STROKOVNI IZPIT ZA PATENTNE ZASTOPNIKE IN ZASTOPNIKE ZA ZNAMKE IN MODELE

STROKOVNI IZPIT ZA PATENTNE ZASTOPNIKE IN ZASTOPNIKE ZA ZNAMKE IN MODELE Strokovni izpit za patentnega zastopnika oziroma za zastopnika za modele in znamke se v skladu s Pravilnik om o načinu o pra vljanja strok ovnega izpita in vp isu v ustre zni r egist er za stopnik ov pri Ura du Republike Slovenije za intelektualno lastnino (Uradni list RS, št. 111/2001) opravlja pri uradu pred tričlansko komisijo, ki jo imenuje direktor urada. S strokovnim izpitom se preverja, ali ima kandidat vsa potrebna znanja za samostojno zastopanje strank v postopkih pridobitve pravic industrijske lastnine pred uradom. Strokovni izpit se opravlja v pisni in ustni obliki. Sestavlja ga splošni in posebni del. Splošni del je enak za vse kandidate in obsega naslednja tematska področja: - osnove industrijske lastnine; - pooblastila upravnih organov v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine; - osnove o pristojnostih slovenskih sodišč in osnove varstva pravic industrijske lastnine v okviru civilnega prava; - osnove varstva pravic industrijske lastnine v okviru kazenskega prava; - upravni postopek in upravni spor. Posebni del se razlikuje glede na to, ali kandidat opravlja izpit za patentnega zastopnika ali zastopnika za modele in znamke. Za kandidate za patentne zastopnike vključuje posebni del patentno pravo, pravo modelov in znamk ter pravo geografskih označb. Posebni del za kandidate za zastopnike za modele in znamke pa vključuje le pravo modelov, znamk in geografskih označb. Urad opozarja kandidate, da na izpitu ni dovoljena uporaba literature (gradiva, viri, zakoni) in elektronskih naprav (telefoni, prenosniki). I. LITERATURA Osnovna literatura: Osnovno literaturo za strokovni izpit predstavlja v RS veljavna zakonodaja s področja industrijske lastnine, objavljena na naslovu http://www.uil-sipo.si/uil/dodatno/koristni-viri/zakonodaja/predpisi-rs/. Za pripravo na izpit priporočamo ogled vsebin, objavljenih na spletnih straneh Urada RS za intelektualno lastnino (URSIL) in mednarodnih organizacij: - http://www.uil-sipo.si (URSIL) - http://www.wipo.int (WIPO) - http://www.epo.org (EPO) - http://euipo.europa.eu (EUIPO) kot tudi promocijsko literaturo URSIL, objavljeno na spletni strani http://www.uil-sipo.si/uil/urad/ointelektualni-lastnini/promocijska-literatura. Druga literatura: - Dr. Krešo Puharič, Zakon o industrijski lastnini s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003 - Dr. Martina Repas, Pravo blagovnih in storitvenih znamk, GV Založba, Ljubljana 2007 - Dr. Bojan Pretnar, Intelektualna lastnina v sodobni konkurenci in poslovanju, GV Založba, Ljubljana 2002 - Dr. Dunja Jadek Pensa, Znamka, njen ugled in varstvo, Založba Uradni list, Ljubljana 2008 - Grubb W. Philip: Patents for Chemicals, Pharmaceuticals and Biotechnology, undamentals of Global Law, Practice and Strategy, Oxford 2004 - WIPO Intellectual Property Handbook, Ženeva 2001 - Guide to the International Registration of Marks Under the Madrid Agreement and the Madrid Protocol, WIPO, Ženeva 2009

II. PRIMERI IZPITNIH NALOG IN VPRAŠANJ 1. Splošni del Kako delimo pravo intelektualne lastnine? Navedite nekaj mednarodnih sporazumov, ki urejajo varstvo intelektualne lastnine. Kaj ureja Pariška konvencija? Katera načela vsebuje Pariška konvencija glede varstva industrijske lastnine? Katere so osnovne značilnosti in vsebina sporazuma TRIPs? Kaj obravnava Nairobijski sporazum o varstvu simbolov? Kateri mednarodni sporazum varuje grbe, zastave in podobne državne simbole? Kako zakon o industrijski lastnini (ZIL) ureja uporabo državnih simbolov pri znamkah in modelih? Kateri slovenski zakon ureja uporabo slovenskega grba, zastave in himne? Ali ta zakon obravnava tudi uporabo le-teh v znamki? Katere mednarodne pogodbe urejajo varstvo dobro znanih znamk? Kaj je prednostna pravica v pravu industrijske lastnine? Katere tri pomembne mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo z intelektualno lastnino, poznate? Katero sodišče v RS je pristojno za spore s področja intelektualne lastnine? Kakšna je razlika med direktivami in uredbami EU? Katera sodišča sestavljajo Sodišče EU? Kaj ureja ZIL? Katere so naloge in pristojnosti URSIL? Opišite odnos med ZIL in zakonom o upravnem postopku (ZUP). Razložite vročanje po ZUP. Kako se štejejo roki po ZUP? Kakšni so roki po ZIL? Ali se lahko podaljšajo? Ali so odločitve URSIL dokončne? Ali je možna pritožba zoper te odločitve? Kaj pomenijo kratice EUIPO, WIPO, TRIPs? Pojasnite zastopanje pred URSIL. Katere registre vodi URSIL? Razložite pojem»vrnitev v prejšnje stanje«. Kdaj so kršene pravice industrijske lastnine? Katere ukrepe ima na voljo imetnik pravic industrijske lastnine zoper kršitelja? Opišite civilne ukrepe pri kršitvah pravic industrijske lastnine. Opišite ukrepe zoper kršitve pravic industrijske lastnine po kazenskem zakoniku. Opišite upravne ukrepe pri kršitvah pravic industrijske lastnine. 2. Patenti Vojko Rajšter, Matija Tomca 2/VII, Domžale, želi, da za njegov izum v njegovem imenu napišete in vložite patentno prijavo pri URSIL. Predstavi vam svoj izum, vključno s skico. Sestavite popolno in pravilno patentno prijavo. Izum tudi klasificirajte po mednarodni patentni klasifikaciji (MPK). Stranko zanima tudi varstvo v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Veliki Britaniji, Poljski, Češki, ZDA in Avstraliji. Kaj bi ji svetovali? Ali lahko kot patentni zastopnik, registriran pri URSIL, zastopate stranko tudi v tujini? Izumitelja Stanka Vozelj, Topniška 51, Ljubljana, in Mario Sardone, Strada Nuova 4, Bergamo, Italija, želita pridobiti patent v Sloveniji za izum, ki ga predstavita z opisom in skicami. Sestavite patentno prijavo, z vsemi sestavinami in prilogami. Klasificirajte izum po MPK. Med postopkom podelitve patenta želita izumitelja navesti še enega izumitelja, in sicer Alenko Kosec, Trnovo 9, Ljubljana. Kaj boste storili? Prijavitelja sta svojo patentno prijavo (vložena 4. 8. 2008, št. prijave P-200800233) z ustrezno pogodbo prenesla na podjetje Mehanček, d.o.o. s sedežem v Kopru, Semedela 8. Podjetje želi v Sloveniji prijavljeni izum po preteku desetih mesecev od vložitve prijave zavarovati tudi v tujini. Zanimajo ga države članice Evropske patentne konvencije ter ZDA, Japonska in Hrvaška. Kakšne so možnosti vložitve prijave v tujini? Kaj bi stranki svetovali? Izpolnite prijavni obrazec za mednarodno patentno prijavo in navedite, kaj je treba prijavnemu obrazcu še priložiti, da bo mednarodna prijava popolna? Prijavitelj Zdravje d.o.o. želi zavarovati izum svojih zaposlenih v Avstriji, Nemčiji, Švici, Italiji, Veliki Britaniji, Franciji, Irski, Švedski in Črni gori. Katero pot varstva boste stranki svetovali? Na kratko opišite postopek, roke in približne stroške ob prijavi. 2

Izpolnite prijavni obrazec za evropsko patentno prijavo. Opišite vsaj tri možnosti pridobitve patentnega varstva v tujini. Opišite prednosti prijave po Pogodbi o sodelovanju na področju patentov (PCT) ter navedite roke in stroške. Opišite prednosti evropske prijave in postopek pridobitve evropskega patenta. Ali slovenski prijavitelj potrebuje zastopnika za pridobitev evropskega patenta pri Evropskem patentnem uradu (EPU) in v postopku prijavitve po PCT? Opišite postopek uveljavitve evropskega patenta v Sloveniji. Kot zastopnik prejmete naslednje elektronsko sporočilo:»please validate European Patent EP 2XXXXXX B1 in Slovenia«. Kaj bi storili, kdaj in kako? Katere so pristojnosti Evropske patentne organizacije in Evropskega patentnega urada? Kaj je patent? Kakšne pravice daje patent? Kakšne pogoje mora izpolnjevati izum, da ga lahko zavarujemo s patentom? Kaj je lahko predmet patentnega varstva? Ali so kakšne omejitve pravic iz patenta? Če so, jih navedite. Za katere izume patent ne more biti podeljen oz. kaj ne šteje za izum po ZIL? Kaj pomeni novost izuma? Kaj vse šteje v stanje tehnike po ZIL? Kako bi ugotovili, ali je za določen izum sploh smiselno vložiti patentno prijavo? Ali je po ZIL pravna oseba lahko prijavitelj izuma? Razložite razliko med prijaviteljem in izumiteljem. Ali je lahko razkritje izuma pred vložitvijo prijave tudi neškodljivo? Če da, kdaj? Kaj pomeni inventivna raven izuma? Opišite postopek pridobitve slovenskega patenta. Kako se klasificirajo izumi, kako se imenuje klasifikacija za patente, zakaj in kdaj se izumi klasificirajo? Razložite pomen prednostne pravice pri patentnih prijavah in s tem povezane roke. Razložite pomen pravice poprejšnje uporabe. Naštejte sestavine patentne prijave. Kako mora biti sestavljen opis izuma v patentni prijavi? Kako je določen obseg patentnega varstva? Razložite, kako mora biti patentni zahtevek oblikovan. Razložite pomen neodvisnega in odvisnega patentnega zahtevka. Naštejte možne kategorije patentnih zahtevkov. Kakšne možnosti ima prijavitelj po ZIL, če v postopku podelitve patenta zamudi rok za izpolnitev obveznosti, zahtevanih v pozivu? Na kaj mora biti pozoren imetnik patenta oz. njegov zastopnik po podelitvi patenta? Kdaj se plačujejo pristojbine za vzdrževanje patenta? Ali je po podelitvi slovenskega patenta potrebna še kakšna aktivnost imetnika? Kaj je delna odpoved pravici? Kaj je ugotovitvena odločba? Opišite postopek izdaje ugotovitvene odločbe. Kaj vse je lahko dokazilo za izdajo ugotovitvene odločbe? Kakšne so posledice, če dokazilo za izdajo ugotovitvene odločbe ni pravočasno vloženo? Kako dolgo traja patent v Sloveniji in kakšne so možnosti za njegovo podaljšanje? Kaj je patent s skrajšanim trajanjem in kako dolgo traja? Razložite razliko med patentom in patentom s skrajšanim trajanjem. Kaj je dodatni varstveni certifikat in kako dolgo traja? Kateri pravni akti urejajo dodatni varstveni certifikat? Naštejte razloge za zahtevo za ničnost patenta. Izpodbijanje pravice do patenta: ali postopek izpodbijanja vodi URSIL? Kdo lahko vloži tožbo? Kaj se lahko doseže s tožbo, s katero se izpodbija pravica do patenta? Ali ZIL predvideva tožbo izumitelja za navedbo v patentnih dokumentih? Pojasnite. Kaj je prisilna licenca? Kaj lahko stori prijavitelj ali imetnik patenta, če meni, da odločitev URSIL ni pravilna? 3. Znamke Marko Bogataj je direktor in lastnik podjetja Bogataj, d.o.o., Ljubljanska 10, Celje, ki ga je ustanovil pred približno 15 leti ter tedaj tudi odprl frizerski salon z imenom»bogataj«. Ta je po nekaj letih postal v Celju in tudi širše zelo ugleden. O njem so pisali celo slovenski časopisi kot o enem najboljših frizerskih salonov in prejemniku nagrad tudi na tekmovanjih v tujini. Čeprav cene njegovih storitev niso nizke, ima vedno dovolj 3

strank. Poleg Bogataja delajo v njem še drugi redno zaposleni frizerji. Poleg striženja in oblikovanja frizur opravljajo tudi stilsko svetovanje ter prodajajo kozmetične in lasne izdelke drugih znamk. Lansko leto je podjetje zapustil eden od frizerjev, Janez Krmelj. Krmelj je v isti ulici, le nekaj hiš dalje, odprl lasten frizerski salon z imenom»bogataj Superior«, posluje pa kot samostojni podjetnik Janez Krmelj s.p. Marko Bogataj je tudi slišal, da Krmelj razmišlja o prijavi znamke»bogataj Superior«pri URSIL. Bogataj seveda ne želi, da bi mu kdo prepovedoval uporabo lastnega že uveljavljenega znaka BOGATAJ. Želi doseči, da bi Krmelj prenehal uporabljati njegovo uveljavljeno ime, in se zavarovati pred morebitnimi drugimi tovrstnimi posnemanji. Kaj boste v dani situaciji svetovali Bogataju? Katere možnosti ima, da doseže svoj cilj? Če bi Krmelj pred Bogatajem prijavil pri URSIL znamko "BOGATAJ Superior", ali bi Bogataju svetovali vložitev ugovora zoper to znamko? Na kateri pravni osnovi? Kaj bi bilo potrebno dokazati pri navedeni pravni osnovi? Če bi Bogataj zamudil rok za ugovor zoper Krmeljevo znamko, ali bi jo lahko izpodbijal še na kakšen drug način? Kako? Na kakšni pravni osnovi? Katera pravna osnova bi imela po vašem mnenju najboljše možnosti za uspeh? Če bi Krmelju uspelo registrirati znamko "BOGATAJ Superior", ali bi lahko na podlagi te registracije in glede na zgoraj opisano situacijo preprečil Bogataju (oziroma njegovemu podjetju), da bi nadaljeval z uporabo imena BOGATAJ? Janez Novak bi želel registrirati znamko "TRYWHIZZ"; imetnik znamke bi bilo njegovo podjetje. Logotip za znamko ima že izdelan, s tem da predvideva, da se bo njegova grafična podoba pogosto spreminjala, besedni del pa bo ostal enak. Znamko bi uporabljal za različne vrste oblačil in športnih rekvizitov kot tudi za frizerske storitve. Uporabljal bi jo v Sloveniji, vseh državah Evropske unije in v vseh državah bivše Jugoslavije. Naštejte možnosti za pridobitev varstva te znamke v navedenih državah. Katero možnost mu boste svetovali? Zakaj? Sestavite čim bolj popolno prijavo mednarodne znamke, ki bo po vašem mnenju na najbolj racionalen način pokrivala kar največ od zgoraj navedenih držav. Ali kakšna od zaželenih držav ostane zunaj mednarodne prijave? Kakšen je pogoj, da lahko sploh prijavite mednarodno znamko? Ali se ta pogoj razlikuje glede na to, katere države izberete v mednarodni prijavi? Kje se vloži prijava za mednarodno znamko? Kje se vodi register mednarodnih znamk? Proizvajalec konzervirane hrane hrvaška družba Maris želi v Sloveniji registrirati znamko "MARIS", ki jo je pred manj kot dvema mesecema že prijavila pri hrvaškem uradu za intelektualno lastnino. V bližnji prihodnosti, v roku največ treh let, želi tudi v Sloveniji odpreti več restavracij, organizirati izpopolnjevalne tečaje za kuharje in izdajati knjige s področja kulinarike. Sestavite popolno slovensko nacionalno prijavo, tako da vas URSIL ne bo pozival k dopolnitvi prijave oziroma odpravi njenih pomanjkljivosti, hkrati pa bo tudi za stranko najugodnejša. Predlagajte stranki tudi obliko znaka (besedni znak, figurativni znak logotip) in obrazložite svoje predloge. Edita, d.o.o. želi razširiti trženje svojih proizvodov (oblačila in obutev), ki jih označuje z znamko»edita junior«, na vse Sloveniji sosednje države ter Nemčijo in Švedsko. Zanimajo jo vse možnosti varstva znamke v teh državah, predvsem pa njihove prednosti in slabosti ter seveda stroški. Navedite vse možne poti varstva znamke v navedenih državah, obrazložite njihove prednosti in slabosti ter svetujte stranki najbolj ugodno možnost. 5. 5. 2009 se je na vas obrnila stranka in vam pokazala dopis URSIL, v katerem ji urad sporoča, da so zaradi neplačila pristojbine za registracijo znamke v predpisanem roku nastopile pravne posledice zamude in se zato prijava za znamko šteje za umaknjeno. Stranka je ta dopis prejela 13. 3. 2009. Zanima jo, ali je mogoče karkoli storiti. Kaj boste stranki svetovali? Opišite, kaj boste storili v njenem imenu. Stranka želi podaljšati veljavnost znamke le za del blaga, za katerega je bila ta registrirana. Želi opustiti dva razreda blaga, tako, da jih bo imela le še pet. V prvotni prijavi je imela v okviru razreda 3 navedeno blago»farmacevtski proizvodi«, ker pa se je začela ukvarjati s proizvodnjo veterinarskih preparatov, želi v razred 3 dodati veterinarske preparate. Kaj ji boste svetovali glede zaščite veterinarskih preparatov? Kolikšni bodo stroški pristojbin? Podjetje Zom, d.o.o. ima znamko»zombi«, registrirano 26. 5. 2002 za sončna očala. V uradnem glasilu URSIL z dne 31. 1. 2011 je bila objavljena prijava znamke»zombix«za sončna očala, optične aparate in instrumente, oblačila in obutev prijavitelja Zombix, d.o.o., z datumom vložitve prijave 23. 10. 2010 in prednostno pravico iz prijave, vložene v Franciji 20. 2. 2010. 4

Kaj boste storili za svojo stranko? Opišite postopek, ki ga boste sprožili, navedite argumente in pravne podlage za vaš predlog. Stranka, znana slovenska gospodarska družba, je bila opozorjena, da je bila za njen sicer uradno neregistriran znak, ki ga od leta 1922 uporablja za označevanje čevljev, pri URSIL vložena prijava za registracijo znamke. Kot prijavitelj je naveden Marko Novak s.p. Stranka želi, da v njenem imenu storite vse, da bi preprečili registracijo te znamke. Stranka se s prijaviteljem ne želi dogovarjati oziroma pogajati. Navedite vse možnosti, ki jih ima stranka za preprečitev neželene registracije znamke. Kaj je potrebno storiti v posameznem primeru? 8. 12. 2003 se je pri vas oglasil Janez Pirc, lastnik podjetja Domus, d.o.o., Kotnikova 5, Ljubljana. Njegovo podjetje se ukvarja z izdelavo sadnih sokov, v prihodnje pa nameravajo svojo dejavnost razširiti še na proizvodnjo kompotov in storitev kava barov. Za vse izdelke in storitve bi radi imeli eno znamko. V mislih so imeli znamko»c«ali pa»pirc«. Logotipa še nimajo izdelanega. Ker izvažajo v BiH, so na nacionalnem uradu BiH 1. 12. 2003 vložili prijavi za obe navedeni znamki, vendar registracije še niso dobili. Za katero znamko se naj odločijo? Obrazložite. Na podlagi vašega nasveta se stranka odloči za eno od zgoraj navedenih znamk. Naredite zanjo popolno slovensko prijavo, tako da vas URSIL ne bo pozival k dopolnitvi prijave. Če zgoraj ni naveden kakšen podatek, ki ga prijavni obrazec zahteva, poljubnega dodajte sami. Ista stranka namerava svoje izdelke pod isto znamko čim prej tržiti v vseh državah članicah EU, v bližnji prihodnosti tudi v ZDA. Kakšne možnosti varstva ima? Katero možnost ji boste svetovali? Obrazložite, zakaj. Vaša stranka je ugotovila, da je v Sloveniji na podlagi Madridskega sporazuma o mednarodnem registriranju znamk konkurent zavaroval znamko»merit«z datumom registracije 10. 5. 1995, ki je enaka njegovi slovenski znamki, registrirani 20. 5. 1998. Kakšne možnosti ima vaša stranka? Droga Kolinska, d.d., Kolinska ulica 1, Ljubljana, izdeluje in prodaja paštete. Paštete so že pred leti začeli prodajati v Nemčiji in na Hrvaškem, sedaj pa želijo razširiti prodajo še v Francijo, Nemčijo, Švico, Italijo, Avstrijo, Grčijo, Maroko in Alžirijo. Podjetje ima v Sloveniji že registrirano znamko»argeta«v grafizmu (št. znamke 200470100, datum prijave 1. 6. 2004, datum registracije 15. 12. 2004). Podjetje želi zdaj pridobiti varstvo znamke tudi v državah, kjer svoje paštete že prodaja ali načrtuje njihovo prodajo. Svetujte podjetju tako, da bo dobilo najugodnejše varstvo, razložite, za katero možno pot varstva ste se odločili, in sestavite ustrezno prijavo/prijave. Droga Kolinska d.d. je pred kratkim ugotovila, da se na slovenskem trgu pojavljajo paštete proizvajalca Geto, d.o.o., označene z znakom»argheta pasteta«. Ali lahko to prepreči in če, kako? Droga Kolinska d.d. je v uradnem glasili URSIL z dne 31. 10. 2008 opazila objavo prijave znamke podjetja Geto, d.o.o., Ulica Prvega maja 5, Ljubljana, za besedni znak»argheta pasteta«za paštete (št. prijave 200870098, datum prijave 15. 8. 2008). Droga Kolinska želi preprečiti temu podjetju, da bi dobilo to znamko. Kaj boste svetovali podjetju? Kakšno vlogo boste sestavili? Katere pravne podlage boste navedli v vlogi? Kje jo boste vložili? Ali morate vlogi priložiti tudi pooblastilo stranke? Opišite možne odločitve organa, pri katerem ste oddali vlogo. Kakšna je opredelitev znamke po ZIL? Katere vrste znamk poznamo? Kaj je predmet varstva znamke? Katere pravice daje znamka? Opišite obliko in način vložitve prijave za registracijo znamke. Ali je obvezna uporaba prijavnega obrazca? V katerem jeziku se vloži prijava pri URSIL? Kako URSIL določi datum vložitve prijave? Katere so pravne podlage za zavrnitev znamke na podlagi ugovora tretjih? Kateri so absolutni zavrnilni razlogi? Kateri so relativni zavrnilni razlogi? Kdaj se pridobi pravica do znamke? Kdaj zapade plačilo za vzdrževanje znamke? Kdaj preneha veljati znamka? Katere so vrste tožb po ZIL? Kako poteka postopek pri URSIL v zvezi s tožbami? 5

Kaj je ničnost znamke (opis postopka, ali so učinki ex tunc ali ex nunc)? Kdaj pride do izbrisa znamke? Kdaj se znamka razveljavi? Kaj pomeni načelo specialnosti v pravu znamk? Ali je varstvo znamke časovno omejeno? Opišite potek registracije znamke pri URSIL. Opišite postopek vložitve ugovora zoper registracijo slovenske znamke. Kaj je nasprotujoče mnenje tretjih? Opišite možnosti nadaljevanja postopka po zamudi. Opišite strukturo in namen Nicejske klasifikacije blaga in storitev. Opišite strukturo in namen Dunajske klasifikacije figurativnih elementov znamk. Katere so pristojbine za postopke v zvezi z registracijo znamke? Navedite vrste sprememb v registrih znamk in postopek njihovega vpisa v register. Kako poteka postopek delitve prijave za registracijo znamke? Pri katerem uradu se prijavi znamka Skupnosti? Ali lahko URSIL zavrne znamko Skupnosti? Opišite potek postopka registracije znamke Skupnosti. Kateri jeziki se uporabljajo v postopku registracije znamke Skupnosti? Katera so pravna sredstva v primeru zavrnitve prijave znamke Skupnosti. Navedite vrste sprememb v registrih znamk Skupnost in postopek njihovega vpisa v register pri EUIPO. Kaj je senioriteta znamke Skupnosti? Opišite postopek pretvorbe znamke ali prijave znamke Skupnosti v nacionalno prijavo. Opišite povezavo med mednarodno registracijo pri WIPO in znamko Skupnosti pri EUIPO. Kaj ureja t.i. madridski sistem? Opišite potek mednarodne registracije znamke. Opišite postopek naknadne razširitve varstva mednarodne znamke. Opišite postopek pri URSIL v zvezi z mednarodno znamko, v kateri je imenovana Slovenija. Ali URSIL lahko zavrne imenovanje Slovenije? Navedite vrste sprememb v registrih mednarodnih znamk in postopek njihovega vpisa v register pri WIPO. Opišite postopek pretvorbe mednarodne znamke v nacionalno prijavo. Katere so glavne razlike med individualno in kolektivno znamko? Ali je lahko več imetnikov individualne znamke? Kdo je lahko nosilec kolektivne znamke? Kdo sme v gospodarskem prometu uporabljati kolektivno znamko? Katere so sestavine prijave za registracijo kolektivne znamke? Kaj mora vsebovati pravilnik o kolektivni znamki? Katere so omejitve pravic iz kolektivne znamke? 4. Modeli 15. 5. 2011 vas je obiskal Pavle Novak, oblikovalec stanovanjske opreme. Pred kratkim je oblikoval svetilko, mizo in stol. Prinesel vam je risbe oziroma fotografije izdelkov, katerih obliko bi želel zavarovati. Pove vam še, da je pred enim mesecem na sejmu v Franciji, ki ga je organizirala tamkajšnja občina, razstavil vse tri izdelke. Odločil se je, da jih bo zaenkrat tržil le v Sloveniji. Kaj mu boste svetovali? Koliko prijav boste vložili in kje? Kako boste komentirali dejstvo, da je že razstavljal izdelke, katerih obliko želi zavarovati? Koliko znašajo stroški pristojbin za zaščito vseh treh izdelkov? Sestavite popolno(e) prijavo(e), tako da bo urad, pri katerem boste prijavo(e) vložili, dodelil prijavi datum vložitve. Navedite tudi število potrebnih izvodov vsakega dokumenta, ki je del prijave. Podjetje Design, d.o.o, ki se med drugim ukvarja tudi z oblikovanjem, želi obliko spodaj prikazane kovinske ograje, ki so jo pred kratkim oblikovali, zavarovati v nekaterih državah EU. V Sloveniji ta oblika ograje še ni zavarovana. 6

Katere možne poti varstva modela v tujini bi mu svetovali? Ali bi zgoraj prikazana fotografija ustrezala pogojem, ki so glede na slovensko zakonodajo predpisani za prikaz videza izdelka? Na spletni strani EUIPO ste 10. 5. 2011 opazili, da je v Biltenu za modele (RCD Bulletin), ki je izšel 5. 2. 2011, objavljena registracija modela Skupnosti, ki je enak modelu vaše stranke in za katerega ste pred kratkim vložili prijavo pri URSIL. Postopek registracije je že v teku. Ali je potrebna reakcija z vaše strani? Če da, jo pišite. Kakšna je opredelitev modela po ZIL? Kaj sta novost in individualna narava modela? Kaj sta novost in individualna narava pri sestavnem delu kompleksnega izdelka? Razložite, kaj je škodljivo in neškodljivo razkritje. Opišite potek postopka registracije modela pri URSIL. Katere pravice daje model? Katere so druge oblike varstva modelov? Opišite postopek in namen odloga objave modela. Kaj je ničnost modela (opis postopka, ali so učinki ex tunc ali ex nunc)? Kakšna je razlika med registriranim modelom Skupnosti in neregistriranim? Kaj je smisel neregistriranega modela? Ali se lahko na podlagi varovanega modela vloži ugovor zoper registracijo znamke? Kako dolgo traja model? Opišite načine izpodbijanja pravice do modela. Opišite značilnosti večpredmetne prijave. Ali se lahko vloži ugovor zoper registracijo modela pri URSIL? V katerih primerih lahko URSIL zavrne registracijo modela? Kateri so zavrnilni razlogi? Katere so različne poti registriranja modela v tujini? Opišite haaški sistem mednarodne registracije modela. Kaj je registriran model Skupnosti? Opišite postopek registracije modela Skupnosti. Kaj je neregistriran model Skupnosti? 5. Geografske označbe Kaj je geografska označba in kakšen je njen pomen? Opišite razlike in podobnosti z znamko. Kdo lahko uveljavlja pravice iz geografske označbe? Katera pravna sredstva ima na voljo in v katerih okoliščinah? Ali lahko tuje osebe v Sloveniji pridobijo geografsko označbo, in če lahko, kako? Kdo lahko prijavi geografsko označbo pri URSIL? Ali se lahko kot geografska označba registrira tudi beseda/besedna zveza, ki ni geografsko ime? Če da, pod katerimi pogoji? Ali sme URSIL zavrniti registracijo geografske označbe na podlagi dejstva, da predstavlja generično ime/oznako za določen izdelek že v času prijave? Ali je mogoče veljavnost že registrirane geografske označbe naknadno (po registraciji) izpodbijati na podlagi dejstva, da je bila generično ime za določen izdelek v času prijave? Ali se lahko pod geografsko označbo registrira na primer t.i. suha roba? Če da, pri katerem organu bi vložili zahtevo za njeno registracijo? Kaj bi bilo potrebno navesti v zahtevi za registracijo geografske označbe»ribniška suha roba«pri URSIL? Navedite primer kršitve geografske označbe»idrijska čipka«in opišite ukrepe za preprečitev kršitve. Ali poznate kakšne tuje zaščitene geografske označbe? Kakšna je, glede na ureditev EU, razlika med geografsko označbo in označbo porekla? (april 2018) 7