUR na 1000 prebivalcev, kar je Slovenijo uvrščalo nad povprečje držav CEE, ki je bilo 261 EUR, celo nad povprečje držav EU, ki je bilo 1.956 EUR
Mag. Pečko Mlekuš, H: Slovenske visokošolske knjižnice v evropskem prostoru 35 (slika 8). Leta 2000 pa so sredstva, porabljena za nakup gradiva v visokošolskih knjižnicah v Sloveniji, narasla na 2.260 EUR na 1.000 prebivalcev. Drugače pa je bilo pri povprečni višini porabljenih sredstev za nakup gradiva na potencialnega uporabnika (slika 9). V obdobju 1991-1998 so se vseh državah (razen v Španiji, na Finskem in v Sloveniji) sredstva povečala povprečno za 18,6 %, medtem ko so se v Sloveniji v tem obdobju zmanjšala za 13 %. Tako je bilo v letu 1991 porabljenih 80,3 EUR na potencialnega uporabnika, v letu 1998 69,9 EUR (nad evropskim povprečjem, ki je znašalo 51 EUR), v letu 2000 pa 52 EUR (padec za 26 % glede na leto 1998). 4 Zaključki Kje je torej mesto slovenskih visokošolskih knjižnic v evropskem prostoru? Njihovo dejavnost smo presojali v dveh časovnih obdobjih; v času od leta 1991 do 1998, ko so bile zajete v evropsko študijo ter v obdobju od leta 1998 do 2000. LIBECON-ova študija kaže, da je bila Slovenija s svojimi visokošolskimi knjižnicami med slabše razvitimi evropskimi državami predvsem glede obsega in prirasta zbirke knjižnega gradiva. To samo po sebi ni zaskrbljujoče, saj vemo, da število enot ni merilo za kakovost zbirke. Knjižnice lahko svojim uporabnikom zagotovijo dostop do elektronskih virov informacij (elektronskih časopisov), na nekaterih znanstvenih področjih se tudi vse bolj uveljavljajo prednatisi člankov v elektronski obliki, ki so prosto dostopni uporabnikom. Knjižnice lahko uporabnikom zagotovijo gradivo tudi prek medknjižnične izposoje, ki pa se pri nas ni povečala v takšnem obsegu kot v drugih evropskih državah. O enakih trendih poročajo ameriške znanstvene knjižnice: v obdobju 1986-2000 se je število izposojenih enot povečalo kar za 164 %, število posojenih enot pa za 65 %. Ameriške knjižnice so tudi ocenile, da mora biti določen naslov serijske publikacije izposojen najmanj 13-krat letno, knjiga pa najmanj dvakrat letno, da je nakup upravičen. V nasprotnem primeru je bolj smiselna in ekonomična medknjižnična izposoja. Vzroke za stanje pri nas bi bilo potrebno podrobneje raziskati. Nekateri podatki o delovanju slovenskih knjižnic v obdobju 1991-1998 so vzpodbudni. Tako so leta 1998 dosegale ali celo presegale evropsko povprečje glede števila enot prirasta gradiva, števila tekočih naslovov serijskih publikacij, števila izposojenih enot ter števila zaposlenih (vse izračunano na potencialnega uporabnika) kot tudi glede števila izposojenih enot na izposojevališče, deleža strokovnih delavcev med zaposlenimi ter višine finančnih sredstev, namenjenih delovanju knjižnic. Podatki o njihovem delovanju po letu 1998 kažejo, da se je poleg prirasta gradiva zmanjšal obseg obiska in izposoje, saj imajo uporabniki vedno več možnosti za dostopanje do storitev knjižnice in virov informacij na daljavo. To je običajen trend v tej vrsti knjižnic povsod po svetu. Tudi v ameriških znanstvenih knjižnicah je v zadnjih letih zaznati zmanjšanje prirasta knjižnega gradiva. Podatki kažejo, da se je v obdobju 1986-2000 zmanjšal tako prirast (za 8 %) kot število periodičnih publikacij (za 19 %) in knjig (celo za 30 %).
36 Manj razveseljujoče pa je dejstvo, da se zaradi uvajanja elektronskih virov informacij in zaradi naglega povečanja števila potencialnih uporabnikov pred slovenske visokošolske knjižnice postavljajo nove naloge, ki pa jim ne sledi niti število zaposlenih, niti višina finančnih sredstev za njihovo delovanje. Skupno število zaposlenih je od leta 1998 skoraj nespremenjeno, kar kaže, da se je njihova obremenjenost povečala. V Franciji npr. število študentov po letu 1996 stagnira, v ameriških znanstvenih knjižnicah pa je od leta 1991 naraslo le za 3 %. Eno od možnosti, kako bo»naprej«, kažejo trendi razvoja v ameriških znanstvenih knjižnicah. Tam je v letih 1991-2000 prišlo poleg že omenjenih sprememb še do zmanjšanja obsega informacijskih storitev (za 12 %) in izposoje (za 6 %). Povečal pa se je obseg izobraževanja uporabnikov (za 41 %) ter število uporabnikov, ki so jim nudili izobraževanje (za 34 %). V strokovni literaturi pogosto zasledimo, da si knjižnice v razvitih državah stalno prizadevajo za čim večjo konkurenčnost in uspešnost svojega poslovanja, ki jo sproti preverjajo. Visokošolske knjižnice povsod po svetu imajo številne skupne probleme, kot so: status zaposlenih, politika zaposlovanja, omejena finančna sredstva, naraščajoči stroški. Vendar je po mnenju strokovnjakov bistvena razlika v tem, kako jih rešujejo v razvitih oz. v nerazvitih državah. Knjižnice v razvitih državah bodo zagotovile dostop do elektronskih virov informacij, obseg ostalega gradiva (na primer temeljne referenčne zbirke) pa bodo zmanjšale. Knjižnice v nerazvitih državah pa se ubadajo z osnovnimi problemi: ali graditi temeljno zbirko na ustrezni ravni, ali pa zagotoviti dostop do nekaj ključnih elektronskih časopisov. Delujejo namreč v okoljih, kjer je denarna valuta trikrat, petkrat ali desetkrat manjša kot dolar ali euro. Iz tega lahko sklepamo, kam bo uvrščena Slovenija v naslednji raziskavi o evropskih knjižnicah in kako se na tem področju pripravlja na vstop v Evropsko unijo ter na prenovo evropskega visokega šolstva. Citirani viri 1. ARL statistics. Pridobljeno s spletne strani: http:// www.arl.org/stats/arlstat/ 2. Culleen, R. & Calvert, P. J. (2001). International perspectives on academic libraries. Journal of Academic Librarianship, 27(5), 394-397. 3. Fuegi, D. LIBECON2000 and the future of international library statistics. Pridobljeno s spletne strani: http://www.ifla.org/iv/ifla65/papers/ 4. Les bibliotheques universitaires, 1990-2000. Pridobljeno s spletne strani: http://fermi2.sup.adc.education.fr/ 5. ISO 11620 (1998). Information and Documentation - Library performance indicators. 6. ISO DIS 2789:2000. Information and Documentation - International Library Statistics. Pridobljeno s spletne strani: http://www.stg.se/tc446sc8/doclist01.html 7. Kyrilidou, M. (2001). Research library trends. Journal of Academic Librarianship, 26(6), 427-436. 8. Kyrilidou, M., Young, M. (2001): ARL statistics trends: an introduction. Pridobljeno s spletne strani: http:// www.arl.org/stats/arlstat/
Mag. Pečko Mlekuš, H: Slovenske visokošolske knjižnice v evropskem prostoru 37 9. Martelanc, A., & Pečko Mlekuš H. (2001): Dejavnost visokošolskih knjižnic v letu 2000. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. (Slovenske knjižnice v številkah; 11) 10. Statistični letopis Republike Slovenije (2001). Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 654-655. 11. Sumsion, J., Fuegi, D., & Ramsdale, P. (2000). LIBECON2000: Library economics in Europe: Millenium study. Pridobljeno s spletne strani: http://www.libecon2000.org/ 12. Sumsion, J.(2001). Library statistics to enjoy - measuring success!: Editorial. IFLA Journal, 27(4), 211-214. 13. Tizaj, D. (2000). LIBECON2000. Knjižničarske novice, 10 (12), 8-10. 14. Tizaj, D. (2001). Nacionalne knjižnice v številkah. Knjižničarske novice, 11(7/8), 5-9. 15. Tizaj, D. (2001). Zaposleni v knjižničarstvu: statistični podatki o stanju v Sloveniji in v drugih evropskih državah. Knjižnica, 45(3), 79-95.