IZBIRANJE LEPOSLOVJA V KNJIŽNIČNEM KATALOGU IN V KNJIŽNICI

IZBIRANJE LEPOSLOVJA V KNJIŽNIČNEM KATALOGU IN V KNJIŽNICI Fiction Selection in the Library Catalogue and in the Library Katarina Švab, Maja Žumer Oddano: 13. 4. 2015 Sprejeto: 16. 6. 2015 1.01 Izvirni znanstveni članek 1.01 Original scientific paper UDK 025.4.036:82:027.022(497.4) Izvleček Namen, zasnova: Namen prispevka je predstaviti zadovoljstvo uporabnikov, ki iščejo leposlovno gradivo s pomočjo knjižničnega kataloga, in ključne bibliografske elemente pri izboru med različnimi verzijami. Raziskava želi odgovoriti na vprašanje, ali obstoječi bibliografski zapisi zadostujejo za identifikacijo in izbiro leposlovja v knjižničnem katalogu v primerjavi s pregledovanjem fizičnih enot. Metodologija/pristop: Kvalitativna raziskava, ki je bila izvedena med 108 odraslimi uporabniki treh splošnih knjižnic, je uporabila osebni intervju in opazovanje kot metodo zbiranja podatkov. Za enega od treh naslovov (Boter (Mario Puzo), Varuh v rži (Jerome David Salinger) in Quo vadis? (Henryk Sienkiewicz)) je vsak udeleženec najprej uporabljal bibliografske zapise, nato pa je dobil v pregled vse fizične enote izbranega naslova. Analiza/rezultati: Prevladujoči način iskanja leposlovja v knjižnici je samostojno brskanje po policah in samostojno iskanje knjig s pomočjo knjižničarja. Avtor in kratka vsebina na naslovni strani sta v splošnem odločujoča kriterija za izposojo leposlovja, kadar brskajo po policah knjižnice, predvsem na t. i. priporočenih policah, medtem ko so v katalogu udeleženci kot ključne bibliografske elemente prepoznali jezik, leto izida, obseg in založbo. Zadovoljstvo z izbrano publikacijo na osnovi bibliografskega zapisa je 81-odstotno %, vendar bi jo 43 odstotkov uporabnikov zamenjalo z drugo, ko so videli vse verzije v fizični obliki. Najpogostejša razloga za zamenjavo sta bila ohranjenost knjige in lastnosti tiska v knjigi. Omejitve raziskave, uporabnost študije v praksi: Raziskava ima omejitve zaradi prostorske in časovne dimenzije, velikosti in sestave vzorca in metodološkega pristopa, vključenosti izbranih naslovov in njihovih verzij. Ugotavljalo se je predvsem uporabniški opravili identifikacija in izbira, v raziskavi pa ni bilo vključenega brskanja, iskanja in najdenja gradiva. Ta opravila bi bilo treba preveriti tudi za strokovno gradivo, raznovrstno gradivo na 53

K. Švab, M. Žumer: Fiction Selection in the Library Catalogue and in the Library, 53 72 Library, 59 (2015) 1 2 različnih nosilcih ter proučiti učinek in možnosti vključevanja obogatenih bibliografskih zapisov v knjižnični katalog. Izvirnost/uporabnost raziskave: Način raziskave je inovativen, ker zajema in proučuje dve uporabniški opravili in ugotavlja pomembnost bibliografskih elementov, zapisanih v katalogu, kot tudi kriterijev, ki vplivajo na izbor med publikacijami v fizični obliki. Predstavljeni prispevek proučuje problematiko (ne)uporabe knjižničnih katalogov in spodbuja knjižničarje in katalogizatorje k raziskovanju potreb uporabnikov, kadar ti iščejo leposlovje v knjižničnem katalogu. Glede na trend uporabe e-knjige pa tovrstni rezultati lahko pripomorejo k nadaljnjemu razvoju in večji pripravljenosti kataloga za tovrstno gradivo. Ključne besede: knjižnični katalogi, bibliografski elementi, splošne knjižnice, leposlovje, uporabniki Abstract Purpose: The purpose of the article is to present user s satisfaction with searching fiction in the library catalogue and to identify key bibliographic elements influencing user s decision to select a particular version of an individual book title. The research tries to answer the question of adequacy of existing bibliographic records for identification and selection of fiction in the library catalogue as compared to browsing physical books on the shelves. Methodology/approach: Quantitative research included 108 adult users of three public libraries. Data were collected by conducting interviews and observation. The study was limited to three book titles: The Godfather (Mario Puzo), The catcher in the rye (Jerome David Salinger) and Quo vadis? (Henryk Sienkiewicz). Each participant was first asked to select among the bibliographic records and then could choose from the physical units. Analysis/results: The browsing of physical units on the shelves and book searching with the help of library staff proved to be the prevailing ways of book searching. The author and the blurb are generally the two decisive elements for a user to select a particular book, especially when browsing the shelves with the so-called recommended books. When searching the library catalogue, key bibliographic elements for user s selection are the language, publication year, the length and the publisher. The user satisfaction rate with bibliographic records was 81 %; however, 43 % library users would rather select another book when they saw all possible versions. Two main reasons for the change were the condition of the book and the quality of print. Research limitation: The research was limited by space and time, the sample size and methodological approach, the selection of book titles and their versions. The research was mostly concentrated on how library users identified and selected different versions of the three book titles; actual browsing, searching and finding in a library catalogue were excluded. The future research should not be limited only to fiction but should be extended to non-fiction, different types of library materials on various media and to the study of impact and the possibility to include enhanced bibliographic records to the library catalogue. 54

K. Švab, M. Žumer: Izbiranje leposlovja v knjižničnem katalogu in v knjižnici, 53 72 Knjižnica, 59 (2015) 1 2 Originality/practical implications: The research is innovative as it focuses on two user tasks (identification and selection) and deals with the importance of bibliographic elements in the library catalogue and the selection criteria for publications in physical form. It deals with the (non)use of library catalogue and encourages librarians and cataloguers to study user needs when searching for fiction in the catalogue. The results could enhance the development and improvement of the library catalogue for electronic book searching. Keywords: library catalogue, bibliographic elements, public libraries, fiction, users 1 Uvod Čeprav izposoja gradiva, predvsem leposlovja, predstavlja večinski del vseh storitev splošnih knjižnic (Shearer in Burgin, 2001; Javnomnenjska raziskava, 2011), je še vedno opaziti pomanjkanje raziskav, ki bi pomagale razumeti, na kakšne načine uporabniki iščejo gradivo v knjižnicah. Tudi v dobi uvajanja novih tehnologij in nosilcev ter online storitev ostajajo osnovna uporabnikova opravila (da raziskuje, išče, identificira, izbira in najde gradivo) enaka, ne glede na nosilec, vsebino ali vrsto gradiva. Te funkcije mora podpirati tudi knjižnični katalog, ki predstavlja temeljno orodje uporabnikom in knjižničarjem pri raziskovanju in uporabi knjižničnih zbirk. Na žalost pa so, kljub napredku v razvoju tehnologij, obstoječi katalogi še vedno večinoma računalniške kopije listkovnih katalogov, ki slabo izkoriščajo potenciale računalniškega okolja. Raziskovalci knjižnični katalog že vrsto let ocenjujejo kot zahteven (Borgman, 1986, 1996), neučinkovit (Calhoun et al., 2009) in v zadnjem času tudi pomanjkljiv glede potrebnih podatkov (Hypén, 2014), uporabniki pa svoje mnenje izkazujejo z neuporabo kataloga (Calhoun et al., 2009). Za iskanje leposlovja katalog uporablja le od 10 do 22 % odraslih uporabnikov (Mikkonen in Vakkari, 2012; Goodall, 1989; Pogorelec, 2004). Rezultati so odsev dejstva, da knjižnični katalogi podpirajo predvsem iskanje znanega gradiva, čeprav tudi to uporabnikom predstavlja težave, npr. dolgi seznami zadetkov ali pomanjkanje povezav med sorodnimi deli in izdajami (Merčun, 2014). Ena od funkcij kataloga naj bi bila, da bi omogočal pregled nad vsemi izdajami, prevodi in priredbami nekega dela, ki jih ima knjižnica (Verona, 1959). Različne verzije dela, kar pomeni»vsaka od oblik, predelav istega besedila«(kanič et al., 2009) oz. razlikovanje med njimi je v katalogu izredno zahtevno, saj mora uporabnik sam najti razlike med bibliografskimi zapisi ter ugotoviti, kateri zapis najbolj ustreza njegovim potrebam. Težavam, ki jih imajo s katalogom, so se uporabniki izognili tako, da so razvili drugačne taktike iskanja leposlovja v knjižnici (Ross, 2000). Medtem ko je zaslediti veliko število raziskav o načinih iskanja leposlovja v knjižnici in v knjižničnem katalogu (Pejtersen, 55

K. Švab, M. Žumer: Fiction Selection in the Library Catalogue and in the Library, 53 72 Library, 59 (2015) 1 2 1989; Oksanen in Vakkari, 2012; Mikkonen in Vakkari, 2012), pa obstaja le malo študij, ki bi raziskovale, kateri kriteriji so vplivali na to, da se je uporabnik odločili za neko leposlovno knjigo na knjižni polici (Adkins in Bossaller, 2007; Saarinen in Vakkari, 2013) in v knjižničnem katalogu. Nujnost študij, ki bi proučevale identifikacijo in izbiro samo na podlagi bibliografskega zapisa, potrjujeta tudi Pöntinen in Vakkari (2013), zlasti zato, ker uporabniki iščejo e-knjige. Prispevek želi odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: Kako uporabniki knjižnice izbirajo leposlovje? Po katerih kriterijih izbirajo in kako se odločijo, če imajo na voljo več verzij dela? Katere atribute potrebujejo uporabniki, ko izbirajo med različnimi verzijami v katalogu (med bibliografskimi zapisi)? Na podlagi katerih kriterijev se odločajo, ko izbirajo med različnimi verzijami, ko so te na voljo v fizični obliki? Predstavljeni članek se torej ne osredotoča na vrednotenje in uporabo knjižničnega kataloga, temveč želi ovrednoti bibliografske elemente v bibliografskih zapisih, ki so za uporabnike pomembni pri identifikaciji in izbiri. Predstavljeni so le rezultati za bibliografske zapise v sistemu COBISS. 2 Pregled literature Bralci imajo pri iskanju dobre ali prave leposlovne knjige mnogotere načine pridobivanja informacij, njihovi načini iskanja pa se razlikujejo glede na okoliščine. V prispevku so predstavljeni vidiki pridobivanja in načini iskanja v knjižnici, čeprav bralci dobijo priporočila za branje drugje (Webb, 2012; Rowlands in Nicholas, 2008), tako kot tudi gradivo. V Sloveniji si visok delež vprašanih (48 52 %) izposoja leposlovje v knjižnici (Kovač et al., 2015; Javnomnenjska raziskava, 2011), kar je enkrat več kot npr. v Avstraliji (ACNielsen, 2014). Ne glede na deleže pa študije splošnih knjižnic kažejo, da je njihova največja korist in glavna funkcija izposoja leposlovja (Vakkari in Serola, 2012; Saarinen in Vakkari, 2015). Pridobitev knjige v knjižnici je lahko razumljen kot proces v štirih korakih (Hinze et al., 2012): 1. Prepoznavanje interesantnih knjig (npr. prek kataloga); 2. Najdenje knjige na polici; 3. Izbira med možnostmi, ki so na voljo; 4. Pridobitev in branje želene knjige. Glede na raziskave večina uporabnikov preskoči prvo fazo oz. obide knjižnični katalog, kajti v knjižnicah je najpogostejši način iskanja leposlovja samostojno brskanje po policah (Pogorelec, 2004; Švab in Žumer, 2013; Spiller, 1980), predvsem iskanje na policah s priporočenim gradivom ali novitetami in med vrnjenimi knjigami (Toyne in 56

K. Švab, M. Žumer: Izbiranje leposlovja v knjižničnem katalogu in v knjižnici, 53 72 Knjižnica, 59 (2015) 1 2 Usherwood, 2001). Estetski videz naslovnice je ključni kriterij, da uporabniki knjigo vzamejo v roke, za izposojo pa jih morata prepričati kratka vsebina na zadnji strani in avtor (Godall, 1989; Ooi in Li Liew, 2011; Spiller, 1980). Ross (1999, 2000, 2001a, 2001b), ki je izvedla intervjuje med 194 rednimi bralci, navaja, da je iskanje knjige kompleksen proces in da si bralci želijo pridobiti mnogo informacij o knjigi, preden se odločijo, da jo bodo izbrali in prebrali: identificirajo avtorja in žanr, pregledajo naslovnico in naslov, kratko vsebino na zavihku ali ovitku ter preberejo nekaj teksta v knjigi. Trije elementi: naslovnica, kratka vsebina na platnicah ali zavihkih in tekst se pojavljajo kot ključni v procesu izbire knjige tudi v drugih raziskavah (Spiller, 1980; Ooi in Liew, 2011). Saarinen in Vakkari (2013) navajata, da bralci na podlagi naslova, avtorja in zunanjega videza lahko najdejo dobro leposlovno knjigo, občasnim bralcem pa je pri določanju v pomoč tudi kratka vsebina na zadnji strani knjige. Uporaba knjižničnega kataloga se razlikuje glede na vrsto gradiva, uporabniško skupino in raziskovalno metodo. Za potrebe iskanja leposlovnega gradiva le 22 % vprašanih uporablja katalog (Pogorelec, 2004; Goodall, 1989). Številni raziskovalci so se ukvarjali s tematiko iskanja leposlovja v knjižničnem katalogu in pomembnostjo bibliografskih elementov za identifikacijo in izbiro. Pogorelec (2004) v svoji študiji ugotavlja, da so prevladujoči iskalni kriteriji v knjižničnem katalogu avtor, tema, naslov in žanr, pri iskanju v knjižnici pa tudi nacionalno-jezikovna pripadnost avtorja. Hider in Liu (2013) sta z raziskavo ugotavljala pomembne bibliografske elemente pri identifikaciji in izbiri gradiva. Z 20 udeleženci, ki so v knjižničnem katalogu morali opraviti 10 vnaprej zasnovanih nalog, sta proučevala način uporabe kataloga in opozorila na najpomembnejše bibliografske elemente: naslov, vrsta izdaje (periodika), avtor, relacije med deli in različnimi verzijami ter povzetek vsebine. Ugotovila sta, da uporabniki uporabljajo tiste elemente, ki so navedeni v katalogu, ter da so nekateri elementi bolj uporabni za knjižničarja kot»končnega uporabnika«. Do podobnih zaključkov je prišla tudi Chang (2010) z metodo opazovanja in intervjujev, kjer je ugotovila, da predvsem kratki povzetki vsebine in naslovnica pomagajo pri izbiri med dvema različnima verzijama istega naslova. Pomembnost verzij in njihovo zamenljivost sta proučevali Allyson Carlyle in Samantha R. Becker (2008), ki sta z intervjujem med 51 študenti zunaj knjižničnega okolja ugotavljali, v kakšen primeru sta dve knjigi zamenljivi, s tem pa tudi razlike med verzijami. Vprašani naj bi si želeli točno določeno knjigo, vendar sta jih raziskovalki spraševali, ali bi vzeli druge verzije (drugega založnika, skrajšane, originalne verzije, z večjim tiskom, na drugih medijih itd.), če želene knjige ne bi bilo na voljo. Raziskava je pokazala, da so zamenljive originalne verzije, in sicer s skrajšanimi verzijami (vendar ne obratno), verzije s komentarji, različni prevodi, e-knjige in verzije z večjim tiskom, različnimi vezavami, presenetljivo tudi nadaljevanja, nikakor pa niso zamenljive verzije za otroke, dramatizacije, priročnik za 57

K. Švab, M. Žumer: Fiction Selection in the Library Catalogue and in the Library, 53 72 Library, 59 (2015) 1 2 branje določenega romana ter skrajšane verzije. Tudi Mateja Leskovec (2005) v svoji raziskavi omenja potrebo po iskanju in razlikovanju različnih verzij, predvsem za različne uporabniške skupine in v različnih okoliščinah, npr. verzije iz določene zbirke, verzije s slikami (predšolski otroci), skrajšane verzije (predšolski otroci, osnovnošolci in srednješolci), celotna besedila (dobri bralci). Eden od poizkusov za povečanje uporabe knjižnic in knjižničnega kataloga so raziskave, ki proučujejo pomen obogatenih bibliografskih zapisov. To pomeni, da obstoječim bibliografskim zapisom dodajajo nove elemente, npr. naslovnico knjige, kazalo, povzetke vsebine, recenzije, povezavo na druge vire, ter tako poskušajo izboljšati iskanje v številnih knjižničnih katalogih naslednjih generacij (npr. Ballard in Blaine, 2011; Chickering in Yang, 2014). Pöntinen in Vakkari (2013) sta z metodo sledenja pogledu med 30 udeleženci primerjala uporabo tradicionalnega in obogatenega knjižničnega kataloga za iskanje leposlovja. Ugotovila sta, da so se udeleženci odločali na podlagi zunanjih lastnosti knjige in opis vsebine ni imel ključnega pomena. Obogateni katalogi pa imajo tudi vpliv na večjo knjižnično izposojo (Tosaka in Weng, 2011). 3 Metodologija Zavedajoč se prednosti in slabosti različnih oblik zbiranja podatkov je bil način raziskovanja osebni intervju, sestavljen iz dveh delov: prvi del je obsegal splošna vprašanja, drugi del pa intervju in opazovanje uporabnikov pri reševanju zadane naloge. V želji, da bi pridobili bolj poglobljene podatke je bila za udeležence pripravljena namišljena, vendar realna naloga: radi bi si izposodili leposlovje za prostočasno branje, na voljo je eden izmed naslednjih naslovov: Boter (Mario Puzo), Quo vadis? (Henryk Sienkiewicz) in Varuh v rži (Jerome David Salinger). Z izbiro med bibliografskimi zapisi in izbiro med verzijami v fizični obliki vnaprej danega naslova so uporabniki povedali, kateri so odločilni kriteriji, ter izrazili zadovoljstvo z izborom pri teh dveh načinih izbiranja. Pri tem je bilo zaželeno glasno razmišljanje (t. i. think aloud), vendar je bilo to za uporabnike precej zahtevno in so odločilne bibliografske elemente in kriterije za izbor med različnimi verzijami raje pojasnili po končanem izboru. Uporabljena je bila tudi metoda opazovanja, pri kateri se je beležilo (kjer je bilo to mogoče) uporabnikovo sledenje s prstom v bibliografskem zapisu. 3.1 Izbor naslovov V vzorec raziskave so bila zajeta tri leposlovna dela, ki imajo vsaj šest različnih verzij oz. izdaj: Boter (Mario Puzo), Varuh v rži (Jerome David Salinger) in Quo vadis? (Henryk Sienkiewicz). Glede na seznam najbolj izposojenih knjig so izbrani naslovi sicer 58

K. Švab, M. Žumer: Izbiranje leposlovja v knjižničnem katalogu in v knjižnici, 53 72 Knjižnica, 59 (2015) 1 2 netipični za današnjega bralca leposlovja. Kljub temu so knjige dovolj znane, da je bilo pričakovati, da se vsaj poznavanje teh naslovov uvršča med splošno izobrazbo. Namesto enega naslova so bili izbrani trije z namenom večje raznovrstnosti bibliografskih elementov in podatkov v bibliografskem zapisu. Dela so nastala v različnih časovnih obdobjih, v različnih geografskih in zgodovinskih okoliščinah ter so različna glede na žanr, tematiko zgodbe, obseg, slog pisanja in ciljno skupino. Verzije teh naslovov so različne tudi glede na: jezik besedila (slovenski in angleški prevodi, angleški in slovenski sleng), prevode različnih prevajalcev, izšle so v različnih letih in pri različnih založbah. Glede besedila se razlikujejo med seboj po dolžini teksta, vključena so skrajšana, prirejena in celotna besedila. Pri naslovu Quo vadis? sta bili vključeni tudi dve knjigi iste izdaje, ki se med seboj razlikujeta le po ohranjenosti: prvi izvod je bil odlično ohranjen, druga knjiga pa je bila prevezana in je zato imela obrezane strani in na platnici nalepljeno naslovnico. Seznam uporabljenih knjig je na koncu članka. 3.2 Potek raziskave Raziskava je bila razdeljena na dva dela. Prvi del je obsegal splošna vprašanja o starosti, spolu in stopnji izobrazbe. Sledila so vprašanja o poznavanju in uporabi knjižničnega kataloga, izposoji in iskanju leposlovja v knjižnici ter kriterijih, po katerih vprašani običajno iščejo leposlovje in po katerih se odločajo, če imajo na voljo različne verzije istega dela. Drugi del raziskave je vključeval konkretno iskanje med bibliografskimi zapisi (Slika 1). Pripravljenih je bilo po šest različnih vezij treh naslovov: Boter, Varuh v rži in Quo vadis?. Tretjina vprašanih je dobila primer naslova Quo vadis?, tretjina primer naslova Varuh v rži in tretjina primer naslova Boter. 1. Pokažemo 6 natisnjenih bibliografskih zapisov in udeleženec izbere enega 2. Udeležencu, na podlagi izbranega bibliografskega zapisa pokažemo knjigo 3. Udeleženec izrazi (ne)zadovoljstvo z izborom 4. Pokažemo vseh 6 verzij v fizični obliki 5. Udeleženec, ne glede na prejšnji izbor, izbere zanj najustreznejšo knjigo Slika 1: Potek raziskave drugega dela V tem delu raziskave so vsi udeleženci dobili na voljo šest bibliografskih zapisov, tako da je bil vsak zapis na svojem listu. Natisnjeni so bili t. i. polni bibliografski zapisi iz vzajemnega kataloga COBIB, z dne 6. julija 2012 (Slika 2). 59

K. Švab, M. Žumer: Fiction Selection in the Library Catalogue and in the Library, 53 72 Library, 59 (2015) 1 2 Slika 2: Primer bibliografskega zapisa za naslov Quo vadis? iz vzajemne baze podatkov COBIB Ponujenih je bilo šest bibliografskih zapisov in intervjuvanci so se morali odločiti za en zapis oz. verzijo, ki bi si jo izposodili. Na podlagi izbranega zapisa so dobili knjigo v fizični obliki, da so si jo lahko ogledali in podali mnenje o zadovoljstvu z izborom. Nato so dobili še preostalih pet knjig drugih verzij in povedali, ali bi si izbrali katero drugo knjigo ter zakaj da oz. ne. 3.3 Vzorec raziskave Za potrebe raziskave je bil izbran priložnostni vzorec, v katerem je bilo 108 odraslih, starih več kot 18 let, iz splošnih knjižnic: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Mestna knjižnica Kranj in Knjižnica Medvode. Uporabniki so bili za sodelovanje naprošeni šele takrat, ko so že odhajali iz knjižnice, da jih ne bi motili med njihovim obiskom. Raziskava je bila izvedena julija in avgusta 2012, ko imajo uporabniki več časa za prostočasno branje, kar je bilo tudi sicer očitno, saj so bile police leposlovja zaznavno izpraznjene. Izbrani vzorec (108 uporabnikov) je premajhen, da bi lahko pokazal kakršnekoli korelacije na podlagi demografskih značilnosti ali da bi ponudil posplošene rezultate, zato so predstavljene zgolj osnovne demografske značilnosti sodelujočih. V vzorcu je bilo več žensk (69; 64 %) kot moških (39; 36 %) in ta struktura se precej približa deležu uporabnikov slovenskih knjižnic (Javnomnenjska telefonska raziskava med člani, 60

K. Švab, M. Žumer: Izbiranje leposlovja v knjižničnem katalogu in v knjižnici, 53 72 Knjižnica, 59 (2015) 1 2 2011, str. 53). Največ vprašanih je bilo zaposlenih (58; 54 %), sledili so upokojenci (19; 17 %), študenti (17; 16 %), brezposelni (9; 8 %) in pet oseb (5 %), ki so svoj status označili kot drugo (npr. porodniški dopust). Po izobrazbi prevladujejo intervjuvanci s končano sedmo stopnjo izobrazbe, glede na starost pa uporabniki od 18 do 40 let. Število vprašanih v vsakem naslednjem starostnem razredu se zmanjšuje, prav tako njihova stopnja izobrazbe. Večina jih je tudi povedala področje izobrazbe in med njimi prevladujejo ekonomija (22; 20 %), tehnične vede (15; 14 %), humanistika in družboslovje (14; 13 %), naravoslovje (8; 7 %) ter medicina in zdravstvene vede (7; 6 %). 4 Rezultati raziskave 4.1 Prvi del: Vprašanja o knjižničnem katalogu in leposlovju Prvi del raziskave so zajemala splošna vprašanja o knjižničnem katalogu, ki so pokazala, ali uporabniki knjižnični katalog poznajo, kako pogosto ga uporabljajo in v kakšne namene. S sklopom vprašanj o leposlovju pa je postalo razvidno, na kakšen način iščejo leposlovje in kateri so odločilni kriteriji, da si leposlovno knjigo v knjižnici tudi izposodijo. Na vprašanje:»ali poznate in uporabljate knjižnični katalog?«je 28 % vprašanih (prevladujejo upokojenci in zaposleni z nižjo stopnjo izobrazbe) odgovorilo, da knjižničnega kataloga ne pozna. Več kot dve tretjini (72 %) ga pozna, vendar ga od teh uporablja le dobra polovica, predvsem zaposleni oz. vprašani, ki imajo končano sedmo stopnjo izobrazbe. Zanje se predvideva, da so ga morali uporabljati za potrebe študija. Najpogosteje se knjižnični katalog uporablja za potrebe študija in za prostočasne dejavnosti, v katalogu pa iščejo predvsem že znano gradivo ali preverjajo dostopnost oz. zalogo gradiva v knjižnici. Večina vprašanih (96; 89 %) si leposlovje izposoja v knjižnici; od tega si jih polovica (51 odgovorov) izposoja leposlovje nekajkrat na mesec, tretjina (35 odgovorov) nekajkrat na leto in skoraj desetina (9 odgovorov) nekajkrat na teden. Načine iskanja leposlovja v knjižnici prikazuje Slika 3. Na to vprašanje so odgovarjali le tisti, ki si leposlovje izposojajo v knjižnici. Običajno jih četrtina (24 odgovorov) samostojno išče po knjižnici, po policah. Skoraj enak delež (26 odgovorov) išče samostojno po policah, vendar za pomoč prosijo tudi knjižničarja (od teh jih tretjina prosi knjižničarja za pomoč le, če knjige ne najdejo na polici), 17 vprašanih pa si, preden iščejo po policah, poišče gradivo in lokacijo v knjižničnem katalogu, enak delež pa prosi za pomoč tudi knjižničarja. Med temi 61

K. Švab, M. Žumer: Fiction Selection in the Library Catalogue and in the Library, 53 72 Library, 59 (2015) 1 2 prevladujejo upokojenci, ki pridejo v knjižnico s seznamom knjig, ki jih nato knjižničar poišče in jim jih prinese. knjižničar 17 2 katalog 10 26 17 24 police Slika 3: Način iskanja leposlovja v knjižnici Vpliv svetovanja knjižničarja se zdi dokaj majhen (čeprav so majhne, a opazne razlike med knjižnicami), tako kot tudi uporaba knjižničnega kataloga za iskanje leposlovja. Če morda knjižničar nima več neposrednega vpliva na bralčev izbor, pa je toliko večji knjižničarjev posredni vpliv s postavitvijo knjig na vidna, izpostavljena mesta, kjer je opazna naslovnica knjige, ter na priporočene police. Skoraj tretjina (29 %) vseh vprašanih je omenila, da se odločajo za knjige, ki so na priporočenih policah ali so izpostavljene tako, da se vidi naslovnica knjige. Po katerih kriterijih se odločate za leposlovje? zbirka založnik leto izida (nove izdaje) spremna beseda jezik naslovnica žanr tematika kratka vsebina na zadnji strani avtor 3 7 7 10 10 12 35 45 52 52 Slika 4: Kriteriji za izbor leposlovja 0 10 20 30 40 50 60 Število odgovorov Na vprašanje, po katerih kriterijih se uporabniki odločajo za leposlovje, so ti lahko našteli več odgovorov. Prvi in najpomembnejši kriteriji za izbiro leposlovja so avtor in kratka 62

K. Švab, M. Žumer: Izbiranje leposlovja v knjižničnem katalogu in v knjižnici, 53 72 Knjižnica, 59 (2015) 1 2 vsebina na zadnji strani knjige ter tematika in žanr. Nekateri so omenili še naslovnico (jih privlači oz. odbija), jezik, ki ga razumejo, spremno besedo ter najnovejšo izdajo knjige. Kadar pa imajo na voljo več verzij istega dela, se uporabniki odločajo na osnovi leta izdaje, saj želijo najnovejšo (34 %), prevajalca (13 %) in glede na to, ali knjiga vsebuje celotno besedilo (8 %). Skoraj petina (18 %) še ni bila v takšni situaciji, drugi pa so navajali kriterije, kot so najstarejša verzija, velike črke, najbolj lahka knjiga ali tista, ki je najlepša po videzu. 4.2 Drugi del: Izbiranje med bibliografskimi zapisi in verzijami v fizični obliki Intervjuvanci so odgovarjali na vprašanje, ali so knjigo že prebrali. Knjigo Boter je prebralo 9 (25 %) vprašanih (med njimi so nekateri omenili, da so gledali tudi film), Quo vadis? 12 (33 %) in knjigo Varuh v rži 7 (19 %) vprašanih. Po knjigi Boter in Quo vadis? so posneli istoimenska filma, ki sta bila večkrat predvajana tudi na televiziji. Varuh v rži so brali predvsem v angleščini, stari med 18 in 40, ker se naslov pojavlja kot obvezno čtivo na maturi za angleščino. Poznavanje in nepoznavanje vsebine knjige je vplivalo na večjo oz. manjšo angažiranost in motivacijo za vživljanje v namišljeno situacijo. Tisti, ki so določeno verzijo knjige že poznali, so želeli prav takšno dobiti iz bibliografskega zapisa, opazno pa je bilo, da so nekateri, ki so delo Varuh v rži brali v angleščini, želeli dobiti knjigo v slovenščini. Udeleženci so dobili šest bibliografskih zapisov in bili pri vseh treh naslovih najbolj pozorni na naslednje elemente bibliografskega zapisa: jezik, leto izida obseg, založba, zbirka in zvrst. Slika 5 predstavlja najpomembnejše bibliografske elemente, ki so jih uporabniki opazili v bibliografskih zapisih, in elemente, katere so uporabniki poudarili na koncu procesa izbiranja in jih posebej označili kot odločilne. Na prvem mestu je jezik, kajti znanje oz. neznanje jezika je prvo merilo ustreznosti, sledi leto izida, tako najnovejša verzija kot tudi najstarejša. Opazno je bilo, da si uporabniki bibliografske elemente razlagajo po svoje, kajti največ jih želi najnovejšo verzijo, kar povezujejo z boljšo ohranjenostjo, novejšim papirjem, bolj modernim jezikom in s slogom pisanja, na drugi strani pa se nekateri zavedajo, da:»leto izida nič ne pove, ker iz tega ne moremo sklepati, kakšen je jezik in ohranjenost knjige«. Obseg je za vprašane pomemben, ker nekateri na podlagi obsega sklepajo na velikost črk, npr.»primerjam število strani, če je več strani, pomeni, da ima knjiga večji tisk«, raje kot knjigo v dveh zvezkih pa izberejo eno. Uporabniki že med izbiranjem določijo kriterije za izločanje in eden 63

K. Švab, M. Žumer: Fiction Selection in the Library Catalogue and in the Library, 53 72 Library, 59 (2015) 1 2 od njih je založba: nekatere imajo pri uporabnikih večji ugled, zato so nekateri zapise izločili samo na podlagi založbe. Omenjali so tudi zbirko, ker jih je odbijala (npr. Delova knjižnica Vrhunci erotike in napetosti) ali pritegnila (npr. Petdeset najlepših po izboru bralcev), zvrst in velikost knjige, ki naj bi bila večja oz. manjša. Pri naslovu so se uporabniki ustavljali pri različnih naslovih dela Varuh v rži in izločili tiste, ki jim niso bili všeč, eden pa je vzkliknil:»kaj se vi tu pri naslovih iz mene hecate?«kljub temu, da vezava v bibliografskih zapisih ni zapisana, so jo udeleženci raziskave omenili sami, pri čemer niso omenjali Zbirke Žepnica, na podlagi katere so vedeli, da ima knjiga mehko vezavo. Najpomembnejši bibliografski elementi v bibliografskem zapisu vezava naslov velikost knjige zvrst zbirka založba obseg leto izida jezik 4 7 9 10 18 32 33 60 64 0 10 20 30 40 50 60 70 Število odgovorov Slika 5: Najpomembnejši bibliografski elementi v bibliografskem zapisu, ki so bili ključni pri izboru leposlovja Nekaj udeležencev (8; 7 %) je poudarilo, da se znotraj teh zapisov ne znajdejo, a so kljub temu povedali nekaj elementov in izbrali zapis (običajno z najnovejšo letnico izida). Med vprašanimi je bilo 13 udeležencev (12 %), ki so izrazili, da jim je vseeno, katero verzijo dobijo, in so naključno izbrali en bibliografski zapis. Ko so dobili knjigo, si intervjuvanci odgovarjali, ali so s knjigo, ki so jo izbrali iz bibliografskega zapisa, zadovoljni. Zadovoljstvo je izrazilo 81 % vprašanih. Samo 20 vprašanih (19 %) ni bilo zadovoljnih, kot razlog so navajali: tisk (preveč zgoščen tekst in premajhne črke), slaba ohranjenost knjige, vezava (nekateri, da bi raje mehko vezavo, drugi obratno), nevšečna naslovnica, fizično pretežka ali prevelika knjiga, ilustracije (nevšečne, jih je preveč ali pa pogrešajo ilustracije), manjka spremna beseda oz. uvod. Vprašani so nato dobili še preostalih 5 knjig in so odgovarjali, ali jim je katera druga verzija bolj všeč ali bi se še vedno odločili za tisto, ki so jo izbrali iz bibliografskega zapisa. 64

K. Švab, M. Žumer: Izbiranje leposlovja v knjižničnem katalogu in v knjižnici, 53 72 Knjižnica, 59 (2015) 1 2 Med brskanjem in pregledovanjem knjig so udeleženci, predvsem nezadovoljni in neodločeni, svoj izbor med šestimi knjigami komentirali in poudarili naslednje kriterije: videz naslovnice (15 odgovorov), vezava (trda vezava 10 odgovorov; mehka vezava 3 odgovori), razporeditev teksta in razmik med vrsticami (10 odgovorov), ohranjenost knjige (10 odgovorov), velikost tiska (8 odgovorov), velikost knjige (5 odgovorov), ilustracije (5 odgovorov), kratka vsebina na zadnji stani ali zavihkih knjige (4 odgovori), vsebina v eni knjigi, in ne v dveh zvezkih (3 odgovori). Več kot četrtina vprašanih (31; 29 %) ni podala nobenega kriterija, ker so kriterije že izrazili med samim izbiranjem v bibliografskem zapisu. Vsi uporabniki so nato povedali, ali bi si premislili glede izbrane knjige. Dobra polovica (56 %) knjige ne bi zamenjala, eden ne bi izbral nobene, saj mu nobena ni bila všeč, preostali (43 %) pa so si premislili in vzeli drugo verzijo. Presenetljivo in hkrati zanimivo je ne glede na naslov skoraj enako število udeležencev knjigo zamenjalo: za knjigi Boter in Quo vadis? 16 zamenjav in 15 zamenjav pri knjigi Varuh v rži. Razlogi, zakaj so se uporabniki odločili drugače, so bili: boljša ohranjenost knjige, večje črke, trda oz. mehka vezava, po teži lažja in velikosti bolj primerna knjiga, lepši in lažje berljiv tisk, skrajšana verzija ter bolj všečna naslovnica. Dobljeni rezultati so skrb zbujajoči, kajti to pomeni, da se je delež nezadovoljstva z izbrano knjigo na podlagi bibliografskega zapisa med vprašanimi podvojil, ko so videli vse verzije, ki so bile na voljo. Pojavlja se vprašanje, ali je bilo teh 43 % vprašanih preveč površnih in podatkov v bibliografskem zapisu niso natančno brali, ali da so knjižnični katalogi pomanjkljivi oz. so bili podatki zavajajoči. Eden od teh podatkov je bila namreč zvrst, kajti v zapisih Varuha v rži je pod vrsta/vsebina pri vseh navedeno»roman«, v enem zapisu pa»knjiga«. Morda se zdi, da to ne bi smelo biti bistveno, vendar je podatek nekatere uporabnike očitno zmedel in so zaradi tega podatka zapis v procesu izbiranja izločili. Po drugi strani pa njihovi razlogi zamenjav nimajo povezave s podatki v bibliografskem zapisu, ker podatkov kot npr. ocena ohranjenosti knjige, velikost tiska ter skrajšano oz. celotno besedilo obstoječi bibliografski zapisi ne vključujejo. 5 Diskusija Knjižnični katalog vprašani uporabljajo predvsem za študijske namene, za iskanje leposlovja pa se uporaba kataloga več kot prepolovi. Rezultati so primerljivi raziskavi, ki 65

K. Švab, M. Žumer: Fiction Selection in the Library Catalogue and in the Library, 53 72 Library, 59 (2015) 1 2 jo je naredil Pogorelec (2004), in Javnomnenjski telefonski raziskavi med člani, uporabniki in neuporabniki slovenskih splošnih knjižnic (2011). Neuporaba kataloga je odvisna predvsem od stopnje izobrazbe in starosti. Najpogostejši način iskanja leposlovja ostaja samostojno iskanje po policah brskanje in iskanje po policah s knjižničarjevo pomočjo. Vključenost knjižničarja pri izbiri leposlovja se razlikuje od knjižnice do knjižnice in od obsežnosti priporočenih polic. Knjižničarji imajo veliko posredno vlogo s tem, da postavljajo in izpostavljajo določene naslove na priporočene police in»kotičke z novostmi«. Tovrsten nabor oz. izbor naslovov vprašani prepoznavajo kot ključen kriterij za izbor leposlovja, poleg avtorja, kratke vsebine na zadnji strani knjige, ki pritegne, tematike in žanra. Če imajo na voljo več verzij dela, pa so najpomembnejši najnovejša letnica izida, prevajalec in ohranjenost. Drugačen je nabor kriterijev, ko se morajo uporabniki odločati med naborom elementov v bibliografskem zapisu, ki so na podlagi rezultatov raziskave omejeni in nezadostni. Preglednica 1: Kriteriji za iskanje leposlovja in izbira med različnimi verzijami kriteriji za izbor leposlovja (splošno) kriteriji med različnimi verzijami (splošno) kriteriji za izbor med bibliografskimi zapisi iz COBIB-a kriteriji za izbor med verzijami v fizični obliki avtor najnovejša izdaja jezik videz naslovnice kratka vsebina na platnici prevajalec leto izida vezava (trda /mehka) tematika ohranjenost knjige obseg razporeditev teksta oz. tipična stran zvrst celotno besedilo založba ohranjenost knjige naslovnica naslovnica zbirka velikost tiska jezik izvirnik zvrst velikost knjige Iskanje po katalogu in iskanje po policah bi se moralo približati tako, da bi uporabnik lahko knjižnični katalog uporabljal tudi za brskanje in lažje razlikovanje med različnimi verzijami ter bi katalog imel tudi zbirno funkcijo. Presenetljivi so rezultati, da se kriteriji pri iskanju v katalogu zelo razlikujejo od kriterijev pri izbiri med verzijami v fizični obliki, kar bi se lahko primerjalo z brskanjem po policah. Bibliografski zapisi iz COBIB-a ne vključujejo podatka o vezavi, zato so vprašani o tem sklepali iz podatka o zbirkah (Zbirka Žepnice). Podatek o velikosti knjige je sicer napisan, a težko predstavljiv, vendar nekateri iz tega podatka predvidevajo, da je velikost knjige sorazmerna z velikostjo pisave. Prave informacije o ravno pravšnji velikosti z numeričnim podatkom v centimetrih vprašani niso dobili, ker so to ocenili šele takrat, ko so knjigo držali v rokah. Izkazalo se, da je velikost knjige subjektivna:»knjiga mora biti po velikosti praktična«,»ne prevelika«,»da jo lahko vzameš s seboj na morje«itd. Enako je s težo 66

K. Švab, M. Žumer: Izbiranje leposlovja v knjižničnem katalogu in v knjižnici, 53 72 Knjižnica, 59 (2015) 1 2 knjige, ki so jo omenjali kot enega izmed kriterijev:»tako lahka, da knjigo lahko berem leže«,»jo vzamem s seboj na vlak/dopust/morje/na pot«. Numerični podatki uporabnikov ne zadovoljijo, zato bi bilo morda treba razmišljati, na kakšen način bi bili ti elementi za uporabnike boljši. Tudi razmik med vrsticami oz. razporeditev teksta ter velikost črk so ocenili šele, ko so knjigo odprli. Uporabniki ocenjujejo in izbirajo predvsem na podlagi naslovnice in ohranjenosti knjige. Slednje uporabniki sklepajo iz leta izida, ker predvidevajo, da je najnovejša tudi najbolj ohranjena. Pa vendar, je takšen način sklepanja ustrezen? Rezultat, da je 81 % vprašanih izrazilo zadovoljstvo z izbrano knjigo na podlagi bibliografskega zapisa, je z vidika knjižničarjev razmeroma dober, vendar pa so skrb vzbujajoče zamenjave, ki so se zgodile, ko so vprašani videli vse verzije v fizični obliki. Da bi se delež zamenjav zmanjšal, bi bilo na podlagi teh rezultatov raziskave smiselno, da se nekatere elemente vključi v bibliografske zapise: naslovnica, ohranjenost, vezava, velikost in teža gradiva ter podatke, ki bi omogočili razlikovanje med verzijami in tiskom, ki je lažje oz. težje berljiv. Velika priložnost je vključitev tipične strani, na podlagi katere bi lahko uporabnik prepoznal velikost in obliko pisave, kakšen je razmik med vrsticami, širino robov, vključenost ilustracij in njihovo razporeditev. Nekateri od teh elementov (običajno je dodana še kratka vsebina, ciljna skupina in kazalo vsebine) so že vključeni v bibliografske zapise knjižničnih katalogov prihodnjih generacij. Bibliografski zapisi bi potrebovali obogatitev le v tolikšni meri, da bi se uporabnikovo zadovoljstvo z izborom približalo 100 % ter da ne bi bilo treba narediti zamenjave s katero drugo verzijo, ko jo vidijo v fizični obliki. Slednje ne pomeni samo dodajanja novih vsebin, ampak morda tudi odstranitev motečih in nepotrebnih bibliografskih elementov iz prikaza bibliografskega zapisa. Segment katalogizacije COBISS-a omogoča dodajanje teh novih elementov, ki so predvsem pomembni za leposlovje. Za katalogizatorje bi sicer tovrstno dodajanje predstavljalo dodatno obremenitev, pojavlja pa se tudi vprašanje cene. Na drugi strani pa so uporabniki, ki bi potrebovali boljše bibliografske zapise za lažjo identifikacijo in izbiro leposlovja. 6 Zaključek Uporabniki pri izbiri uporabljajo tiste kriterije in bibliografske elemente, ki jih imajo na voljo. Tako so med splošnimi kriteriji navedli običajno tiste, ki smo jim jih ponudili. Uporabniki sami namreč težko podajajo predloge in mogoče izboljšave, zatorej je zastavljena naloga dala rezultate, ki omogočajo vpogled v konkretno iskanje med velikim številom zadetkov v knjižničnem katalogu. Uporabniki dobijo iz bibliografskih zapisov omejen nabor osnovnih informacij, vendar če jih polovica knjigo zamenja, to pomeni, da so podatki nezadostni in pomanjkljivi. 67

K. Švab, M. Žumer: Fiction Selection in the Library Catalogue and in the Library, 53 72 Library, 59 (2015) 1 2 COBISS se glede na lastnosti in funkcije, ki jih ponuja, uvršča med kataloge druge generacije oz. med tradicionalne kataloge. Korak bliže katalogom prihodnjih generacij, katerih značilnost je tudi vključenost obogatenih bibliografskih zapisov, bi prineslo vključevanje dodatnih vsebin. K temu pa bi se morali zavezati vsi katalogizatorji, ki soustvarjajo knjižnični katalog. Dodatne zadolžitve bi sicer zanje pomenile še večjo obremenjenost, vendar uporabniki potrebujejo dodatne elemente za povečanje zadovoljstva v fazah iskanja, identifikacije in izbire, da bi dobili gradivo, pri katerem bi lahko razlikovali težo in velikost knjige, velikost tiska, med trdo oz. mehko vezavo, med tiskom, ki je lažje oz. težje berljiv, različnimi verzijami (skrajšano, predelano, originalno), prepoznavali všečne in nevšečne naslovnice in pridobili bolj ohranjeno knjigo. Uporabnikom tako ne bi bilo več treba sklepati in ugibati le na podlagi obstoječih bibliografskih elementov. V nekaterih slovenskih lokalnih knjižničnih katalogih so nekateri elementi že vključeni, npr. kratka vsebina knjige ali naslovnica, čeprav segment katalogizacije ponuja še mnogo več. Ob boku teh ugotovitev se poraja vprašanje, v kolikšni meri so neuporaba knjižničnega kataloga, težavna uporaba in neučinkovitost kakorkoli povezane s pomanjkljivimi podatki v katalogu, ki so posledica trenutne in pretekle katalogizacijske prakse kot tudi pomanjkljivega nabora predpisanih podatkov. Razvidno je, da obstoječi knjižnični katalog ni priročen in uporaben za iskanje in izbiranje leposlovja, če uporabnik ne pozna avtorja ali naslova ali, kot je komentiral eden od vprašanih:»obstoječi bibliografski zapisi bi potrebovali več vsebine, kajti informacije iščem drugje, katalog pa uporabljam le za dostopnost oz. da preverim lokacijo.«bibliografski zapis bi moral vključevali še vse atribute in relacije, ki jih uporabnik potrebuje za brskanje, raziskovanje in izbor najustreznejšega leposlovnega dela. Prav tako pa bi morali uporabniku omogočiti vedenje o različnih verzijah istega dela, četudi se zaradi sistema postavitve uporabniki z njimi ne srečujejo niti v knjižnici kot fizičnem prostoru. Od vseh storitev, ki jih knjižnice ponujajo, uporabniki največkrat pridejo zaradi izposoje leposlovja (Javnomnenjska raziskava, 2011). Zatorej se je treba na podlagi obnašanja in iskanja leposlovja odraslih uporabnikov zavedati odgovornosti, ki jo ima knjižničar v splošni knjižnici za oblikovanje bralne kulture. Pogosto se pozablja, da so premalo le nov videz vmesnikov bibliografskih sistemov, če ti v polnosti ne odgovarjajo uporabnikovim potrebam in iskalnemu procesu. Zato se tudi kaže potreba po raziskavah, ki bi podpirale razvoj in vrednotenje sistemov za dostop do leposlovja, saj je nazadnje eno večjih izvedla Pejtersen v osemdesetih letih prejšnjega stoletja (1989). Treba bi bilo izvesti uporabniške študije, s katerimi bi se ugotavljale potrebe različnih uporabniških skupin, za različno gradivo, v različnih okoljih in za različne namene zunaj obstoječih sistemov in v njihovem okviru. Da bi preverjali zadovoljstvo in učinkovitost zadovoljevanja uporabnikovih potreb s pomočjo knjižničnega kataloga, bi bile 68

K. Švab, M. Žumer: Izbiranje leposlovja v knjižničnem katalogu in v knjižnici, 53 72 Knjižnica, 59 (2015) 1 2 nujne še nadaljnje tovrstne raziskave z inovativnim pristopom in visoko motiviranimi udeleženci. Morda bi z vključevanjem različnih metodoloških pristopov, z drugačnim vzorčenjem, z večjim naborom števila knjižnic ali celo zunaj knjižnic, v drugem letnem času, za drugačne naslove in verzije, z vključevanjem novih nosilcev (predvsem elektronskih) vsebin ter upoštevajoč e-knjige, sledili rezultati, ki bi dajali dodatne odgovore na problematiko knjižničnih katalogov. Nujne bi bile obširnejše raziskave, ki bi opisale kriterije iskanja leposlovja za različne skupine bralcev in vpliv postavitve leposlovja na izbiro, učinkovitost različnih sistemov za poizvedovanje in priporočilnih seznamov za leposlovje. Preveriti bi bilo treba tudi vpliv obogatenih bibliografskih zapisov za leposlovje na zadovoljstvo uporabnikov in izposojo v knjižnicah. Vsem soustvarjalcem kataloga pa velja razmislek, kako uporabnikom približati katalog in njihovo iskanje narediti manj obremenjujoče oz. kako jim ponuditi najboljšo uporabniško izkušnjo pri uporabi knjižničnega kataloga. Prvi korak k temu je že to, da se uporabniku ponudi tisto, kar dejansko potrebuje. Viri in literatura ACNielsen. (2014). A National Survey of Reading, Buying and Borrowing Books for Pleasure. Pridobljeno 26. marca 2015 s spletne strani: http://2014.australiacouncil.gov.au/ data/ assets/pdf_file/0013/34105/natiional_survey_reading.pdf Adkins, D. in Bossaller, J. E. (2007). Fiction access points across computer-mediated book information sources: A comparison of online bookstores, reader advisory databases, and public library catalogs. Library & Information Science Research, 29, 54 368. Ballard, T. in Blaine, A. (2011). User search-limiting behavior in online catalogs: Comparing classic catalog use to search behavior in next-generation catalogs. New Library World, 112(5/6), 261 273. Borgman, C. L. (1986). Why are online catalogs hard to use? Lessons learned from informationretrieval studies. Journal of the American society for information science, 37(6), 387 400. Borgman, C. L. (1996). Why are online catalogs still hard to use?. Journal of the American society for information science, 47(7), 493 503. Kovač, M. [et al.] (2015). Knjiga in bralci. V: Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji. Ljubljana: UMco. Calhoun, K. S. [et al.]. (2009). Online catalogs: What users and librarians want. Dublin, Ohio: OCLC. Carlyle, A. in Becker, S. R. (2008). ASIS&T 2008 annual meeting poster FRBR and the knownitem search. Proceedings of the American Society for Information Science and Technology, 45(1), 1 9. Chang, H. C. (2010). Impact of enhanced records on identifying and selecting behaviour to library catalog users. Journal of Library and Information Science Research, 5(1), 1 22. 69

K. Švab, M. Žumer: Fiction Selection in the Library Catalogue and in the Library, 53 72 Library, 59 (2015) 1 2 Chickering, F. W. in Yang, S. Q. (2014). Evaluation and Comparison of Discovery Tools: An Update. Information Technology and Libraries, 33(2), 5 30. Drabenstott, K. M. (1991). Online Catalog User Needs and Behaviors. V N. Van Pulis (ur.), Think Tank on the Present and Future of the Online Catalog: Proceedings (str. 59 84). Chicago: Reference and Adult Services Division, American Library Association. Goodall, D. (1989). Browsing in public libraries. Loughborough: Library and Information Statistics Unit. Hider, P. in Liu, Y. H. (2013). The use of RDA elements in Support of FRBR user tasks. Cataloging & Classification Quarterly, 51(8), 857 872. Hinze, A. [et al.] (2012). Book selection behavior in the physical library: implications for ebook collections. In Proceedings of the 12th ACM/IEEE-CS joint conference on Digital Libraries (str. 305 314). ACM. Hypén, K. (2014). Kirjasampo: Rethinking metadata. Cataloging & Classification Quarterly, 52(2), 156 180. Javnomnenjska raziskava med člani, uporabniki in neuporabniki slovenskih splošnih knjižnic: poročilo (2011). Maribor: Interstat. Pridobljeno 15. marca 2015 s spletne strani: http://zdruzenjeknjiznic.si/media/we bsite/javnomnenjska-raziskava-med-clani-uporabniki-in-neuporabnikisplosnih-knjiznic-v-sloveniji/zdru%c5%bdenje-splo%c5%a0nih-knji%c5%bdnicporo%c4 %8Dilo-raziskave-29-09-2011.pdf Kanič, I. [et al.] (2009). Bibliotekarski terminološki slovar. Knjižnica, 53(3 4), 3 371. Leskovec, M. (2005). Delo, izrazna oblika, pojavna oblika: kaj uporabniki res iščejo? Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Merčun, T. (2014). Čas za spremembe: prihodnost knjižničnega kataloga. Šolska knjižnica, 24(3 4), 144 155. Mikkonen, A. in Vakkari, P. (2012). Readers search strategies for accessing books in public libraries. V Proceedings of the 4th IIIX Symposium (str. 214 233). New York: ACM. Oksanen, S. in Vakkari, P. (2012). Emphasis on examining results in fiction searches contributes to finding good novels. V Proceedings of the 12th ACM/IEEE-CS joint conference on Digital Libraries (str. 199 202). ACM. Ooi, K. in Li Liew, C. (2011). Selecting fiction as part of everyday life information seeking. Journal of documentation, 67(5), 748 772. Pejtersen, A. M. (1989). The Book House. Modeling user s needs and search strategies as a basis for systems design. Roskilde : Risø National Laboratory. Pogorelec, A. (2004). Metodologija vsebinske obdelave leposlovja. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Pöntinen, J. in Vakkari, P. (2013). Selecting fiction in library catalogs: a gaze tracking study. V T. Aalberg et al. (Ur.), Research and Advanced Technology for Digital Libraries: International Conference on Theory and Practice of Digital Libraries, TPDL 2013, Valletta, Malta, September 22 26, 2013. Proceedings (str. 72 83). Heilderberg: Springer. Ross, C. S. (1999). Finding without seeking: the information encounter in the context of reading for pleasure. Information Processing and Management, 35(6), 783 799. 70

K. Švab, M. Žumer: Izbiranje leposlovja v knjižničnem katalogu in v knjižnici, 53 72 Knjižnica, 59 (2015) 1 2 Ross, C. S. (2000). Finding without seeking: what readers say about the role of pleasure reading as a source of information. Australian Public Libraries & Information Services, 13(2), 72 80. Ross, C. S. (2001a). Making choices: what readers say about choosing books to read for pleasure. The Acquisitions Librarian, 13(25), 5 21. Ross, C. S. (2001b). What we know from readers about the experience of reading. V K. D. Shearer, in R. Burgin (Ur.), The Readers Advisor s Companion, (str. 77 95). Libraries Unlimited, Englewood, CO. Rowlands, I. in Nicholas, D. (2008). Understanding information behaviour: how do students and faculty find books? Journal of Academic Librarianship, 34(1), 3 15. Saarinen, K. in Vakkari, P. (2013). A sign of a good book: readers methods of accessing fiction in the public library. Journal of Documentation, 69(5), 736 754. Shearer, K. D. in Burgin, R. (2001). The readers advisor s companion. Libraries Unlimited. Spiller, D. (1980). The provision of fiction for public libraries. Journal of Librarianship & Information Science, 12(4), 238 266. Švab, K. in Žumer, M. (2014). Razvajeni uporabniki ali težavni katalogi?. Knjižničarske novice, 24(9), 5 6. Tosaka, Y. in Weng, C. (2011). Reexamining content-enriched access: Its effect on usage and discovery. College & Research Libraries, 72(5), 412 427. Toyne, J. in Usherwood, B. (2001). Checking the books: the value and impact of public library book reading: final report. Sheffield: Centre for the Public Library and Information in Society, Department of Information Studies, The University of Sheffield. Vakkari, P. in Serola, S. (2012). Perceived outcomes of public libraries. Library & Information Science Research, 34(1), 37 44. Verona, E. (1959). Literary unit versus bibliographic unit. Libri, 9, 79 104. Webb, J. (2012). Discovery and data go hand in hand. Transforming publishing. Sebastopol: O Reilly Media. Pridobljeno 12. marca 2015 s spletne strani: http://toc.oreilly.com/2012/02/ discovery-data-touchpoints-toc.html Izbrani naslovi Puzo, M. (1979). Boter. Ljubljana: Mladinska knjiga. roman v dveh knjigah, črno-bele ilustracije, avtorjev življenjepis, prevajalec Napist, Zbirka Petdeset najlepših po izboru bralcev. Puzo, M. (1999). The Godfather. New York: Signet. celotno besedilo, angleški jezik, brez ilustracij Puzo, M. (2000). The Godfather. Harlow: Longman. skrajšano besedilo, angleški jezik, vsebuje fotografije iz filma ter vprašanja in naloge po poglavjih Puzo, M. (2004). Boter. Tržič: Učila International. trda vezava, prevajalec Kumer, večja velikost črk 71