ODLOČITVENI MODEL ZA OCENJEVANJE PROGRAMOV ZA TISKANJE ETIKET

Similar documents
IZBIRA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA MATERIALNO POSLOVANJE V LESNEM PODJETJU

SIX. Slovenian Internet Exchange. Matjaž Straus Istenič, SIX/ARNES

ČOKOLADNICA ZOTTER ČOKOLADNICA ZOTTER

Gregor Belčec. Napovedovanje povpraševanja

L. Mikec-Avberšek: Računalniška evidenca uporabe arhivskega gradiva podprta s programsko opremo

IMPLEMENTACIJA IN UPORABA RFID V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE

Oblikovalka - junior designer

Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko KATALOG PONUDBE. Sekundarni referenčni materiali

PROGRAMSKA REŠITEV ZA OBDELAVO PRODAJNIH PONUDB

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MAJA SANCIN

DIPLOMSKO DELO STRATEGIJA SPLETNEGA TRŽENJA EKAMANT D.O.O.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARIJANA BANOŽIĆ

SPREMEMBA DIZAJNA BLAGOVNE ZNAMKE CHANGE OF TRADEMARK DESIGN

ANALIZA TRGA POŠTNIH STORITEV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POSEBNOSTI UPRAVLJANJA Z ZALOGAMI V INTERNETNI TRGOVINI: PRAKTIČNI PRIMER

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO. Dejan Dular

Uvajanje uspešne slovenske blagovne znamke primer podjetja Amis d.o.o.

UPRAVLJANJE Z ZALOGAMI V TRGOVSKEM PODJETJU

ANALIZA TRGA POŠTNIH STORITEV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2015

POSPEŠEVANJE PRODAJE KOT ORODJE TRŽNOKOMUNIKACIJSKEGA SPLETA Primer Colgate-Palmolive Adria

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO METKA BOGATAJ

SQL - Primeri in povzetki ER diagram

ANALIZA PROCESA URAVNAVANJA ZALOG Z VIDIKA STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI: PRIMER ZASAVSKIH LEKARN TRBOVLJE

TRŽENJSKI SPLET MALEGA DRUŽINSKEGA PODJETJA

Vhodno-izhodne naprave

Patricija Barić. Prenova blagovne znamke: primer Donat Mg. Magistrsko delo

MERJENJE ZADOVOLJSTVA KUPCEV V PARFUMERIJAH PLAZA

Prenova spletnega portala za prodajna mesta z uporabo tehnologije Silverlight

TRŢENJE IN BLAGOVNA ZNAMKA ISKRAEMECO

ELEKTRONSKO TRŽENJE V PODJETJU

DNEVI PASIVNIH HIŠ 2017 PASSIVE HOUSE DAYS do 12. november November 2017

MERKURJEV INFORMACIJSKI SISTEM. Jure Henigman, Merkur d.d., Naklo

ANALIZA PORABNIKOV NA PRIMERU PODJETJA ALPINA, D.D., ŽIRI

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UPRAVLJANJE Z BLAGOVNIMI SKUPINAMI V PODJETJU MERCATOR

POSPEŠEVANJE SPLETNE PRODAJE IZDELKOV ŠIROKE POTROŠNJE

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA UREDITEV OSKRBNE VERIGE V IZBRANI TRGOVINI DIPLOMSKO DELO. Tjaša Goljevšček

ANALIZA DELOVANJA SPLETNE TRGOVINE SFASHION: SVET MODNIH OBLAČIL

ZADOVOLJSTVO IN ZVESTOBA ODJEMALCEV DO PODJETJA DONUM, D. O. O.

Nina Kordež RAZVOJ NOVEGA IZDELKA PRIMER: ALPLES, D. D.

Ustanovitev in uspešen razvoj podjetja za razvoj programske opreme

Model infrastrukture za e-poslovanja slovenskih splošnih knjižnic

ZUNANJE IZVAJANJE DEJAVNOSTI TRANSPORTA V PODJETJU ISTRABENZ PLINI d.o.o.

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR

Način dostopa (URL): Prodaja-Weis.pdf. - Projekt Impletum

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Računalništvo in informacijske tehnologije POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v Informatika d.d.

DOPOLNITEV ORGANIZACIJSKE STRUKTURE PODJETJA INCOM d.o.o.

MOTIVIRANJE IN NAGRAJEVANJE PRODAJNEGA OSEBJA V PODJETJU MIKRO+POLO d.o.o.

TRŽENJSKA STRATEGIJA PODJETJA TRONITEC NA AVSTRIJSKEM TRGU

IZBOLJŠANJE DELOVNEGA PROCESA IN UVEDBA ČRTNE KODE V PODJETJU ETIKS D.O.O.

UVEDBA NOVEGA ŽIVILSKEGA IZDELKA NA SLOVENSKI TRG

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO LUKA TOŠIČ

KAKO ZAGOTOVITI UČINKOVITO INVENTURO ORODIJ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

TRŽENJE GUME ZA OFSETNI TISK V PODJETJU SAVATECH D.O.O. KRANJ

Raziskava o marketinških oddelkih v Sloveniji

Družinsko podjetništvo. Slovenija

Značilnosti izdelka Upravljanje izdelčnega spleta in skupine izdelkov Upravljanje blagovne znamke Embaliranje in etiketiranje Literatura:

STOPNJA ZADOVOLJSTVA UPORABNIKOV OSREDNJE KNJIŽNICE KRANJ S PONUDBO TUJEJEZIČNEGA GRADIVA IN Z RAZLIČNIMI VRSTAMI NEKNJIŽNEGA GRADIVA

ZADOVOLJSTVO KUPCEV Z MERCATORJEVIMI TEHNIČNIMI PRODAJALNAMI

SPECIALISTIČNO DELO STRATEGIJA TRŽENJA BLAGOVNE ZNAMKE DAMSKEGA PERILA NA MEDNARODNIH TRGIH

KOMUNIKACIJA V PROCESU PRODAJE AVTOMOBILA ZNAMKE ŠKODA

Odnos med zadovoljstvom, zvestobo in predanostjo odjemalcev

DNEVI PASIVNIH HIŠ 2014 PASSIVE HOUSE DAYS do 9. november November 2014

Izgradnja in avtomatizacija tovarne za proizvodnjo kamene volne v mestu Asbest, Ruska federacija

VSŠ DIPLOMSKA NALOGA DOBA ROMANO SELINŠEK VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR. Maribor 2007 EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŢEVALNO SREDIŠČE

NE KAJ, AMPAK KAKO PRODAJAMO

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA STRATEGIJA UVAJANJA INOVATIVNIH DILATACIJSKIH IZDELKOV NA SLOVENSKI TRG DIPLOMSKO DELO

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA RAST PODJETJA S POMOČJO FRANŠIZE NA PRIMERU B.H.S.

Motivi kupcev rabljenih vozil pri podjetju Porsche Inter Auto d.o.o.

UNIVERZA NA PRIMORSKEM, FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE ZAKLJUČNA NALOGA

SISTEMI ZA AVTOMATSKO IDENTIFIKACIJO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO LIDIJA LUKAN

OSEBNA PRODAJA V TRGOVINI NA DROBNO PERSONAL SALE IN RETAIL

ETIČNI PROBLEMI, POVEZANI Z NEPOSREDNIM TRŽENJEM

Uvedba novega izdelka na evropsko tržišče ob upoštevanju notranjih potencialov podjetja

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

STRATEGIJA VSTOPA BLAGOVNE ZNAMKE VICTORIA SECRET NA SLOVENSKI TRG

NAVIDEZNO NAKUPOVANJE NA PRIMERU TRGOVINE NA DROBNO

BELA KNJIGA v1.2. Kognitivna platforma za trgovanje, ki uporablja umetno inteligenco in tehnologijo veriženja podatkovnih blokov

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Melanija Potočnik

ESA polnopravno članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo

DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE VREDNOSTI NEPREMIČNIN IN PRIMER OCENITVE VREDNOSTI

Analiza EST klonov križancev Coffea arabica X Coffea canephora in Coffea canephora X Coffea congensis

POSPEŠEVANJE PRODAJE V PODJETJU WRIGLEY SLOVENIJA

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE ČRT AMBROŽIČ

D I P L O M S K A N A L O G A

DIPLOMSKO DELO PRIKAZ MARKETINŠKEGA SPLETA STORITVENEGA PODJETJA NA MEDORGANIZACIJSKEM TRGU

UNIVERZA V LJUBLJANI

Effect of 6-benzyladenine application time on apple thinning of cv. Golden Delicious and cv. Idared

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. PLANIRANJE PROIZVODNJE IN ZALOG V PODJETJU TERMO d.d.

Predstavitev. Splošno o dejavnostih podjetja

TRŽENJE BREZPLAČNEGA MESEČNIKA

Raziskovalna naloga NAKUPNE NAVADE IN ZADOVOLJSTVO OBISKOVALCEV

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA RAZISKAVA TRGA ZA DALJINSKI NADZOR PREKO GSM/GPRS VMESNIKOV IN OBLIKOVANJE VSTOPNIH STRATEGIJ

SLOVENSKE VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE V EVROPSKEM PROSTORU SLOVENE ACADEMIC LIBRARIES IN THE EUROPEAN AREA

UMETNI INTELIGENTNI SISTEMI

Transcription:

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management informacijskih sistemov ODLOČITVENI MODEL ZA OCENJEVANJE PROGRAMOV ZA TISKANJE ETIKET Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Petra Škrlj Kranj, september 2007

Zahvaljujem se mentorju, red. prof. dr. Vladislavu Rajkoviču, in asist. dr. Mirjani Kljajić Borštnar za nasvete in pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Zahvalila bi se tudi podjetju Euro Plus d.o.o., gospodu mag. Mateju Košmrlju in gospodu Sašu Fleišerju za vse informacije in strokovne nasvete. Posebna zahvala gre mami, Petru in Boštjanu, ki so mi nudili vso podporo v času študija.

Povzetek V diplomskem delu je predstavljen večparametrski odločitveni model za izbiro programa za tiskanje etiket. Predstavljenih je osem variant in program podjetja Euro Plus d.o.o.. S pomočjo drevesa kriterijev so predstavljeni najbolj pomembni kriteriji pri izbiri programov. Program za pomoč pri odločanju Dexi je po vnosu kriterijev in variant razkril najboljšo možnost med vsemi. Končni rezultat diplomske naloge je analiza vrednotenja variant s pomočjo grafičnega prikaza. Ključne besede : - proces odločanja - večparametrsko odločanje - Dexi - programi za tiskanje etiket - črtne kode Abstract This diploma describes the multi-parameter decision model for the choice of the suitable low-cost application for the label printing. It also presents eight such applications and an application of the company Euro Plus d.o.o.. With the help of the criteria tree, the most significant attributes of the model are pointed out. The Dexi program was used to analyze the criterias and variants and to pick the best choice among the label printing applications. The result of the diploma is an analysis of the variants, based on the graphic representation. Key words: - decision process - multi-parameter decision making - Dexi - label printing applications - bar codes

Kazalo 1 Uvod...1 1.1 Zgodovina črtnih kod... 1 1.2 O črtnih kodah in etiketah... 1 2 Tiskanje črtnih kod...4 2.1 Vrste črtnih kod... 4 2.2 O tiskanju črtnih kod... 7 3 Sistemi za podporo odločanju...9 3.1 Sistemi za podporo odločanju... 9 3.2 Odločitveni proces... 9 3.3 Večparametrsko odločanje... 9 3.4 Program za večparametrsko odločanje Dexi... 10 4 Odločitveni model...12 4.1 Odločitveni kriteriji... 12 4.1.1 Drevesna struktura kriterijev... 17 4.1.2 Določitev zaloge vrednosti... 18 4.2 Funkcija koristnosti... 18 5 Opis variant...20 5.1 Program Wasp Labeler... 20 5.2 Program IDAutomation... 21 5.3 Program DesignPro... 21 5.4 Program Worldlabel... 22 5.5 Barcode Creator... 22 5.6 Program TFormer... 23 5.7 Program Aulux... 23 5.8 Program Cool Barcode Maker... 23 5.9 Program NiceLabel... 24 6 Vrednotenje in analiza variant...25 6.1 Analiza»Kaj - če«... 28 6.1.1 Spremembe vrednosti parametrov... 29 7 Zaključek...31 8 Literatura...32 9 Kazalo slik, grafov in tabel...34

9.1 Kazalo slik... 34 9.2 Kazalo tabel... 35 9.3 Kratice in akronimi... 35 10 Priloge...36 10.1 Opis zalog vrednosti... 36 10.2 Tabele odločitvenih pravil... 40 10.3 Rezultati vrednotenja... 42

1 Uvod Črtne kode danes niso več v uporabi samo v trgovinah, najdemo jih na novih in nenavadnih lokacijah. Najbolj pogost razlog za izvajanje sistema črtnih kod je izboljšanje točnosti podatkov. Označevanje s črtnimi kodami je najboljše orodje, ki si ga zagotovijo podjetja, za verodostojnost podatkov in za zmanjšanje človeških napak. Ločimo različne vrste programov za črtne kode. Glavni skupini sta neprofesionalni in profesionalni programi. Dejavnost podjetja Euro Plus d.o.o. je razvoj profesionalnega programa za tiskanje črtnih kod. V nalogi pa je odločanje potekalo za neprofesionalne programe. Mednje štejemo tiste, ki so slabše kvalitete in niso brezplačni. To je pomemben podatek za podjetje, saj lahko na ta način primerjajo ponudbo neprofesionalnih programov s svojim izdelkom. Namen diplomske naloge je primerjava neprofesionalnih programov za tiskanje etiket in črtnih kod. Med neprofesionalne programe uvrščamo programe, ki imajo omejeno funkcionalnost v primerjavi s profesionalni programi in s tem tudi nižjo ceno, vendar niso brezplačni. 1.1 Zgodovina črtnih kod Leta 1932 je študent podjetništva Wallace Flint v svoji magistrski nalogi opisal teorijo, v kateri je predvidel, da bi stranke v supermarketih izbrale želeno blago v katalogih s pomočjo odstranjevanja ustreznih luknjanih kartic. Moderne črtne kode se pričnejo z letom 1958. Prva ideja Normana Josepha Woodlanda je bil vzorec črnila, ki bi se svetil pod ultravijoličnimi žarki. Skupaj z Bernardom Silverjem sta ideje razvijala vse do prezgodnje smrti Woodlanda, vendar črtne kode do leta 1966 niso bile uporabljene v komercialne namene. Kmalu po uvedbi so prišli do ugotovitve, da bodo potrebni določeni standardi. V zgodnjih sedemdesetih letih se je označevanje s črtnimi kodami spremenilo v učinkovito in splošno razširjeno ter produktivno orodje. Junija 1974 so v ameriški zvezni državi Ohio namestili prvi čitalec črtnih kod, tiskanih po UPC standardu. UPC, Universal Product Code, je standard za črtne kode prodajnih artiklov. Dogodek, ki je dokončno zaznamoval uporabo črtnih kod v industrijskih programih, se je zgodil prvega septembra leta 1981. Tega leta je ameriško obrambno ministrstvo sprejelo uporabo črtne kode 39 za označevanje vseh izdelkov, prodanih ameriški vojski. Sistem so imenovali LOGMARS. 1.2 O črtnih kodah in etiketah Črtna koda je način zapisa niza številk in črk s presledki in črtami različnih širin. Etikete so narejene po standardih, glede na katere lahko vsebujejo črtno kodo ali ne. Programi ponujajo različno število vnaprej izdelanih predlog etiket. Večje kot je število predlog, boljši je program, saj s tem olajša delo uporabnikom. Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 1 / 43

Slika 1: Primer maloprodajne črtne kode Slika 2: Primer črtne kode Črtne kode omogočajo hitrejše in natančnejše zajemanje podatkov. V grobem ločimo linearne oziroma enodimenzionalne črtne kode in dvodimenzionalne oziroma 2D črtne kode. Razlikujejo se po količini podatkov, ki jo lahko zakodirajo. Črtna koda ne vsebuje opisnih podatkov, je zgolj referenčna številka, ki jo računalnik uporablja za pregled povezanih zapisov, ki pa vsebujejo opisne podatke. Zakodirani podatki v črtnih kodah vsebujejo delne številke, serijske številke, številke dobaviteljev, količino, transakcijsko kodo ali kateri koli drugi tip podatkov. V začetku so prevladovale samo linearne črtne kode, danes pa se vedno bolj uveljavljajo dvodimenzionalne črtne kode. Najbolj množično se še vedno uporabljajo za zapis enotne številke artikla na embalaži artikla v maloprodaji, se pa vedno bolj uporabljajo na vseh ostalih področjih. Črtna koda je zgrajena iz naslednjih elementov : - podatki: črtni vzorec, ki predstavlja podatke, zapisana je od leve proti desni; - širine črtne kode: širina črtne kode definira dolžino vključno s svetlim robom; - Start/Stop znaka: znaka, ki označujeta začetek in konec podatkovnega dela. Start/Stop znak je odvisen od tipa črtne kode; - kontrolne številke: numerična vrednost, izračunana za preverjanje napak, do katerih bi lahko prišlo pri branju; - svetli rob: desni in levi konec črtne kode. Če rob ni dovolj širok, čitalec črtnih kod ne more skenirati podatkov črtne kode. Leva in desna meja morata biti najmanj desetkrat širši kot širina osnovnega elementa. Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 2 / 43

Kode so berljive z bralniki črtne kode. Ti so lahko samostojne naprave, ki imajo vgrajen pomnilnik in program. Danes se največ uporablja način 128, ki omogoča zapis številk in črk ter različne dolžine zapisa. Slika 3: Primer čitalca črtnih kod Slika 4: Primer ročnega čitalca črtnih kod Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 3 / 43

2 Tiskanje črtnih kod 2.1 Vrste črtnih kod Črtne kode razvrščamo glede na standarde v različne skupine : - Maloprodaja: EAN 13, EAN 8. Kratica EAN predstavlja European Article Numbering in je mednarodni način označevanja. V Severni Ameriki segajo začetki tega načina označevanja v označevanje s sistemom UPC, ki pomeni Universal Product Code. EAN 13 je trinajstmestna črtna koda, ki je namenjena odčitavanju na prodajnih mestih. Nekateri izdelki niso dovolj veliki, da bi nanje namestili kodo EAN 13, zato je bila v ta namen uvedena črtna koda EAN 8. Slika 5: črtna koda EAN 13 Slika 6: črtna koda EAN 8 - Logistika: EAN 128, SSCC, FACT: Črtna koda EAN 128 se uporablja v logistiki, kjer se objekti izmenjujejo med več organizacijami. Uporabna je za zapis več podatkov. Polja in formati so standardizirani. Pošiljatelj in prejemnik se med seboj dogovorita, katera polja bodo uporabljena v kodi. Koda lahko vsebuje največ 48 znakov oziroma širino do 165 milimetrov. Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 4 / 43

Slika 7: Črtna koda EAN 128 Podmnožica standarda EAN 128 je črtna koda SSCC. SSCC v izvirniku pomeni Serial Shipping Container Code oziroma zaporedna koda zabojnika. Kodo predstavlja osemnajstmestna številka. Zagotavlja nedvoumno identifikacijo logistične enote. Slika 8: Črtna koda SSCC FACT v izvirniku pomeni Federation of Automated Coding Technologies. Uporablja se v logistiki in ima podobno strukturo kot črtna koda EAN 128. - Avtomobilska industrija... AIAG, Odette. - Medicina: HIBC: kratica pomeni v izvirniku Health Industry Bar Code. - Intermec: Code 39, Code 93, Code 11, Code 49: Code 39 je prva alfanumerična črtna koda. Vsak znak je sestavljen iz petih črtic in štirih presledkov. Tri izmed črt oziroma trije izmed presledkov so široki, šest je ozkih. Pri Code 39 je priporočljiva uporaba kontrolne številke. Slabost te vrste črtne kode je, da zavzame veliko prostora. Slika 9: Črtna koda Code 39 Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 5 / 43

- Computer Indentics: Code 128: Črtna koda Code 128 je bila predstavljena leta 1981 in je alfanumerična črtna koda. Znak vsebuje tri črtice in tri presledke. Koda vsebuje kontrolno številko, ki ni del vsebine. Slika 10: Črtna koda Code 128 - Monarch Marking System: Codabar: Codabar je linearna črtna koda, ki jo je leta 1972 razvila korporacija Pitneya Bowesa. Poznana je še pod drugimi imeni, kot sta na primer Monarch in Code 2 of 7. Bila je načrtovana za natačno branje tudi v primeru, da je natisnjena na matrični tiskalnik. Codabar ima vgrajeno samopreverjanje, večina zapisov ne predvideva uporabe kontrolne številke. S Codabarom je možno zapisati le nize števk. Slika 11: Črtna koda Codabar - United Parcel Service: MaxiCode: MaxiCode je računalniško berlijv sistem simbolov, ki ga je ustvarilo in uporabljalo podjetje United Parcel Service, bolj znano pod UPS. Razvili so jo leta 1992. Primerna je za sledenje in upravljanje pošiljanja paketov. MaxiCode je podobna črtnim kodam, vendar uporablja pike, razporejene v šesterokotni tabeli. Shrani lahko okoli 93 znakov. Slika 12: Črtna koda MaxiCode - Welch Allyn: Aztec Code: Aztec Code je dvodimenzionalna matrična črtna koda, ki jo je izumil Andrew Longacre Jr. Črtna koda je zgrajena na kvadratni mreži, v sredini pa se nahaja tarča. Najmanjša črtna koda je sestavljena iz mreže velikosti 15 krat 15, največja pa iz mreže velikosti 151 krat 151. Najmanjša črtna koda lahko zakodira trinajst numeričnih oziroma dvanajst besednih znakov, največja pa 3832 numeričnih oziroma 3067 besednih znakov. Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 6 / 43

Slika 13: Črtna koda Aztec Code - Zebra Technologies: UltraCode: UltraCode je linearna matrična črtna koda četrte generacije, pri kateri so podatki zapisani na podlagi Reed-Solomonovega kodiranja z odpravljanjem napak. Značilnosti so dvodimenzionalna matrika, konstantne višine, širina pa je odvisna od količine podatkov. Možno je zakodirati tudi različne nabore znakov, kodiramo lahko v črno-beli ali barvni tehniki. Slika 14: Črtna koda UltraCode 2.2 O tiskanju črtnih kod Tiskalnik za črtne kode je računalniška enota za tiskanje kod in etiket, ki jih kasneje pritrdimo na artikle in ostale objekte. Tiskalniki se pogosto uporabljajo za označitev pošiljke ali maloprodajnih artiklov s črtnima kodama UPC ali EAN. Najbolj pogosti tiskalniki za črtne kode uporabljajo eno ali dve različni tehnologiji. Neposredni termični tiskalniki uporabljajo tiskalniško glavo za ustvarjanje vročine, ki povzroči kemično reakcijo na posebnem papirju, ki se obarva črno. Tehnologija termičnega tiskanja je najboljša izbira za večino črtnih kod in programov za tiskanje le-teh. Tiskalniki za črtne kode so namenjeni različnim trgom. Pomanjkljivost neposrednih termičnih tiskalnikov je obstojnost črnila na papirju, ker se črnilo prenese neposredno z valja na papir. Pri posrednem tiskanju pa se črnilo nanese z valja na posebno plast, od tam pa na papir. Industrijski tiskalniki črtnih kod so namenjeni velikim skladiščem in proizvodnim obratom. Leti imajo velike količine papirja, operacije na njem potekajo hitro in niso hitro pokvarljivi. Za maloprodajo in pisarniško okolje so najbolj primerni namizni tiskalniki. Naslednji problem se pojavi pri izbiri med investicijo v sistem črtnih kod ali v nabavo predlog etiket. Prednost predlog etiket je vidna v operacijah, ki zahtevajo majhno število identičnih črtnih kod. Večino neprofesionalnih program podpira tiskanje na običajnih tiskalnikih, kot so na primer laserski tiskalnik, brizgalni, matrični ali termični tiskalnik. Redki neprofesionalni programi pa podpirajo tudi termične tiskalnike, podprte s posebnimi gonilniki. Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 7 / 43

Pri večini črtnih kod lahko kontroliramo, ali so simboli črtnih kod poslani tiskalniku kot slika ali samo kot podatek. Če so poslani kot podatek, to predstavlja hitrejše tiskanje. Problem pri slikah se pojavi tudi zaradi velikosti le-teh, zato jih je priporočljivo shraniti v manjše formate. Hkrati lahko tiskanje pospešimo tudi tako, da pošljemo tiskalniku zgolj informacije o velikosti in poziciji črt in presledkov namesto slike. Pri povečevanju hitrosti pa se lahko pojavi problem zmanjševanja kvalitete natisnjenih etiket. Slika 15: Primer tiskalnika za tiskanje etiket Slika 16: Primer brizgalnega tiskalnika za tiskanje etiket Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 8 / 43

3 Sistemi za podporo odločanju 3.1 Sistemi za podporo odločanju Odločanje je proces, v katerem je potrebno izmed več variant izbrati tisto, ki najbolj ustreza izbranim ciljem oziroma zahtevam. Poleg izbire najboljše variante lahko le-te razvrstimo od najboljše do najslabše. Običajno je odločanje del splošnega reševanja problemov. Z namenom pomagati ljudem pri izbirah je bilo razvitih mnogo metod in računalniških programov za podporo odločanja. 3.2 Odločitveni proces Odločitveni proces je proces sistematičnega zbiranja in urejanja znanja. Z njegovo pomočjo naj bi zagotovili dovolj informacij za primerno odločitev ter dvignili kakovost odločitve. Faze odločitvenega procesa so : 0. identifikacija problema, 1. identifikacija kriterijev, - spisek kriterijev, - struktura kriterijev, - merske lestvice, 2. definicija odločitvenih pravil, 3. opis variant, 4. analiza variant. 3.3 Večparametrsko odločanje Bistvo večparametrskega odločanja je razgradnja odločitvenega problema na manjše podprobleme. Variante razdelimo na posamezne kriterije oziroma parametre. Vsakega izmed kriterijev ocenimo. S postopkom združevanja dobimo končno oceno variante. Pri večparametrskem odločanju vrednotenje variant poteka na osnovi večparametrskega odločitvenega modela. Le-ta je splošnem sestavljen iz naslednjih komponent : - parametri, ki predstavljajo vhod v model; - funkcija koristnosti F je predpis, po katerem se vrednosti posameznih parametrov združujejo v koristnost variante oziroma spremenljivko Y; - variante so opisane po osnovnih parametrih z vrednostmi ai. S pomočjo teh vrednosti funkcija koristnosti določi končno oceno vsake variante. Varianta z najboljšo oceno je praviloma najboljša. Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 9 / 43

Slika 17: Večparametrski odločitveni model 3.4 Program za večparametrsko odločanje Dexi Dexi je program za pomoč pri odločanju in temelji na principih večparametrskega modeliranja. Omogoča : - izdelavo in preurejanje drevesa kriterijev, - urejanje zalog vrednosti kriterijev in odločitvenih pravil, - zajemanje podatkov o variantah, - vrednotenje variant, - tabelarični pregled rezultatov z analizo vrednotenja z analizo tipa kaj-če, - grafični prikaz rezultatov vrednotenja. Osnova Dexija je večparametrsko odločanje. S pomočjo večparametrskega odločanja odločitveni problem razdelimo na manjše podprobleme. Variante, razgrajene na posamezne parametre, ločeno ocenimo glede na vsak parameter. Končno oceno dobimo s postopkom združevanja. Odločitveni model v programu Dexi predstavlja strukturirano znanje o problemu, o katerem poteka odločitev. Za izgradnjo odločitvenega modela pripravimo spisek osnovnih kriterijev za ocenjevanje. Kriteriji so lastnosti, na osnovi katerih ocenjujemo variante. Zadostiti morajo zahtevam, kot so celovitost, neredundantnost in merljivost kriterijev. Postopek identifikacije kriterijev v Dexi-ju običajno poteka po naslednjih korakih: 1. Spisek kriterijev, ki ga sami ali v skupini oblikujemo v nestrukturiran seznam kriterijev, ki jih bomo upoštevali pri odločanju. Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 10 / 43

2. Strukturiranje kriterijev. Kriterije hierarhično uredimo, upoštevamo medsebojne odvisnosti in vsebinske povezave. Nepomembne kriterije in tiste, ki so izraženi z ostalimi kriteriji, izpustimo in po potrebi oblikujemo nove. Rezultat je drevo kriterijev. 3. Merske lestvice. Vsem kriterijem v drevesu kriterijev določimo merske lestvice. Merska lestvica je zaloga vrednosti, ki jih lahko zavzamejo kriteriji pri vrednotenju, ter morebitne druge lastnosti. Le-te po vsebinski sorodnosti združujemo v izpeljane kriterije vse do končne ocene. Na ta način dobimo drevo kriterijev. Ko sestavimo drevo kriterijev z vsemi atributi in zalogami vrednosti z odločitvenimi pravili, določimo, kako se podrejeni kriteriji glede na njihove zaloge vrednosti izračunajo v vrednost nadrejenega kriterija. Izpeljanim kriterijem določimo funkcijo koristnosti, ki določa njihovo vrednost glede na vrednost podrejenih kriterijev. Funkcija koristnosti je predpis, po katerem se vrednosti posameznih podkriterijev združujejo v nadrejeni kriterij, ki ponazarja oceno variante za ta kriterij ali koristnost variante. Funkcija koristnosti je sestavljena iz odločitvenih pravil. Zaloga vrednosti je vrednost, ki jo kriterij lahko zavzame. V Dexi-ju so zaloge vrednosti vedno diskretne in največkrat urejene po velikosti. Običajno zanje uporabimo opise lastnosti kriterija. Zaloge vrednosti so lahko numerične, ki določajo vrednost atributa s številko ali intervalom, ali besedne. Pri besednih zalogah vrednosti kriterijev opišemo na primer s sprejemljiv, nesprejemljiv, dober, slab in podobnimi opisi. Cilji izgradnje odločitvenega modela morajo biti natančno opredeljeni na vsaki posamezni stopnji. Rezultat predhodne stopnje je osnova za izgradnjo naslednje stopnje. Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 11 / 43

4 Odločitveni model V poglavju je opisan odločitveni model, katerega namen je pomoč pri izbiri med neprofesionalnimi programi za tiskanje etiket. Z drevesom kriterijev so prikazani izbrani odločitveni kriteriji, v nadaljevanju pa zaloge vrednosti kriterijev, uteži kriterijev ter funkcije koristnosti. 4.1 Odločitveni kriteriji Kriteriji so razdeljeni v sledeče skupine in podskupine: 1. Oblikovne značilnosti - Tipi črtnih kod a. Linearne črtne kode: Linearne ali enodimenzionalne črtne kode so kombinacije, sestavljene iz vrstic in presledkov različnih debelin. Linearne črtne kode lahko zajamejo omejeno število znakov, zaradi tega je potrebna baza podatkov. Zahtevajo določeno velikost, zato niso primerne za označevanje majhnih delov. Najbolj pogosto uporabljene linearne črtne kode so Code 39, Code 93, Code 128, UPC / EAN, Codabar, RSS-14, Postnet, Interleaved 2 of 5 in druge. Slika 18: Linearne črtne kode b. 2D črtne kode : Matrične črtne kode predstavljajo 2D način predstavljanja podatkov. Sestavljene so iz mreže kvadratnih celic. V primerjavi z linearnimi črtnimi kodami lahko matrične zakodirajo večje število podatkov. Ločimo 2D večvrstične črtne kode in 2D matrične črtne kode. Med vrstične strukture uvrščamo črtne kode CodaBlock in PDF417, med matrične strukture pa uvrščamo črtne kode Datamatrix, Maxicode, QR Code in Aztec. Slika 19: Dvodimenzionalne črtne kode Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 12 / 43

Slika 20: Primerjava izkoristka prostora - Oblikovne značilnosti a. Barvna podpora: je pomembna za uporabnike, ki uporabljajo barvne laserske tiskalnike ali brizgalne tiskalnike. Namenski tiskalniki etiket ponavadi uporabljajo zgolj eno barvo, ki je odvisna od barve traku v tiskalniku. b. Kompleksna elementna podpora: vključuje elemente, kot sta na primer krog in pravokotnik. c. Možnost poravnavanja elementov: predstavlja način razporejanja besedila, slik ali drugih predmetov v dokumentih. V programih imamo več možnosti poravnave, ki določajo razmestitev glede na robove. - Slikovni formati a. Vektorske slike: Sliko na zaslonu sestavlja množica posameznih geometrijskih oblik, kot so krivulje, mnogokotniki, poliedri in druge skupine predmetov. Posamezne grafične predmete spreminjamo, kadar želimo, ker so podatki o posameznih predmetih shranjeni ločeno. Pri raztegu vektorske slike ne izgubijo ločljivosti. b. Rastrske slike: Rastrske ali bitne slike so sestavljene iz množice različno obarvanih točk, razporejenih v dvorazsežno matriko na zaslonu. Bolj ko sliko povečujemo, več ostrine in podrobnosti se izgubi. Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 13 / 43

2. Celovitost sistemske podpore Slika 21: Primerjava vektorske in rastrske slike - Podpora operacijskih sistemov: Operacijski sistem je temeljna programska oprema za računalnik, ki zagotavlja izvajanje drugih programov. Je najpomembnejši program, ki ga izvaja računalnik. Operacijski sistem navadno vsebuje jedro sistema, ki se nenehno izvaja v računalniku, in višje plasti sistema za občasna opravila. Operacijska sistema Windows in Apple Mac sta namenjena za množično rabo in ju imenujemo okenska operacijska sistema. Glavni namen operacijskih sistemov je, da omogočajo čim lažjo uporabo strojne in programske opreme, da se uporabnik čim manj ukvarja s samo opremo in čim več z delovnimi nalogami, ki jih opravlja s pomočjo računalnika. a. Starejši operacijski sistemi Windows: vključujejo operacijske sisteme Windows 98, Windows Me in Windows NT. b. Novejši operacijski sistemi Windows: vključujejo operacijske sisteme Windows 2000, Windows 2003 in predzadnjo različico operacijskega sistema Windows, Windows XP. c. Operacijski sistem Mac: Mac je okrajšava za Apple Macintosh. - Podpora za tisk a. Tiskanje z laserskim tiskalnikom, matričnim, s termičnim ali z brizgalnim tiskalnikom: Laserski tiskalnik je vrsta nepritisnega tiskalnika. Za prenos slike na papir uporablja postopek, ki je uporabljen v fotokopirnem stroju. Sliko izriše z laserskim žarkom na poseben valj, ki je občutljiv na svetlobo, nato pa z elektrostatičnim postopkom nanj nanese tiskalniško barvilo le na mestih, ki jih je zadel žarek. Barvilo se nato z valja odtisne na papir. Laserski tiskalniki dosegajo visoko ločljivost slike. Matrični tiskalnik sliko na papirju oblikuje iz množice pik. Le-te posebna glava z gibljivi iglicami odtisne preko barvnega traku. Kakovost slike je odvisna od števila iglic v glavi. Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 14 / 43

Slika 22: Matrični tiskalnik Brizgalni tiskalnik se prav tako kot laserski uvršča v vrsto nepritisnih tiskalnikov. Sliko sestavlja množica kapljic barvila, pri čemer jih pisalna glava izbrizga skozi posebne šobe. Zaradi tega je potrebno za dobro tiskanje uporabiti poseben papir z večjo vpojnostjo. V primerjavi z laserskimi so brizgalni tiskalniki počasnejši. Slika 23: Brizgalni tiskalnik b. termični tiskalniki, podprti s posebnimi gonilniki: Termični tiskalniki so namenski tiskalniki etiket, ki običajno tiskajo etikete v zvitkih in ne posameznih listov etiket. Običajno se uporabljajo v industrijskih okoljih, na voljo pa so tudi v pisarniški izvedbi. Le-ti so bolj lične izdelave in manjših dimenzij. Pogosto niso neposredno priključeni na osebni računalnik, ampak so vgrajeni v proizvodno linijo. Imajo tudi možnost namestitve dodatne opreme, aplikatorjev, ki poskrbijo, da se enkrat natisnjena etiketa tudi avtomatično nalepi na ustrezno mesto na embalaži. Tiskalniki etiket različnih proizvajalcev uporabljajo različne programske jezike, s katerimi se jih krmili. V okolju Windows ne obstaja standard za nadzor termičnih tiskalnikov, podprtih s posebnimi gonilniki, kot so na voljo za laserske in brizgalne tiskalnike. Tiskalniki med seboj niso združljivi in za vsako novo družino tiskalnikov so potrebni namenski gonilniki. Njhova prednost je v načinu priprave ukazne datoteke za tiskalnik. Namenski tiskalniki etiket običajno vedo, kako se natisnejo določene črtne kode in elementi. Ker je pri tiskanju etiket potrebna hitra odzivnost, je pomembno, da se za tiskalnik pripravi čim krajša ukazna datoteka, ki jo tiskalnik hitro sprejme in natisne. 3. Pomoč in dodatki - tehnična podpora: Pomoč je sistem, s katerim sodobni namenski programi dajejo uporabniku informacije o delovanju programa in nasvete, navodila ter rešitve za težave; a. telefonska pomoč; b. elektronska pomoč; c. navodila za uporabo: navodila za uporabo programa uporabljamo med samim delom s programom, kjer v posebnem oknu ali oknih na zaslonu vidimo napotke za pomoč. Program ima pogosto pomoč povezano s pomenom. Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 15 / 43

Nekateri sistemi pomoči so urejeni kot knjiga, večina pa jih ima navedene značilnosti. Dober sistem pomoči je ena pomembnejših lastnosti vsakega bolj zapletenega programa. - Predloge etiket: etikete vsebujejo črtne kode ali pa ne, odvisno od standarda, po katerem je etiketa narejena. a. Logistične etikete b. Etikete za cene Slika 24: Primer logistične etikete Slika 25: Primer etikete za cene c. Etikete z naslovi Slika 26: Primer etike z naslovi d. Etikete za CD Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 16 / 43

4.1.1 Drevesna struktura kriterijev Slika 27: Primer etikete za cd Iz opisanih kriterijev je bilo s pomočjo programa Dexi oblikovano odločitveno drevo, ki je prikazano v Tabeli 1. Kriteriji za izbor so združeni v tri glavne kriterije, ki se v nadaljevanju delijo v podkriterije. Vrednosti kriterijev na višjem nivoju so odvisni od kriterijev na nižjem nivoju. Tabela 1: Drevo kriterijev z razlagami v programu Dexi Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 17 / 43

4.1.2 Določitev zaloge vrednosti Vsak izmed kriterijev ima določeno mersko lestvico, ki predstavlja zalogo vrednosti, katere kriteriji zavzamejo pri vrednotenju. Nekateri kriteriji imajo zalogo vrednosti določeno numerično, drugi pa besedno. Zaloge vrednosti v večini primerov uredimo od slabih proti dobrim oziroma od najmanj do najbolj zaželenih. Zaloge vrednosti za odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje črtnih kod so prikazane v Tabeli 2. 4.2 Funkcija koristnosti Tabela 2: Zaloge vrednosti kriterijev S funkcijo koristnosti opredelimo vpliv nižjenivojskih kriterijev na kriterije, ki so višje v drevesu kriterijev. Primer funkcije koristnosti je razviden iz tabele 3, kjer so podane končne ocene programov za tiskanje etiket in črtnih kod. Tabela 3: Primer funkcije koristnosti Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 18 / 43

Kriterijem lahko v programu Dexi določimo tudi uteži. Utež določa pomembnost kriterija pri odločanju. Le-te določamo s pomočjo odstotkov, ki so vezani na pomembnost posameznega kriterija. Najbolj enostaven primer je 50 50 odstotkov, s čimer predvidimo, da je funkcija koristnosti ravna črta. Tabela 4: Uteži v programu Dexi Kriteriji so bili izbrani na podlagi spletne strani, ki jih je ta določila za profesionalne programe za tiskanje etiket in črtnih kod. Po posvetu s podjetjem Euro Plus d.o.o. so bili izoblikovani dokončni kriteriji. Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 19 / 43

5 Opis variant Variante so neprofesionalni programi, ki jih podjetja ponujajo na svetovnem spletu. Glavni pogoj pri izbiri programov je bila cena, ki je morala biti nižja od cene profesionalnega programa podjetja Euro Plus d.o.o. Vse variante imajo na voljo preizkusno različico, ki je omogočila opredelitev kriterijev za posamezno varianto. 5.1 Program Wasp Labeler Wasp Barcode Technologies ponuja rešitve, namenjene majhnim podjetjem. Njihove rešitve so oblikovane tako, da jih je mogoče takoj uporabiti. S pomočjo programa Wasp Labeler podjetniki porabijo manj časa za učenje programa in ta čas lahko učinkovito porabijo za vodenje podjetja. Z več kot dvanajstletnimi izkušnjami ima podjetje približno 200.000 zvestih uporabnikov v različnih gospodarskih panogah. Poleg programa za oblikovanje črtnih kod ponujajo še mnogo drugih izdelkov in storitev. Med njimi najdemo čitalnike črtnih kod, biometrične časovne ure, tiskalnike za črtne kode in še nekatere izdelke. Slika 27: Primer etikete v programu Wasp Labeler Tehnične zahteve: - podpora za operacijska sistema Windows 2000 ali XP, - 200 Mhz ali hitrejši procesor, - minimalno 64 MB pomnilnika RAM, - minimalno 150 MB prostora na disku, - za namestitev potrebujemo pogon CD-ROM. Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 20 / 43

V programu so na voljo različne etikete, kot na primer etikete z naslovi, ovojnice s poštnimi številkami in druge. Le-te lahko kasneje preprosto in hitro pripravimo za tiskanje na lokalnih ali omrežnih tiskalnikih. Podatke v program uvažamo iz podatkovnih zbirk. Podpira večino pomembnejših standardov etiket v večini panog industrije. 5.2 Program IDAutomation Podjetje IDAutomation.com je bilo ustavljeno leta 1996 in njihov glavni namen je zagotoviti rešitve glede avtomatske identifikacije po dostopnih cenah. IDAutomation.com zagotavlja različne tipe črtnih kod, sestavne dele, predloge črtnih kod, RFID izdelke in opremo, kot so čitalniki črtnih kod. Program IDAutomation Barcode Label Software je napreden, enostaven za uporabo, omogoča tiskanje črtnih kod, tekstovnih datotek in slik na standardnih laserskih ali brizgalnih tiskalnikih. Program podpira najbolj pogosto uporabljene vrste linearnih in dvodimenzionalnih črtnih kod. Podatke, ki jih potrebujemo, uvozimo iz tekstovnih datotek CSV ali iz podatkovnih zbirk. Datoteke program shranjuje v datoteke XML. Tehnične zahteve: - podpora za operacijske sistem Windows ME, NT, 2000, 2003 in XP, - 500 Mhz procesor, - minimalno 128 MB pomnilnika RAM, - minimalno 5 MB prostora na disku. 5.3 Program DesignPro R. Stanton Avery je ustanovil podjetje Avery leta 1935. Korporacija Avery Dennison je bila ustanovljena leta 1990 z združitvijo podjetij Avery in Dennison. Podjetje proizvaja materiale, občutljive na dotik, etikete in druge pisarniške pripomočke. Ukvarjajo se s proizvodnjo in prodajo posebnih trakov, samolepilnih poštnih znamk in drugih podobnih izdelkov. Podjetje Avery Dennison ponuja tudi program za tiskanje in izdelavo črtnih kod. Program sodi med neprofesionalne plačljive programe. Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 21 / 43

Slika 28: Primer etikete v programu Design Pro Tehnične zahteve: - podpora za operacijske sisteme Windows 98, Me, NT, 2000 in XP, - računalnik s Intel Pentium ali enakovrednim procesorjem, - 128 MB pomnilnika RAM ali več, - minimalno 200 MB prostora na disku, - za namestitev potrebujemo pogon CD-ROM. Program vsebuje čarovnika za izdelavo etiket. Omogoča enostavno in učinkovito oblikovanje in tiskanje etiket, vizitk in drugih predlog. V programu je pripravljenih več kot 600 etiket. Uporabnik enostavno izbere določeno predlogo, jo oblikuje po lastnih željah in natisne potrebno število etiket. Hkrati lahko uporabniki ustvarijo lastno bazo podatkov. 5.4 Program Worldlabel Podjetje Wordlabel.com ponuja poleg programa za tiskanje črtnih kod tudi predloge etiket in poseben papir. Izvajanje programa je omogočeno na operacijskih sistemih Windows in Mac. Uporabnikom omogoča ustvarjanje njihove lastne podatkovne baze. Predvsem je program enostaven za uporabo. Tehnične zahteve: - podpora za operacijske sisteme Windows 98,2000, ME, XP, - 100 Mhz procesor, - minimalno 16 MB pomnilnika RAM. Program podpira prek 40 različnih velikosti etiket. Uporabnik lahko oblikuje tudi lastne etikete. Na voljo je veliko različnih barv in oblik z neskončnimi možnostmi oblikovanja. 5.5 Barcode Creator Program podjetja Naxter je programsko orodje, ki omogoča kreiranje črtnih kod. Tiskanje omogoča vsem običajnim tiskalnikom, ne podpira pa tiskanja s termičnimi tiskalniki, podprtimi s posebnimi gonilniki. Program ne zahteva nobene posebne sistemske podpore. Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 22 / 43

Tehnične zahteve: - podpora za operacijske sisteme Windows 98,2000, ME, XP in NT. Program je namenjen zgolj kreiranju in tiskanju črtnih kod in nima nabora predlog etiket. Novoustvarjene črtne kode lahko enostavno shranimo na disk. 5.6 Program TFormer Program TFormer podjetja TecIt omogoča širok izbor storitev. Poleg črtnih kod in predlog etiket omogoča še poslovne obrazce, poročila, serijska pisma in podobno. Podjetju v prid govorijo reference znanih svetovnih podjetij. Program omogoča linearne in dvodimenzionalne črtne kode. Industrijske črtne kode so visoke kvalitete vektorskih slik, ki jih uporabnik lahko natisne na večino tiskalnikov. Tehnične zahteve: - operacijski sistem Windows 98, 2000, NT in XP. Program TFormer združuje prednosti softvera za izdelavo etiket in naprednih generatorjev poročil v eni aplikaciji. Ima tudi odličen urejevalnik dokumentov in poročil. Izdelane etikete je možno izvoziti v formate, kot sta na primer html in pdf. 5.7 Program Aulux Podjetje Aulux technologies zagotavlja enostavno oblikovanje črtnih kod, tiskanje in ustvarjanje podatkovne baze. Izdelek vsakodnevno uporablja veliko število podjetij po svetu. Tehnične zahteve: - podpora za operacijske sisteme Windows 95/98, Me, NT, 2000 in XP, - 133 Mhz ali hitrejši procesor, - 32 MB pomnilnika RAM ali več, - minimalno 5 MB prostora na disku. Program omogoča hitro in enostavno kreiranje in tiskanje črtnih kod. Le-te lahko uporabnik oblikuje po svojih željah, saj ima na voljo veliko za to potrebnih orodij. Omogočeno je tudi uvažanje datotetk iz tekstovnih datotek CSV, podatkovnih zbirk ali Excelovih razpredelnic. 5.8 Program Cool Barcode Maker Podjetje CyanoSoft je programsko podjetje, ki ustvarja programe, namenjene podjetništvu. Program omogoča linearne in dvodimenzionalne črtne kode. Podpira vse najbolj pogoste črtne kode. Ponuja možnost predlog etiket, uporabniku omogoča shranjevanje lastnih predlog. Črtne kode lahko uporabniki tudi izvozijo v datoteke. Trenutno se program promovira na spletni strani podjetja. Tehnične zahteve: - podpora za operacijske sisteme Windows 95/98, Me, NT, 2000 in XP. Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 23 / 43

Program je zaradi svoje vizualne podobe enostaven za razumevanje in uporabo. Uporabniku je na voljo preko 20 predlog etiket in vsaka izmed njih je prikazana v predogledu. Program ni namenjen za množično ustvarjanje in tiskanje podatkov. 5.9 Program NiceLabel NiceLabel je program podjetja Euro Plus d.o.o.. V Dexijev odločitvenem drevesu je omenjen kot vzorec za primerjavo z ostalimi programi. Največja razlika med preizkušenimi programi in programom NiceLabel je v ceni. Testirani programi sodijo med neprofesionalne programe, program NiceLabel pa je profesionalen program. Euro Plus d.o.o. je specializirano računalniško podjetje, katerega dejavnost je razvoj programske opreme za tiskanje etiket, črtnih kod in etiket RFID (Radio Frequency Indentificaiton). Programsko opremo tržijo pod lastno blagovno znamko NiceLabel in je s široko razvejano distribucijsko mrežo zastopana na svetovnih trgih. Podjetje je bilo ustavljeno leta 1991, njihovo takratno področje dela je bilo izdelava rešitev za samodejno identifikacijo. Leta 1996 so na trgu prvič ponudili programsko opremo za tiskanje etiket in črtnih kod NiceLabel. Njihove glavne reference so uporabniki njihovega programskega paketa NiceLabel. Le-teh je v Sloveniji več kot 700, drugod po svetu pa že okoli kot 20.000. Programski paket je preveden v 20 jezikov. Odlikuje ga prijaznost do uporabnikov tudi pri bolj zapletenih problemih. Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 24 / 43

6 Vrednotenje in analiza variant Vrednotenje variant je rezultat kvalitativne ocene vsake variante. Končna ocena je določena na podlagi opisa po osnovnih kriterijih. Vrednotenje poteka od listov proti korenu drevesa. Cool Barcode Aulux TFormer - TecIt Barcode Creator WordLabel Avery IDAutomation Wasp nesprejemljiv sprejemljiv Ocena programov za tiskanje črtnih kod odličen Slika 29: Primerjave programov Na grafu vidimo izstopanje dveh programov, to sta Wasp Labeler in Avery, večina ostalih je sprejemljivih. Le dva izmed programov sodita v razred nesprejemljiva, kar pomeni, da imata premalo dobrih lastnosti za uporabnika in da ponujata zgolj osnovni izbor črtnih kod in osnovne funkcionalnosti za izdelavo in tiskanje etiket. Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 25 / 43

Na Sliki 30 je prikazana razčlenitev lastnosti programov po treh glavnih kriterijih. Slika 30: Razvrstitev glede na kriterije»oblikovne značilnosti«,»celovitost sistemske podpore«ter»pomoč in dodatki«petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 26 / 43

Pri primerjavi kriterijev je razvidno, da sta programa Wasp in Avery najboljša, vendar se vsak od njiju ponaša z drugačnimi kvalitetami. Programi srednje kvalitete največjo pozornost posvečajo pomoči in dodatkom, pri nižje kvalitetnih programih pa je zagotovljena zgolj osnovna sistemska podpora. Slika 31: Primerjava treh najzanimivejših kriterijev Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 27 / 43

Med vsemi kriteriji so najzanimivejši naslednji trije: tipi črtnih kod, podpora za tiskanje in združljivost s podatkovno zbirko. Pri vseh treh se program Wasp Labeler izkaže kot najbolj učinkovito orodje. Program Avery kljub izvrstni skupni oceni za njim zaostaja v vseh treh kriterijih in je ocenjen zgolj kot povprečen. 6.1 Analiza»Kaj - če«program Vredana je namenjen vrednotenju in analizi variant večparametrskih odločitvenih modelov, ki so bili zgrajeni s pomočjo programa Dexi. Glavne lastnosti programa Vredana so: branje in pisanje datotek, ki imajo končnico dax, kombinirano vrednotenje variant, analiza tipa»kaj-če«. S pomočjo analize»kaj - če«ugotavljamo, kako spremeba vrednosti parametrov vpliva na končno oceno. Analizo opravimo s pomočjo programa Vredana, v katerega smo izvozili odločitveni model iz programa Dexi. Slika 32: Primerjava programov v programu Vredana Graf prikazuje končno oceno programov za tiskanje etiket. Iz njega je razvidna razlika med dvema najboljšima programoma, ki sta bila v Dexi-ju prikazana kot enakovredna, oba pa sta še vedno pod kvaliteto profesionalnega programa NiceLabel. Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 28 / 43

6.1.1 Spremembe vrednosti parametrov V poglavju je prikazan primer spremembe vrednosti parametrov. Spremenili smo vrednosti parametrov za program TFormer, ki je bil ocenjen kot sprejemljiv program za tiskanje črtnih kod. Spremenjeni so bili naslednji kriteriji : - tipi črtnih kod, - podpora za tiskanje, - združljivost s podatkovno zbirko. Program TFormer ne podpira tiskanja s termičnimi tiskalniki, podprtimi s posebnimi gonilniki, zato smo mu spremenili zalogo vrednosti pri tem kriteriju v pozitivno. Prav tako smo spremenili zalogo vrednosti pri kriteriju Združljivost s podatkovno zbirko, ker program ni omogočal uvoza iz Excelovih razpredelnic. Po spremembi kriterijev smo program primerjali s programom Wasp in profesionalnim programom NiceLabel. Slika 33: Primerjava rezultatov s polarnim grafikonom Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 29 / 43

Slika 34: Primerjava rezultatov s stolpičnim grafikonom S primerjavo programov s pomočjo polarnih in stolpičnih grafikonov je mogoče ugotoviti, da je program TFormer z dvema ključnima spremembama celo za spoznanje prekosil program Wasp Labeler. Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 30 / 43

7 Zaključek Uporaba črtnih kod je v današnjih časih zelo razširjena, s tem pa se je razširila tudi uporaba programov za tiskanje etiket. Uporabniki si lahko s pomočjo programov lahko ustvarijo etikete in črtne kode po lastnih željah. Zaradi vse večje enostavnosti programov jim ustvarjanje črtnih kod ne vzame veliko časa. Profesionalni programi so velikokrat cenovno nedostopni manjšim uporabnikom, zato segajo po neprofesionalnih programih, ki so cenovno ugodnejši. S pomočjo zaposlenega v podjetju Euro Plus d.o.o. sem skozi diskusijo prišla do kriterijev, ki vplivajo na kvaliteto programa za tiskanje etiket. Ker imajo podoben program, dobro vedo, kaj uporabniki upoštevajo pri izbiri programov. S pomočjo odločitvenega modela v programu Dexi so se razkrile najboljše variante med naborom neprofesionalnih programov. V odločitveni model je bil vključen tudi program podjetja Euro Plus d.o.o. NiceLabel, in to z namenom, da lahko podjetje primerja njegove lastnosti z lastnostmi najboljših neprofesionalnih programov. Končni rezultat, torej najboljša varianta, je bil razviden šele s pomočjo programa Vredana. Navidezne podobnosti med dvema najboljšima programoma v Dexi-ju ni bilo več in program Wasp se je pokazal kot najboljši. Je zelo konkurenčen tudi profesionalnemu programu NiceLabel. Do profesionalnega programa mu glede na izkušnje s programom NiceLabel manjka boljša komunikacija s tiskalniki in možnost optimalnega tiskanja etiket. Prav tako se program NiceLabel ne omejuje zgolj na oblikovanje etiket, ampak je uporaben tudi za tiskanje etiket, integracijo v obstoječe programe in sisteme ter za izvajanje nadzora nad tiskanjem. Tako ugotovimo, da je oblikovanje etiket samo majhen košček mozaika programov za tiskanje etiket in črtnih kod. Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 31 / 43

8 Literatura Palmer, C.R.: The Bar Code Book, Helmers Publishing, 1995 Krapež, A., Rajkovič, V.: Tehnologije znanja pri predmetu informatika, Zavod RS za šolstvo, 2003 Jereb, E., Bohanec, M., Rajkovič, V.: DEXi - računalniški program za večparametrsko odločanje, Moderna organizacija, 2003 Quintas, P., Ray, T.: Managing Knowledge: An Essential Reader, Sage Publications, 2002 Bohanec, M., Rajkovič, V.: Multi-Attribute Decision Modelling: Industrial Applications of DEX, revija Informatika, 1999 Bohanec, M., Rajkovič, V.: Članek o večparametrskih odločitvenih modelih, revija Organizacija 28(7), 1995, pp 427-438 Rajkovič, V.: Poslovno ekspertni sistemi, Fakulteta za organizacijske vede, 2006 Rajkovič V., Laboratorij za odločitvene procese in ekspertne sisteme ( LOPES ), http://lopes1.fov.uni-mb.si/vlado/vlado.htm - domača stran profesorja dr. Vladislava Rajkoviča, 2007, Fakulteta za organizacijske vede ( Kranj ), Univerza v Mariboru, april 2007 Top Ten Reviews,http://bar-code-label-software-review.toptenreviews.com/, april 2007 Interno gradivo podjetja Euro Plus d.o.o., http://www.europlus.si/index-slo.php, marec 2007 Preizkusna različica programa Wasp Labeler podjetja Wasp Barcode Technologies, http://www.waspbarcode.com/barcode_software/barcodefactory_demo.asp, april 2007 Preizkusna različica programa IDAutomation Barcode Label podjetja IDAutomation.com, http://www.idautomation.com/idlabel/, april 2007 Preizkusna različica programa DesignPro podjetja Avery Dennison, http://www.avery.com/us/software/index.jsp, april 2007 Preizskusna različica programa Worldlabel.com Pro Wizard Designer Label Software podjetja Worldlabel.com, http://www.worldlabel.com/pages/software.htm/, april 007 Preizskusna različica programa Barcode Creator podjetja Naxter, http://www.naxter.com/download.htm/, april 2007 Preizskusna različica programa TFormer podjetja Tec It, http://www.tformer.com/asp/main/startfr.asp?ln=1/, april 2007 Preizskusna različica programa Barcode Label Maker podjetja Aulux, http://www.aulux.com/download/index.htm/, april 2007 Preizskusna različica programa Cool Barcode Maker podjetja CyanoSoft, http://www.cyanosoft.com/download/index.htm/, april 2007 Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 32 / 43

Spletna enciklopedija Wikipedia, http://www.wikipedia.org/, maj 2007 Spletna stran inšituta Jožefa Stefana, http://www-ai.ijs.si/markobohanec/mspo/mspo_vaja2_dexi.pdf, junij 2007 Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 33 / 43

9 Kazalo slik, grafov in tabel 9.1 Kazalo slik Slika 1 : Primer maloprodajne črtne kode... 2 Slika 2 : Primer črtne kode... 2 Slika 3 : Primer čitalca črtnih kod... 3 Slika 4 : Primer ročnega čitalca črtnih kod... 3 Slika 5 : EAN 13 črtna koda... 4 Slika 6 : EAN 8 črtna koda... 4 Slika 7 : Črtna koda EAN 128... 5 Slika 8 : Črtna koda SSCC... 5 Slika 9 : Črtna koda Code 39... 5 Slika 10 : Črtna koda Code 128... 6 Slika 11 : Črtna koda Codabar... 6 Slika 12 : Črtna koda MaxiCode... 6 Slika 13 : Črtna koda Aztec Code... 7 Slika 14 : Črtna koda UltraCode... 7 Slika 15 : Primer tiskalnika za tiskanje etiket... 8 Slika 16 : Primer brizgalnega tiskalnika za tiskanje etiket... 8 Slika 17 : Večparametrski odločitveni model...10 Slika 18 : Linearne črtne kode...12 Slika 19 : Dvodimenzionalne črtne kode...12 Slika 20 : Primerjava izkoristka prostora...13 Slika 21 : Primerjava vektorske in rastrske slike...14 Slika 22 : Matrični tiskalnik...15 Slika 23 : Brizgalni tiskalnik...15 Slika 24 : Primer logistične etikete...16 Slika 25 : Primer etikete za cene...16 Slika 26 : Primer etike z naslovi...16 Slika 27 : Primer etikete za cd...17 Slika 28 : Primer etikete v programu Design Pro...22 Slika 29 : Primerjave programov...25 Slika 30 : Razvrstitev glede na kriterije»oblikovne značilnosti«,»celovitost sistemske podpore«in»pomoč in dodatki«...26 Slika 31 : Primerjava najzanimivejših treh kriterijev...27 Slika 32 : Primerjava programov v programu Vredana...28 Slika 33 : Primerjava rezultatov s polarnim grafikonom...29 Slika 34 : Primerjava rezultatov s stolpičnim grafikonov...30 Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 34 / 43

9.2 Kazalo tabel Tabela 1 : Drevo kriterijev v programu Dexi z razlagami...17 Tabela 2 : Zaloge vrednosti kriterijev...18 Tabela 3 : Uteži v programu Dexi...19 9.3 Kratice in akronimi UPC EAN SSCC FACT HIBC UPS XML CSV RAM : Universal Product Code : European Article Number : Serial Shipping Container Code : Federation of Automated Coding Technologies : Health Industry Bar Code : United Parcel Service : Extensible Markup Language : Comma-Separated Language : Random Access Memory Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 35 / 43

10 Priloge 10.1 Opis zalog vrednosti DEXi 26.8.2007 Stran 1 Ocena programov za tiskanje črtnih kod Ocenjevanje programov za tiskanje črtnih kod 1. nesprejemljiv 2. sprejemljiv 3. odličen Oblikovne značilnosti Oblikovne značilnosti programov 1. neustrezen 2. ustrezen 3. zelo ustrezen Tipi črtnih kod Ločimo dve glavni skupini črtnih kod. 1. neustrezen 2. ustrezen 3. zelo ustrezen Linearna Število podprtih črtnih kod. 1. 1 do 3 2. 4 do 6 3. 7 ali 8 2D 2 dimenzionalne črtne kode. 1. ne 2. da Oblikovne značilnosti Oblikovne značilnosti programov. 1. neustrezen 2. ustrezen 3. zelo ustrezen Barva podpora Podpora za izdelavo barvnih etiket. 1. ne 2. da Kompleksna elementna podpora Možnost dodajanja raznih grafičnih elementov. 1. ne 2. da Možnost poravnavanja elementov Možnost poravnavanja etiket. 1. ne 2. da Slikovni formati Podpora za slike na etiketah. 1. neustrezen 2. ustrezen 3. zelo ustrezen Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 36 / 43

DEXi 26.8.2007 Stran 2 Vektorske Program podpira vektorske slike. 1. ne 2. da Rasterske Program podpira rasterske slike. 1. 1 2. od 2 do 3 3. 4 ali 5 Celovitost sistemske podpore 1. neustrezen 2. ustrezen 3. zelo ustrezen Podpora operacijskih sistemov 1. neustrezen 2. ustrezen 3. zelo ustrezen Windows 95, ME, NT Program podpira starejše različice OS Windows. 1. ne 2. da Windows 2000, 2003, XP Program podpira novejše različice OS Windows. 1. ne 2. da Mac Program podpira Applov OS Mac. 1. ne 2. da Podpora za tiskanje Program podpira različne tipe tiskalnikov. 1. nesprejemljiv 2. sprejemljiv 3. odličen Tiskanje z laserskim, matirčnim, termičnim ali brizgalnim tiskalnikom. Tiskanje z laserskim, matričnim, termičnim ali brizgalnim tiskalnikom. 1. ne 2. da Termični tiskalniki podprti s posebnimi gonilniki Termični tiskalniki podprti s posebnimi gonilniki. 1. ne 2. da združljivost s podatkovno zbirko 1. neustrezen 2. ustrezen 3. zelo ustrezen Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 37 / 43

DEXi 26.8.2007 Stran 3 Uvoz iz CSV Uvoz iz tekstovnih datotek. 1. ne 2. da Uvoz iz Excelovih razpredelnic Uvoz iz Excelovih razpredelnic. 1. ne 2. da Uvoz iz podatkovnih zbirk Uvoz iz podatkov zbirk. 1. ne 2. da Pomoč in dodatki Tehnična pomoč in predloge etiket. 1. nesprejemljiv 2. sprejemljiv 3. odličen Tehnična pomoč in podpora Tehnična pomoč in podpora za uporabo programa. 1. neustrezen 2. ustrezen 3. zelo ustrezen Telefonska pomoč Telefonska pomoč za uporabnike programa. 1. ne 2. da Elektronska pomoč Elektronska pomoč za uporabo programa. 1. ne 2. da Navodila za uporabo programa Navodila za uporabo programa namenjena uporabniku. 1. ne 2. da Predloge etiket Že izdelane predloge etiket. 1. nesprejemljiv 2. sprejemljiv 3. odličen Logistične etikete Predloge etiket z logistično vsebino. 1. ne 2. da Etikete za cene Predloge etiket z cenami. 1. ne 2. da Petra Škrlj: Odločitveni model za ocenjevanje programov za tiskanje etiket Stran 38 / 43