UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacijska informatika INFORMACIJSKA PODPORA PLANIRANJA PROIZVODNJE TISKANIH VEZIJ Mentor: prof.dr.vladislav Rajkovi Kandidat: Sandi Žnidar Kranj, december 2005
Zahvala Za vso pomo, usmeritve in strokovno pomo pri izdelavi diplomskega dela se iskreno zahvaljujem mentorju prof. dr. Vladislav Rajkoviu. Hvala tudi mag. Franci Kuiu, prokuristu podjetja Intec TIV d.o.o., za napotke, posredovano literaturo, pomo, uporabo podatkov ter informacijske tehnologije. Zahvalil bi se tudi staršem, ki so me podpirali ves ta as. In pa tudi vsem ostalim, za vso podporo skozi celotni proces mojega študija. Posebna zahvala pa gre mojemu dekletu Kristini Dželilovi za strokovno pomo, lektoriranje diplomskega dela; ter nenazadnje vso moralno podporo. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 2od 51
POVZETEK Tiskana vezja se v današnjem asu, ki ga zaznamuje tržno gospodarstvo, velika konkurenca in hiter tehnološki napredek, sooajo s problemom prevelike koliine izmeta v proizvodnih operacijah, s slabo produktivnostjo in z glavno težavo - z zamujanjem dobavnih rokov. Prav iz teh razlogov se v tej diplomski nalogi zastavlja temeljni cilj predstavitve naina, kako lahko s pomojo informacijske tehnologije planiramo proizvodne procese, med katere spada tudi proizvodnja tiskanih vezij. Predstavljeno je uinkovitejše planiranje resursov in procesov skozi celoten potek izdelave tiskanega vezja in pa nov nain, kako slediti izdelku skozi proizvodnjo. KLJUNE BESEDE - planiranje proizvodnje - informacijski sistem - tiskana vezja ABSTRACT In present time, which is marked with market economy, high competition and fast technological advancement, the boards are having difficulties with to much waste in productial operations, with low productivity and with its' main problem - deadlines. That is why the degrees' main purpose is to indicate the ways, how pruductial processes in which the boards are a part of, can be planned with litlle help of informational technology. The new ways of tracking the products through the entire production and a successful plannining of resorses and processes in the productions of boards, are here presented. KEY WORDS - production planning - information system - printed circuid boards Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 3od 51
Kazalo 1. Uvod... 5 1.1 Predstavitev podjetja proizvodnje tiskanih vezij... 6 2. Splošno o planiranju... 8 2.1 Tipologija proizvodnega procesa...8 2.2 Proizvodni sistemi in procesi...8 2.3 Proces planiranja proizvodnje... 9 2.3.1. Smisel in namen planiranja... 9 2.3.2 Vrste planiranja glede na as planskega obdobja... 10 2.4. Funkcije planiranja proizvodnje...10 2.4.1. Planiranje proizvodnega programa... 10 2.4.2. Osnovno planiranje proizvodnje... 11 2.4.3. Terminsko planiranje... 11 2.4.4. Proces nadzora in kontrole proizvodnje... 12 2.4.5. Mrežno planiranje... 13 2.4.6. Analizae strukture in asa... 14 3. Sistem planiranja v INTEC TIV... 15 3.1. Kritina analiza obstojeega stanja...15 3.2. Posnetek stanja...16 3.3. Planiranje proizvodnje...17 4. Problemi planiranja... 21 5. Predlog prenove programske rešitve... 22 5.1. Integrirana programska oprema...22 5.2. Uveljavitev planiranja proizvodnje...23 5.3. Projektno planiranje in vodenje v INTEC TIV...24 5.3.1. Organizacija izvajanja... 25 5.3.2. Operativno planiranje... 25 5.3.3 Grobo planiranje aktivnosti... 26 5.4. Fino terminsko planiranje... 33 5.4.1 Analiza strukture in asov... 33 5.4.2 Uravnavanje obremenitve virov... 34 5.5. Terminiranje - terminsko planiranje... 38 5.6. Rezultati planiranja v informacijskem sistemu LARGO...39 7. Analiza SWOT... 44 8. Predlagana prenova...46 8.1. Težave pri izvajanju planiranja...46 8.2. Predlagana rešitev izvajanja planiranih operacij...46 8.3. Stroškovni rezultat uvajanja projektnega dela...47 8.4. Pogoji za uvedbo...48 9. Zakljuek... 49 10. Literatura in viri... 50 11. Kazalo slik...51 Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 4od 51
1. UVOD Živimo v asu, ki ga zaznamujejo velike spremembe na socialnem, politinem, tehnološkem in ekonomskem podroju. Za uspešnost podjetja je odloilnega pomena pravilna poslovno-proizvodna strategija, katero oblikujejo velike želje kupcev, narašajoe število ponudnikov in tekmovalnost med njimi. Poleg minimiziranja stroškov postaja as najpomembnejši dejavnik poslovnega uspeha. Skrajšanje razvojno-proizvodnih ciklov in optimizacija stroškov se zelo mono obuti tudi v panogi tiskanih vezij, saj je proizvodnja le teh pomemben sestavni del razvoja novih izdelkov. Iz tega razloga je proizvodnja tiskanih vezij pod pritiskom vedno ostrejših standardov (tudi ekoloških), zelo kratkih razvojnih in izdelovalnih asov in se neprestano sreuje s problemom zamujanja dokonanja le teh. Vzporedno se pojavlja problem razmeroma visokega deleža izmeta, neoptimalne in neenakomerne zasedenosti kapacitet, ter potrebo po velikem obsegu nadurnega dela, kar pa razliko med prodajno vrednostjo in nastalimi stroški, še zmanjšuje. Proizvodnja tiskanih vezij je vmesni len med razvojem izdelka serijskega prodajalca in njegovo proizvodnjo. Z izdelavo tiskanega vezja je pogojen zaetek izdelave neke serijske proizvodnje in s tem vstop izdelka na tržiše. Diplomska naloga predstavlja podjetje INTEC TIV d.o.o., ki je eno vodilnih podjetij tiskanih vezij v Sloveniji v tehnologiji in obsegu proizvodnje. V podjetju, kjer se dnevno obraa v proizvodnji povpreno 600 razlinih proizvodov, je zelo pomembna ažurnost in sledenje izdelkov skozi proces izdelave. Prav zaradi tega obsega se podjetje sreuje z velikimi problemi pri planiranju resursov, procesov in proizvodnje. Predstavil bom obstojei informacijski sistem, potek planiranja in njegove pomanjkljivosti. Izpostavil bom tudi izboljšave informacijskega sistema in posledino spremenjen nain izdelave planskih izpisov za pomo pri proizvodnji. Opisane so tudi težave, s katerimi se sreujemo pri uvedbi sprememb in pri uvajanju novega informacijskega sistema, ter finanni okvir takega posega. Cilj naloge je optimizirati izdelavo planskih izpisov, ki naj bi bili toni, ažurni in hitro dostopni prodajno-planskemu oddelku in vodji proizvodnje ali delovnega centra. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 5od 51
1.1 PREDSTAVITEV PODJETJA PROIZVODNJE TISKANIH VEZIJ Podjetje izhaja iz skupine Iskra. Zaetki proizvodnje segajo v leto 1973, ko se je zaela proizvodnja tiskanih vezij za potrebe koncerna Iskra. Podjetje je v zaetku svojega delovanja proizvajalo enostranska vezja, kasneje pa zaelo s proizvodnjo dvostranskih vezij, predvsem za potrebe telefonskih central. Podjetje je naredilo tehnološki preskok z velikim investiranjem v osemdesetih letih in sodelovanjem s podjetjem IBM. Podjetje IBM je preneslo veliko tehnološkega znanja, ki je podjetju omogoilo proizvodnjo zahtevnejših vezij. Proti koncu osemdesetih let se je podjetje zaelo odpirati navzven in zaelo s prodajo tiskanih vezij v Nemiji. V to je bilo prisiljeno, ker so potrebe internih podjetij zaele upadati. V zaetku devetdesetih je krovno podjetje Iskra TELEMATIKA razpadlo, podjetje se je združilo s proizvodnjo mehanskih delov v podjetje Iskratec. Ker podjetje Iskratec finanno ni bilo sposobno, je v letu 1995 bankrotiralo. Proizvodnjo je prevzelo podjetje Intec, ki je od steajnega upravitelja prevzelo v najem prostore in opremo. Delavci in vodstvo so ustanovili podjetje N.Intech d.d., ki je od steajnega upravitelja odkupilo prostore in proizvodno opremo. N.Intech je proizvodnjo tiskanih vezij organiziral v podjetju Intec TIV. Zaradi nezmožnosti investiranja je N.Intech v letu 2000 podjetje Intec TIV prodal podjetju Elgo-line in program izdelave tiskanih vezij je prešel v zasebno last. Podjetje Elgo-line je v letu 2000 kupilo tudi sestrsko podjetje Qualiterm in zaelo z izvajanjem intenzivnega investiranja in poveevanja proizvodnje. V decembru 2001 je bil vložen predlog za uvedbo steajnega postopka, ki pa je bil kasneje preklican. Zaradi krize na trgu elektrotehnike je podjetje konec leta 2002 in v zaetku 2003 zašlo v resne težave. Le-te so rešili z zmanjšanjem zaposlenih in z novo ponudbo. Podjetje se je preoblikovalo in zaelo nuditi manjše serije v krajših rokih. Prilagoditev je bila nujna, saj so bila velika naroila preseljena v Azijo. Podjetje z novo tržno ponudbo poveuje prodajo in nadaljuje z investiranjem v posodobitev proizvodnje. Podjetje Intec TIV d.o.o. je vodilni proizvajalec tiskanih vezij v Sloveniji. S stalnim spremljanjem razvoja elektronske industrije ter vpeljevanjem novih tehnologij, postopkov in materialov se prilagaja visokim zahtevam kupcev. Trenutno je v podjetju zaposlenih 110 ljudi. Temeljna dejavnost podjetja Intec TIV je proizvodnja in trženje tiskanih vezij za potrebe elektroindustrije. Podjetje izdeluje enostranska, dvostranska, veplastna vezja in zvijava fleksibilna vezja. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 6od 51
1.2.PREDSTAVITEV TISKANIH VEZIJ Tiskana vezja so osnovni gradnik vsakega elektronskega sklopa in so osnova za vgrajevanje elektronskih komponent. Uporabljajo se na vseh segmentih elektronske industrije: avtomobilska, telekomunikacije, industrijska elektronika, zabavna elektronika, itd. Današnja tiskana vezja so visoko kompleksni izdelki, ki poleg osnovnega namena zelo vplivajo na kakovost elektrinih signalov in s tem neposredno na kakovostno izvedbo izdelka. Ciljni trg podjetja Intec TIV je predvsem industrijska elektronika in telekomunikacije. Za ti dve podroji se je podjetje odloilo predvsem zato, ker so serije tiskanih vezij na tem podroju male in srednje, kar odgovarja njihovemu tipu proizvodnje. 1.3 METODE DELA Med glavnimi nalogami podjetja je iskanje ciljne skupine kupcev, za katere so sposobni delati tako koliinsko kot kakovostno. Vse izdelke dela v skladu s kupevo specifikacijo. Pri tem upošteva tehnino dokumentacijo v elektronskem zapisu, ki jo dobijo od kupcev in v katero kupci napišejo svojo zahtevo za izdelek. Podjetje Intec TIV tako izdeluje tiskana vezja za znanega kupca. Danes se tako izvozi ve kot polovico proizvodnje Intec TIV na podroje Nemije in Avstrije, saj pri ocenah s strani kupcev dosega izdelek zelo visoke ocene. Kupci so tako znana podjetja nemške in avstrijske elektroindustrije, med drugim tudi avtoindustrije. Pri svojem delu in vodenju samega podjetja izhajamo iz bogatih izkušenj na podroju elektroindustrije in nenehnem iskanju poti za boljšo kakovost, ter podporo nakupa njihovih izdelkov. Proizvode proizvajamo v skladu z IEC standardi, možna pa je uporaba tudi drugih, kot je na primer IPC 600F. Podjetje ima uveden sestem kakovosti skladno s standardom ISO9001:2000. Ima certifikat od podjetja TUV Management service (št. certifikata 12 100 3150 TMS). Sistem kakovosti nadgrajuje s stalnim izobraževanjem in izboljševanjem kompetenc. V letu 2001 smo izvedli zaetni projekt na temo HMR (human management resource). Podjetje ima za svoje proizvode pridobljen UL znak (št. E79481), kar pomeni, da je možno naše proizvode izvažati v združene države Amerike. V letu 2005 pa smo uvedli sistem varovanja okolja v skladu z standardom ISO14001. Tehnologija pojetja izdelovanja ploš tiskanega vezja je okolju prijazna, saj za izdelavo ne uporablja svinca. Izdelujemo od 1 - stranskih do 42 - slojnih ploš. Tehnologija temelji na kakovosti in stremenju k izboljšanju le-te. Pred proizvodnim procesom se naronikovi podatki obdelajo na CAM oddelku. Razširja pa tudi proizvodni program na podroje zvijavih ploš tiskanih vezij na osnovi polimidnega filma. Proizvajamo enostranska tiskana vezja; dvostranska z in brez pokovinjenih lukenj; veplastna vezja: do 42 plasti; back panele (dvo- in veplastne); fleksibilna - zvijava vezja; tiskana vezja z aluminijevo osnovo in tiskana vezja z keramino osnovo. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 7od 51
2. SPLOŠNO O PLANIRANJU 2.1 TIPOLOGIJA PROIZVODNEGA PROCESA V proizvodnji tiskanih vezij so najpomembnejši trije procesi: - Izdelava tehnologije - CAM obdelava - Izdelava tiskanega vezja (izdelka) V vse veji meri so to prototipi ali maloserijska proizvodnja. Manj je naroil z odpoklicem starih kod in vse ve je sprememb in novih vezij. To pomeni, da imamo opravka z enkratnimi proizvodnimi procesi. Uporablja se projektna proizvodnja, kajti vsako naroilo je kot projekt, ki se ga projektno organizira, planira, koordinira in kontrolira. Nekaj znailnosti enkratnih proizvodnih sistemov: - Velik sortiment izdelkov - Število ponovitev enakega izdelka je zelo malo - Verjetnost ponovitve izdelave enakega izdelka je majhna - Vhod v proces, tehnologija in sam proizvodnji proces so definirani zelo natanno 2.2 PROIZVODNI SISTEMI IN PROCESI Proizvodnji sistem je dinamien sistem, saj se v nekem doloenem obdobju njegovo stanje spremeni. To spreminjanje je posledica proizvodnega procesa, katerega cilj je transformacija vhodnih elementov, ki jih vzamemo iz okolja v izhodne elemente, le te pa oplemenitene spet vrnemo v okolje nekega sistema. Proizvodnji sistem delimo na tri podsisteme: - Transformacijski sistem - Regulacijski sistem - Informacijski sistem V transformacijskem sistemu poteka temeljni transformacijski proces proizvodnje, ki v svojem toku vložke preoblikuje v izhod. Regulacijski sistem predstavlja proces vodenja in upravljanja transformacijskega procesa. Proces v informacijskem sistemu je informacijski proces, ki pa je sestavljen iz podprocesov (planiranje, nadzor, kontrola, analiza). Informacijski sistem rpa podatke iz transformacijskega sistema ter obdelane podatke posreduje regulacijskemu sistemu, kjer se zapišejo v bazo podatkov, ki jih potrebuje za izvajanje procesa vodenja. Namen informacijskega sistema je, da omogoa delovanje procesov planiranja, nadzora in kontrole ter analize. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 8od 51
2.3 PROCES PLANIRANJA PROIZVODNJE 2.3.1. SMISEL IN NAMEN PLANIRANJA Planiranje lahko opredelimo kot: - Predvidevanje dogodkov v naprej - Predvidevanje vsega potrebnega, da bo proizvodnji sistem deloval nemoteno - Zavestno doloanje bodoega delovanja za uresniitev ciljev proizvodnega sistema Smisel planiranja je, da ne smemo niesar prepustiti nakljuju. Planirati je možno zaradi vztrajnosti dogodkov, kar pomeni, da so dogodki v preteklosti nekako povezani z dogodki v sedanjosti, sedanji dogodki pa z dogodki v prihodnosti. Seveda je pa vse dogodke v prihodnosti nemogoe napovedati. Cilj planiranja pa je, da želimo oddaljene dogodke spoznati imbolj natanno. Vhodni podatki službe planiranja so: - Plan prodaje, ki je narejen na osnovi potreb tržiša - torej tržnih raziskav in analiz ter dejanskih naroil kupcev. - Osnovna tehnina dokumentacija - to pomeni, da morajo biti narejeni kosovnica, tehnologija, CAM obdelava in normirani proizvodnji postopki. Iz plana prodaje in tehnine dokumentacije lahko izraunamo potrebne proizvodne kapacitete. - Podatki o razpoložljivih delovno-proizvodnih postopkih. To so delavci, ki jih lahko imenujemo tudi žive kapacitetete in stroji ali mrtve kapacitete. Razpoložljivost kapacitet je odvisna tudi od delovnega asa in delovnega koledarja podjetja - Podatki o potrebnem materialu in dobavnih možnostih ter rokih. Te podatke posreduje služba za nabavo. - Informacijo o viru denarnih sredstev, ki so predvideni za proizvodnjo Namen planiranja je postavitev nekega cilja proizvodnega sistema, ki odgovarja na naslednja vprašanja: Kaj prodajati? Tu doloimo katere izdelke hoemo narediti. Kdaj proizvajati? Izrauna rokov oziroma terminov proizvodnje doloenega izdelka Koliko? Doloitev koliin doloenih vrst izdelka za izdelavo Kakšna kakovost? Odvisna je od razpoložljivih virov in kakovosti vodenja Kakšen je prihodek in strošek? Že pri ponudbi je potrebno upoštevati stroške izdelave in dodano vrednost Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 9od 51
2.3.2 VRSTE PLANIRANJA GLEDE NA AS PLANSKEGA OBDOBJA Natannost ali tonost planiranja je odvisna od planskega obdobja. Glede na dolžino planskega obdobja loimo strateške, osnovne in taktine plane ter operativne plane. Strateški plani zajemajo obdobje nad tri leta; osnovni plani obdobje okrog enega leta, operativni plani pa so zelo natanni in zajemajo obdobje terminske enote. 2.4. FUNKCIJE PLANIRANJA PROIZVODNJE 2.4.1. PLANIRANJE PROIZVODNEGA PROGRAMA Pri planiranju je najpomembnejše poudariti oziroma dati prednost izdelku, za katerega je na trgu najveje povpraševanje, ponudba pa nizka. e podjetju uspe usmeriti proizvodnjo v take programe in jo usposobiti zato, je to potem velik zalogaj tudi za planski oddelek. Proizvajati je potrebno le tisto kar seveda lahko prodaš. Zato je proizvodnja za znane kupce lažja glede trženja, a zato težja glede planiranja. Naronik proizvajalcu vedno ostreje in v veje obsegu podaja svoje zahteve, katerih se mora proizvajalec držati, sicer kupca izgubi. Tu pa veliko ali celo najvejo vlogo odigra planski oddelek s svojim krmiljenjem proizvoda skozi procese izdelave. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 10od 51
2.4.2. OSNOVNO PLANIRANJE PROIZVODNJE Osnovno planiranje proizvodnje predstavlja razgradnjo plana proizvodnega programa. To pomeni, da obravnava realne vrste izdelkov. Doloi optimalne koliine za izdelavo, ki jih je potrebno razporediti v as po planskih terminskih enotah. Le ta lahko zajema obdobje od enega tedna pa do nekaj mesecev. Poleg koliine za izdelavo za predlagani plan se izrauna tudi plan potrebnih kapacitet. Za osnovo planiranja proizvodnje je zadolžena služba operativnega planiranja (planski oddelek), pogostost pa je odvisna od proizvodnega intervala. 2.4.3. TERMINSKO PLANIRANJE Terminski plan je najpomembnejši fini plan dela v proizvodnji za asovno obdobje ene terminske enote. Z njim na dan ali celo izmeno natanno doloimo razpored dela oziroma zaporedje izvajano po posameznih mestih in operacijah. Za vsako delovno mesto in operacijo doloimo zaporedje izvajanja del. Ta je zelo pomemben, še posebej na operacijah z daljšim trajanjem. V praksi poznamo dve vrsti problemov ki jih rešujemo s terminski planom: - Statini problemi - ti se pojavljajo v primerih velikoserijske proizvodnje s procesnim razporedom opreme, ko planiramo doloeno fiksno število delovnih postopkov, ki so lansirani skoraj istoasno. - Dinamini problemi - ti pa se rešujejo v primerih posamine in serijske proizvodnje. Tu nastane situacija, ko se nekim lansiranim nalogom, ki se že izvajajo, vedno znova lansirajo novi nalogi, ter odvzemajo že lansiranim nalogom planiran realizacijski as. Za reševanje dinaminih problemov terminskega planiranja uporabljamo naslednje metode: - Metoda dodeljevanja prioritet z heuristinimi prioritetnimi pravili - Tehnika mrežnega planiranja - Modificirane oblike mrežnega planiranja Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 11od 51
2.4.4. PROCES NADZORA IN KONTROLE PRIZVODNJE V procesu nadzora in kontrole ugotavljamo dejansko stanje izdelkov. Organiziranje izvajanja Pripravljanje operativnih planov Operativno planiranje Priprava in razdeljevanje dela IZVAJANJE Kontrola in nadzor Informiranje Operativno ukrepanje DA Ali so odstopanja od plana? NE Konec izvajanja NE DA Zakljuek projekta Slika 1: Poenostavljena shema planiranja in vodenja projektov; (Dr.Tone Ljubi; Planiranje in vodenje proizvodnje, založba moderne organizacije v okviru FOV, Kranj, 2000, str. 384-385) Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 12od 51
Opis slike: - Organiziranje izvajanja: je proces zagotovitve vseh pogojev za izvedbo projekta - Operativno planiranje in izdelava terminski planov: je proces s katerim doloimo vmesne ali objektne cilje projekta, ter dejavnosti in naloge, potrebne za dosego teh ciljev. Sledi tudi asovno razporejanje teh dejavnosti in doloanje njihovih povezav. - Priprava in razdeljevanje dela: zajema vse, da se lahko izvaja. - Izvajanje: k izvajanju poleg izvedbe spada tudi analiza dela in primerjava rezultatov s planiranimi - Informiranje: sprotno obvešanje o stanju - Operativno ukrepanje: je potrebno kadar nastanejo prevelika odstopanja od plana. - Popravljanje operativnih planov: v primeru prevelikih odstopanj - Zakljuek projekta: ko je konana zadnja dejavnost projekta Kontrola je lahko prisotna s strani vodij oddelkov ali s strani samega planskega oddelka. e planski oddelek ugotovi odstopanja od planiranega, sporoi ali opozori vodjo oddelka na situacijo, ta pa potem poskuša zamujeno nadoknaditi z novimi razporeditvami. To napravi tako, da lansirane kode z nižjo prioriteto postavi za kode z višjo. Vasih pa tudi to ni mogoe in mora poiskati rešitev v poveanju kapacitet na doloeni operaciji ali z nadurnim delom, uvedbo none izmene ali kooperacijo. Analiza mora biti sprotna, da se lahko imprej odloa o ukrepih vodenja. 2.4.5. MREŽNO PLANIRANJE Osnovna opredelitev: - Deterministina; znan cilj, ki se želi dosei, poznane so dejavnosti, ter njihovo tehnološko zaporedje, ter doloeni asi trajanja - Stohastina; verjetnost doseganja cilja, dogodkov in dejavnosti in trajanje dejavnosti, ki je manjša kot ena Mrežno planiranje v proizvodnji tiskanih vezij je skupek obeh variant. Planirati in upoštevati je potrebno tako dejansko stanje kot doloena predvidevanja novo nastalega stanja. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 13od 51
2.4.6. ANALIZE STRUKTURE IN ASA Poleg sumarne dejavnosti moramo poznati tudi povezave, ter vrste povezav med dejavnostmi. Potrebno je doloiti terminske enote za trajanje dejavnosti, oblikovati delovni koledar, doloiti proces za opravljanje dejavnosti, doloiti tehnološki plan zasedenosti, as trajanja, izraunati terminski plan projekta, kritino pot in gibljivosti posameznih dejavnosti: - Pomemben je izbor dodeljevanja zasedanja virov; to je živih kapacitet (kadri) in mrtvih kapacitet (ostala delovna sredstva). - Uravnavati je potrebno obremenitve virov. V praksi vekrat zaznamo prezasedenost nekaterih terminskih enot (ozka grla). Lahko se odloimo, da kapacitete poveamo ali podaljšamo predpostavljene roke. - Izraun, analiza in optimizacija stroškov Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 14od 51
3. SISTEM PLANIRANJA V INTEC TIV 3.1. KRITINA ANALIZA OBSTOJEEGA STANJA Na tržišu, ki ga oblikuje vse veja konkurenca, se pri zmanjševanju stroškov proizvodnje in skrajševanju dobavnih rokov pojavljajo naslednje težave: - Problemi odstopanja rokov dokonanja tiskanih vezij (v nadaljevanju tudi PTIV) - Problem sledljivosti izdelave vezij skozi proizvodnjo - Sledljivost stroškov izdelave je zapletena in zato ni možno pravoasno ukrepati oz. voditi proizvodnega procesa - Kupci oziroma podjetja, ki se ukvarjajo s serijsko proizvodnjo, si ne morejo privošiti, da se projekt izdelave tiskanih vezij ne izvede v skladu s planiranim, saj je od tega odvisna njihova bodoa ali obstojea proizvodnja. Velikokrat zamenjajo proizvajalca, e ta postane nezanesljiv. - Neracionalna porazdelitev dela na doloenih operacijah, kjer ni potrebna nenehna prisotnost delavca - Dnevno usklajevanje z naroniki glede zamaknjenosti izdobav, izpada asa zaradi strojnih okvar, slaba produktivnost kljub visoki zasedenosti - Prepozno reagiranje oziroma ugotavljanje zakasnitev naloga in s tem vzpostavljanje izrednega prioritetnega stanja, ki povzroa zakasnitve ostalih del, ter poveanje števila napak in izmeta - Nujna naroila zavzemajo pomemben delež naših kapacitet, kar spet povzroa zaostanke pri izdobavah. Slabo planiranje proizvodnje, preslabo servisiranje strank, prepoasen tehnološki napredek in zakasnitve dobav so vzrok za marsikatero izgubljeno naroilo ali celo preklic oziroma strorniranje le tega. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 15od 51
3.2. POSNETEK STANJA V podjetju INTEC TIV uporabljamo informacijski sistem Largo podjetja Perftech iz Bleda. Informacijski sistem Largo ima ve modulov, saj je kompleten sistem za vodenje in upravljanje podjetja. Planski oddelek uporablja za planiranje proizvodnje modul Proizvodnja. V njem je obsežen nabor postavk, s katerimi lahko na razline naine poizvedb dobimo želene podatke ali izpise. Za planiranje v našem podjetju so nam pripravili nekaj posebej za nas prirejenih poizvedb, izpisov in izraunov, saj je proizvodnja tiskanih vezij zelo specifina in razlina od ostalih poslovno-proizvodnih podjetij. Do sedaj je planski oddelek vsak dan preverjal stanje proizvodnje in ga rono vnašal v sistem. Nato je pognal v proizvodnem modulu programa LARGO plansko obdelavo, s katero je dobil izpis želenih podatkov. Podatke je bilo potrebno še pripraviti in popraviti, saj se je tekom prejšnjega dneva stanje spreminjalo. Ko je bil celoten izpis pripravljen (tega je dnevno od 500 pa tudi do 1000 postavk), je bilo potrebno narediti še plan po delovnih centrih. To je povsem rono delo, saj je potrebno izpostaviti izdelke, ki imajo prioriteto. Med prioritete štejemo: hitre kode, kot so rumene in rdee, izvozne kode, specialne izvedbe vezij in veslojna vezja. Ko je imel planski oddelek pripravljene izpise, jih je posredoval vodjem oddelkov. Na podlagi teh izpisov in dejanskega stanja v njihovem oddelku so vodje doloili, katere kode imajo prednost pred ostalimi. Z nekaterimi popravki programa in namestitvijo raunalniške mreže po proizvodnji, smo vzpostavili kontakt izdelka s sistemom. Ko se na nekem delovnem centru zakljui operacija, se v sistem zapiše njen zakljuek. Tako ima planer sveže podatke o trenutnem stanju izdelka. Dostop do informacije o stanju je za vsak izdelek poseben oziroma izbor zatorej malce dolgotrajen. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 16od 51
3.3. PLANIRANJE PROIZVODNJE V podjetju INTEC TIV poteka proces planiranja od lansiranja do potrditve kupevega naroila in do izvedbe tiskanega vezja tako, da planer, ki je vekrat tudi prodajni referent in obratno, sodeluje z oddelkom za razvoj in tehnologijo in to privede do proizvodnje naroenega vezja. Predhodno se z naronikom dogovori za rok izdelave. Na podlagi koledarja in dogovorjenih rokov se s pomojo LARGO programa doloijo mejne toke. Povpraševanje Plan finanne realizacije Ocena izvedljivosti Prodaja Ponudba Tehnini sektor Doloitev roka izdelave Prodaja Terminski plan projekta - LARGO Naroilo kupca Kupec Lansiranje naroila Potrdite naroila CAM obdelava Nabava Izdelava tehnologije Kosovnica Delavniške risbe in filmi Tehnološki postopki Proizvodnja Spremljanje in vodenje proizvodnje rono in s spremljanjem kritine poti Slika 2: Diagram procesa izpeljave projekta od priprave ponudbe do izvajanja proizvodnje Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 17od 51
Prodajni referent odpre novo identifikacijsko številko vezja ident in preda dokumentacijo v CAM obdelavo in izdelavo tehnologije. Na CAM obdelavi pregledajo podatke, jih popravijo, e je potrebno se posvetujejo z naronikom o razlinih izvedbah, nazadnje pa podatke pripravijo za proizvodnjo. To pomeni, da jih obdelajo za optimalno izkorišenost materiala in procesov. Podatke predajo tehnologu, ki na podlagi le teh doloi ustrezno tehnologijo izvedbe vezja. Vse to se vpiše v sistem LARGO. Najpomembnejši podatki vsakega tiskanega vezja, pomembni tudi za planiranje, so: - Ident - Pdn se generira ob lansiranju vodilnega lista - Koda oziroma naziv - Sloj - Koliina v delovnih formatih in m 2 - Rok - Izvedba (kooperacija, zlato, ) - Operacije Po vpisu vseh potrebnih podatkov v sistem LARGO, se generira PDN številka in lansira vodilni list. Ta je osnova vodenja vsakega izdelka skozi proizvodnjo. Vodilni list vsebuje vse informacije o samem izdelku in o izdelavi izdelka. Na njem so torej podatki: o naroniku, nazivu oziroma kodi izdelka, naroeni in lansirani koliini, zahtevnost, pomembnost kode (e je koda rumena ali celo rdea), o materialu, tehnologu in tehnologiji ter procesih. Sam vodilni list vsebuje tudi izdajnico, ki se uporablja za izdajo materiala iz skladiš in spremnico za sledljivost izdelkov. V vodilni list se ob zakljueni operaciji vpiše tudi datum zakljuitve in podpis delavca, izvajalca operacije. Tako je bil in še vedno je to en del sledljivosti izvedbe izdelka papirni oziroma otipljivi del sledljivosti. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 18od 51
Slika 3: Prikazuje generiran vodilni list, pripravljen na izpis in startanje proizvodnje izdelka Slika 4: Prikazuje dodatek k vodilnemu listu - IZDAJNICA Izdajnica služi za odpis skladišnega materiala. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 19od 51
Slika 5: Prikazuje dodatek k vodilnemu listu - SPREMNICA Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 20od 51
4. PROBLEMI PLANIRANJA V proizvodnji tiskanih vezij v INTEC TIV je planiranje asov operacij in rokov izdelka eno najzahtevnejših opravil. Sreujemo se z vrsto vstopnih podatkov, ki lahko v vsakem trenutku spremenijo potek priprave in izdelovanja plošice. Te podatke se vasih da predvideti veinoma pa nimamo vpliva nanje. Mednje štejemo tako posebne zahteve kupcev kot tudi zmožnosti priprave in izdelave plošic ter koliine. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na loveški faktor in pa na izpad proizvodnje zaradi okvar ali rednega vzdrževanja. Planska služba zelo težko poenostavi ali poenoti parametre, ki so potrebni za planiranje proizvodnje. Poenostavljanje bi lahko pomenilo korak nazaj v uinkovitem planiranju. S tem bi lahko sicer grobo doloili roke in zasedenost kapacitet, vendar pa bi v praksi to pomenilo kar mali kaos, e ne že kar paniko med izvajalci operacij, ko bi v ozkih grlih nastajali veliki zastoji ali ko bi na doloenih operacijah bili povsem brez dela. Poenotenje parametrov pa bi lahko privedlo do sicer enakih rezultatov, vendar pa bi se ti odvijali na nivoju delovnih centrov gru, ki smo jih poenotili. Delovni centri bi bili prezasedeni ali nezasedeni, zaradi sorodnosti operacij pa bi bilo nemogoe prerazporajati delavce iz enega delovnega centra v drugega. Kako združiti ali razdeliti postopke, operacije in njih ase pa je lahko najtežje in od izdelka do izdelka razlino. Prav to pa nam dela najve težav pri planiranju proizvodnje tiskanih vezij, saj pri dnevnem planskem preseku proizvodnje lahko opazimo preko 600 razlinih izdelkov, katerih slaba polovica se ne more primerjati s klasinimi procesi. Zato je potrebno postaviti neke okvire planiranja. Teh okvirov se bo držala planska služba, proizvodnja in podrejeni bodo tehnologija tiskanih vezij. Prodajno-planski oddelek je vekrat postavljen pred dilemo: ali sprejeti posel kljub dejstvu, da je zelo malo možnosti, da naredimo izdelek do želenega kupevega roka ali naroilo zavrniti. Pri zavrnitvi naroila je možno, da bo stranka ob vekratni zavrnitvi našla novega dobavitelja le za zavrnjene primere, ali pa lahko stranko izgubimo za vedno. e pa naroilo sprejmemo in zamudimo rok dobave pa zopet dobimo slabo oceno s strani stranke. Z zamudo lahko stranki povzroimo velik izpad v proizvodnji in s tem ogromno stroškov, ki pa morajo biti pokriti. Vse te težave je možno mono omiliti, e ima planski oddelek dobro informacijsko podporo. Ta mora dajati tone in pregledne podatke trenutnega stanja izdelka v proizvodnji. e tega ni, se planer težko odloa in še težje sprejme novo naroilo, saj ne pozna trenutnega stanja zasedenosti proizvodnje. Torej je za hitro in imbolj natanno planiranje potrebno imeti sveže, natanne, pregledne in v vsakem trenutku hitro dostopne podatke. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 21od 51
5. PREDLOG PRENOVE PROGRAMSKE REŠITVE 5.1. INTEGRIRANA PROGRAMSKA OPREMA Za optimiziranje vseh delovnih potekov za posamino proizvodnjo v INTEC TIV, je potrebna naložba v primerno integrirano programsko opremo LARGO, ki izpolnjuje naslednje funkcije: - Glavna knjiga - Vhodna knjiga - DDV - Blagajna - Osnovna sredstva - Plae - Kadrovska evidenca - Prodaja - Nabava - Proizvodnja z MRPII - Materialno gospodarjenje - Proizvodnja - Terminiranje - Prodaja: Ponudbena kalkulacija, ponudba, potrdilo, naroila, vodenje projekta, dobavnica, raun, prodajna statistika - Konstrukcija in tehnologija: izdelava kosovnic in tehnoloških postopkov - Planiranje in nabava: planiranje naroil, planiranje materiala in terminov, nabava, pospeševanje naroila, nabavna statistika, fakturiranje, krmiljenje proizvodnje, pokalkulacija, evidentiranje dejanskih podatkov - Prenos podatkov v knjigovodstvo in kadrovsko službo: promet na osnovi fakturiranja v prodaji, prejem in izdaja blaga v nabavi in skladišu, sprememba stanja nedokonanih naroil iz spremljajoe pokalkulacije, ure za obraun pla. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 22od 51
Slika 6: Prikaz menijskega vhodnega okna v informacijski sistem LARGO Z dopolnitvijo aplikacije terminiranja v informacijskem sistemu LARGO bi planer ob sprotnem spremljanju in izvajanju te aplikacije, lahko hitro in uinkovito vodil in spremljal potek delovnih nalogov skozi proces proizvodnje. Sama aplikacija bi povsem spremenila sedanji nain planiranja, vendar bi ga poenostavila in odprla nove možnosti, na katere sedaj nismo mogli biti pozorni. Nain dela bi postal bolj enostaven, rezultati (beri: plani) pa bi bili bolj pregledni. Konkurenca, dobavitelji in tržne cene nas silijo k zniževanju stroškov dela. To bi bil eden izmed možnih korakov k zniževanju cen. Res pa je, da je zaetni strošek visok - s tem mislim nakup oz. naroilo izdelave take aplikacije, vendar bi bil pri tem obsegu dela kmalu poplaan. 5.2. UVELJAVITEV PLANIRANJA PROIZVODNJE V praksi se kaže, da z dosedanjim nainom vodenja proizvodnje ne uspemo pravoasno realizirati rokov izdelave tiskanih vezij, ki ga proizvodnji doloi prodaja po dogovoru s kupcem. To izvira iz dejstva, da je v zadnjem asu za poslovno okolje znailno izredno dinamino spreminjanje. Velik pritisk je s strani kupcev na zniževanje cen velik vpliv ima avtoindustrija na krajše dobavne roke. Vedno ve je prototipnih projektov in kratkega odzivnega asa, ki je povezan tudi z krajšim dobavnim rokom in vse vejo kvaliteto ter zanesljivostjo. Navedene zahteve ustvarjajo velike napetosti v poslovnem sistemu, zlasti v temeljnem transformacijskem sistemu, torej v proizvodnji. Nujno je obvladovanje proizvodnjih procesov glede na razpoložljive in potrebne kapacitete in sicer stroškovno ter asovno. Sedaj pa smo sistem LARGO nadgradili še z novo možnostjo sledenja operacijam. Vsak operater-delavec je na doloeni operaciji dobil svojo šifro s kodo. Poleg tega smo po proizvodnji vzpostavili direkten mrežni raunalniški dostop do LARGO baze podatkov. Doloili smo šifre za vsako operacijo posebej. Vsak operater je dobil le Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 23od 51
tisto ali tiste šifre in gesla, ki jih potrebuje za operacije za katero je zadolžen. Doloili smo tudi poseben pogoj - e predhodna operacija ni zakljuena, se naslednja ne more vpisati.tako smo izloili možnost zakljuevanja neizdelanih operacij in izboljšali sledljivost. Vodja proizvodnje ima univerzalno šifro z geslom in lahko po pomoti pozabljeno operacijo zakljui. Pri tem pa mora paziti, da je ta operacija res zakljuena. Ko delavec zakljui operacijo, vpiše zakljuek operacije na vodilni list, prav tako pa zakljui s pomojo šifre tudi operacijo pod doloenim PDN-jem. Tako lahko planer ali vodja proizvodnje takoj v naslednjem trenutku opazi, kje so ploše oziroma katera operacija je že zakljuena. Ta informacija je zelo pomembna za sledenje, za planiranje in tudi za prodajnega referenta, ki mora stranki potrjevati ali doloati nove roke dobave. Lahko pa mu tudi hitro in natanno na osnovi trenutnega stanja pove strošek ustavljenega ali preklicanega naroila. S pomojo tako svežih podatkov je sedaj planerju in vodji proizvodnje precej lažje slediti izdelkom skozi proces izdelave, vendar pa s tem še niso odpravljene vse težave. 5.3. PROJEKTNO PLANIRANJE IN VODENJE V INTEC TIV Projektno planiranje je sestavljeno iz naslednjih dejavnosti: - organizacije izvajanja - operativno planiranje - priprava in razdeljevanje dela - izvajanje dejavnosti - kontrola, nadzor in analize ter informiranje - operativno ukrepanje - zakljuevanje projekta Pravilna organizacija izvajanja, dobro in natanno planiranje del in procesov, pravoasno ukrepanje in zakljuevanje procesov je cilj h kateremu stremimo. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 24od 51
5.3.1. ORGANIZACIJA IZVAJANJA V informacijskem sistemu LARGO poteka projektno vodenje in planiranje proizvodnje na tak nain, da vsak projekt, v mojem primeru PTIV, obravnavamo kot svoj posel, ki ga aktivira prodaja, ko dobi naroilo od kupca. Slika 7: Vnos ali kar vodilni list 5.3.2. OPERATIVNO PLANIRANJE Sestavljajo ga: - Definiranje jasno opredeljenih vmesnih procesov, ki jih je treba dosei med trenutnim stanjem in konnim ciljem - Veinoma je za vse projekte podoben, saj je nain izvedbe projekta enak, etudi je vsak proizvod unikat. - Doloanje dejavnosti (nalog operacij), ki jih je potrebno izvesti, da se ti vmesni cilji dosežejo- kratkorono doloanje poti do vmesnih ciljev. - Operacije, ki jih je treba izvesti, da dosežemo objektne cilje, ter z njimi namenski cilj projekta naredi tehnolog - Ugotavljanje omejitev za realizacijo dejavnosti - Terminsko planiranje projekta Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 25od 51
V sistemu LARGO poteka operativno planiranje proizvodnje na treh nivojih, ki si sledijo: - Nivo grobega operativnega planiranja izdelave PTIV (doloitev glavnih aktivnosti vmesnih ciljev projekta) - Nivo finega terminskega planiranja - Nivo razporejanja operacij Na nivoju grobega operativnega planiranja doloimo v informacijskem sistemu LARGO glavne aktivnosti vmesnih ciljev vsakega naroila posebej. Ti podatki so nato osnova za razporejanje operacij in fino terminsko planiranje na osnovi katerega se ta izvaja. 5.3.3 GROBO PLANIRANJE AKTIVNOSTI Grobi plan proizvodnje aktivnosti naredi tehnolog že pri obdelavi podatkov, ki jih dobi od naronika, to so specifikacije izdelka, in od CAM programerjev.tehnolog doloi glavne aktivnosti, njihovo zaporedje in ase. Tako naredi grobi terminski plan glavnih aktivnosti, kot so: - Matini podatki - Kosovnica - Tehnini opis - Verifikacija - Izdelava tehnoloških postopkov in procesov - Opis TIV Slika 8: Matini podatki Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 26od 51
Matini podatki že samo ime nam pove, da so tu shranjeni vsi podatki, ki so potrebni za izdelavo tiskanega vezja. Sam matini podatek je sestavljen iz: - Tehninega opisa - Komercialnega opisa - Verifikacije matinega podatka - Kosovnice - Delovnih postopkov - Cenika - Izrauna cen - Zaloge - Zgodovine matinih podatkov - Zapiranja rtne kode - Odpiranja rtne kode - Opis TIV Nepomembne so komercialni opis, delovni postopki, izraun cen, zgodovina matinih podatkov, zapiranje in odpiranje rtne kode. Te vodimo posebej in ne v tem modulu, eprav recimo cena ni zanemarljiv podatek in brez tega podatka ne gre. Ob odpiranju nove kode izdelka se avtomatino generira nov ident. To je poleg kode glavni podatek za iskanje, odpiranje ali zapiranje vsega v zvezi z izdelkom. Matini podatek vsebuje poleg zgoraj navedenih form tudi: - Ident - Naziva koda izdelka - Sloj vezja z možno direktno vezo na ident materiala - Karakterni klju - Ident tehnologije - Oznako aktivne tehnologije (A/B) - Osnovno skladiše - Osnovno lokacijo - Šifro in naziv tehnologa - Šifro in naziv naronika Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 27od 51
Slika 9: Prikazuje matine podatke z vnosnim poljem Slika 10: Prikazuje podatke v kosovnici Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 28od 51
'Kosovnica' je ena glavnih sestavin vodilnega lista. Vanjo tehnolog zavede toen ident materiala, njegovo koliino, sestavo in ostale sestavine. Pri napanem vnosu identa lahko operater vzame napaen vendar po njegovih navodilih pravi material. Materiali so si zelo razlini. Na razpolago imamo npr. debeline od 0,1 mm do 3,2 mm; potem so razline debeline bakra na takem materialu: od 18 Cu do 70 Cu katerega obogatimo potem še pri bakrenju tudi do 200 Cu in ve. Pri veslojnih vezjih je zelo pomembna sestava materialov. Slika 11: Prikazuje okno Tehnini opis V to formo vpisujemo kakšna je zahtevnost tiskanega vezja. Tu se na podlagi zahtevnosti doloi, kakšne vrste testov se bo opravljalo. To je zopet delo za tehnologa. Na podlagi informacij, ki mu jih posredujejo CAM programerji, odloi, katere teste uporabiti. Slika 12: Prikazuje okno Verifikacija matinih podatkov Vnosna forma 'Verifikacija matinih podatkov' je potrebna le zaradi sprememb, ki so možne tekom življenja izdelka. Po obdelavi novega tiskanega vezja tehnolog verificira matini podatek. S tem zagotovi, ali je vnesel vse potrebne podatke in ali so podatki ustrezno obdelani in pripravljeni za proizvodnjo. Ob morebitni spremembi se najprej odverificira matini podatek. To je kljuno, saj se izdelek ne sme lansirati v proizvodnjo, e manjka verifikacija. To je temeljni podatek o tem, ali je izdelek pripravljen ali ne. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 29od 51
Slika 13: Prikazuje okno Delovni postopki Vsako tiskano vezje ali izdelek z našega asortimana ima predpisan delovni postopek, ki pa se od izdelka do izdelka razlikuje. Ta se prine pri opisu samega izbora materiala, izdelovanja, opomb do konnega izdelka. Vsaka operacija, ki je predpisana za doloen izdelek, je zanj tudi prirejena. To pomeni, da ima neka splošna operacija, kot je npr.: 'Rezanje formatov' tudi samosvojo opombo oziroma pripis; kot je lahko ' 290 mm x 450 mm' in dodatno informacijo (ki v zgornji sliki ni vidna, je pa na vodilne listu zapisana takoj pod to operacijo) ' vzemi material ISOLA'. Tako navodilo je zelo natanno in pomeni za operaterja naslednje: vzemi material proizvajalca ISOLA in ga nareži na velikost 290 mm x 450 mm. Vasih je dovolj samo velikost obreza, saj naronik ne zahteva posebnih odstopanj. e pa se to zgodi, mora tehnolog najti ustrezen material, ki je na zalogi (e ga ni, ga mora naroiti pri nabavi) ali prepriati kupca v drugano strukturo oziroma specifiko (tolerance). e ni dovolj že to, da doloi material doloenega dobavitelja, dopiše še kakšno opombo. Naprimer: ' osnovni material min. 1,57 mm z bakrom'. Takrat mora operater sproti izloiti neustrezen material omenjenega dobavitelja in uporabiti le takega, ki je v navedenih mejah. Izloen material ni zani, je pa le neuporaben za to vrsto izdelka. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 30od 51
Slika 14: Prikazuje okno Opis TIV Slika prikazuje vnosno formo in vsebuje podatke o tiskanem vezju. V to formo tehnolog vpiše velikost plošice (TIV: a x b), velikost montažnega formata (MF: A x B ), ponovitev plošic v tem montažnem formatu (Po), velikost delavnega formata (DF: A x B ), koliko montažnih formatov gre na delovni format (Mo), efektivno površino bakra (Cu) in efektivno površino zlata (Au). Doloi tudi kontrolni predpis in razred zahtevnosti. Vse to so podatki brez katerih ne bi mogli lansirati izdelka in ne bi mogli odpisati zalog materiala, preraunati koliino, obseg naroila in podobno. Grobo operativno planiranje se v LARGO uporablja za tri razline namene: - Za spremljanje napredovanja izvajanja del - Za planiranje grobih potreb po kapacitetah z aktivnostmi grobega operativnega plana. Potrebe po kapacitetah se planirajo simultano. - Planiranje materialni potreb Za vsako naroilo je potrebno izbrati metodo planiranja: - Nazaj (sistem izrauna najkasnejšega možnega roka zaetka proizvodnje) - Naprej (sistem izrauna najzgodnejši rok zaetka proizvodnje) V proizvodnji tiskanih vezij ni neke splošne opredelitve, kateri nain oziroma metoda planiranja je optimalnejša, saj je od primera do primera razlien. Za nekatere primere proizvodnje je optimalnejša takojšnja proizvodnja, za nekatere pa je boljša proizvodnja tik pred kupevim rokom. Na osnovi teh aktivnosti informacijski sistem izrauna zasedenost glavnih aktivnosti. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 31od 51
Slika 15: Prikazuje zasedenost delovnih centrov Graf prikazuje polno ali nepopolno zasedenost delovnih centrov. V našem primeru je to konna kontrola. Tipien prikaz prav za to operacijo je slede: Na zaetku vsakega meseca je zasedenost nižja od kapacitete. Zato je možnost prerazporejanja delavcev. Ko pa se mesec bliža koncu, je zasedenost višja in celo presega kapacitete delovne sile ali mejnih ur, zato je zopet potrebno prerazporejanje, delanje nadur ali uvajanje nove izmene. Taka nihanja so prisotna predvsem zaradi same politike podjetja, ko se konec meseca želi iztržiti kar najve, še posebno v tistih mesecih, ko ni bilo dovolj naroil. Seveda so tudi odstopanja in pride do konic tudi na zaetku ali v sredini meseca. To pa lahko povzroi že eno samo veliko naroilo, ko se v konno kontrolo pripelje ogromna koliina narejenih tiskanih vezij, katere je potrebno pregledati, zapakirati in nato odposlati naroniku. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 32od 51
5.4. FINO TERMINSKO PLANIRANJE 5.4.1 ANALIZA STRUKTURE IN ASOV Za vsako vezje mora tehnolog v informacijske sistemu LARGO izdelati kosovnico, na kateri so identi, nazivi, njihove dimenzije in vrste materiala vseh sestavnih delov tiskanega vezja. Nato tehnolog doloi zaporedje operacij, njihove obdelovalne ase in koliino potrebnega materiala za izdelavo vezja. Kosovnica vsebuje vse sestavne dele vezja. Pomemben je ident materiala, saj imamo pri enakem nazivu materiala ve razlinih proizvajalcev le tega in je lahko ident kljuen za pravilno delovanje bodoe naprave, v kateri se bo nahajalo naše tiskano vezje. Vsak material ima doloeno specifiko (tolerance, toplotnotemperaturna obmoja, zvijavost, raztegljivost, krenje, odpornost na udarce, upornost, ) Obdelovalni asi so temeljnega pomena. e se tehnolog tu zmoti in nastavi prekratek as obdelave, je za planerja oziroma prodajnika konni graf napano prikazan, saj mu prikazuje prosto mesto. Planer zato prerazporedi dela in napolni prosto mesto in zato pri sami izdelavi pride do viška in dodatnega dela. e pa tehnolog nastavi predolg as obdelave pa pride ravno do obratne situacije; pomanjkanja dela na doloenih operacijah. Pri kosovnici mora tehnolog vpisati tudi natanno površino bakra in zlata, e je taka izvedba. Tudi tu je zelo pomembna natannost pri merjenju in vpisovanju, saj nam lahko premajhna koliina bakra na vezju povzroi prekinitve v luknjah (nepokovinjene luknje) ali prevelik- predebel nanos vanje, kar povzroi premajhne premere lukenj. Tu lahko nastane problem pri opremljevalcu vezij, ko ne more vstaviti elementa v luknjo. Pri zlati površini pa so poleg zgoraj navedenih vzrokov lahko vzroki tudi povsem ekonomski. Premajhna koliina zlata pomeni slabo vezje, zaradi neprimernega (odstopanja od naronikovih zahtev) nanosa. Prevelik ali predebel nanos pa pomeni za naronika boljšo izvedbo, za nas izdelovalce pa le veji strošek, ki ni bil vraunan pri ponudbi in ga bomo morali kriti sami. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 33od 51
5.4.2 URAVNAVANJE OBREMENITVE VIROV V proizvodnji tee veliko procesov vzporedno, zato moramo nabavne naloge razvrstiti tako, da: - Je izdelek konan glede na ocenjeni as dela pravoasno - Postavi pravoasne roke za dobavo materiala - Obvesti vodjo proizvodnje o zasedenosti kapacitet V primeru, da planer ugotovi, da z danimi viri, kljub uravnavanju le teh, doloenih izdelkov ni mogoe izdelati pravoasno, mora o tem obvestiti vodjo proizvodnje, ki se mora odloiti o ukrepih. Ti ukrepi so lahko: - Podaljšanje predpostavljenih rokov zakljuka izdelave - komercialist se pogaja s kupcem - Delo preko rednega delovnega asa - Uvajanje dodatnih izmen - Angažiranje dodatnih delavcev - Angažiranje kooperantov - Poveanje strojnih kapacitet Fino uravnavanje obremenitve virov: Prine se ob samem lansiranju vodilnega lista, ki je naš proizvodni list. Na njem so vse informacije o izdelku, o njegovih elementih sestave, materialu, velikosti, teži, obsegu, o asu dela, operacije. Sestavljajo ga pa še kosovnica, spremnica in izdajnica. Ko je vodilni list generiran in poslan v proizvodnjo, se dajo izrisati še filmi in potem je na vrsti le še izdelava tiskanega vezja. S finim uravnavanje lahko za vsako posamezno operacijo doloimo, katere kode (izdelke) bomo izdelali oziroma obdelali s prioriteto. To pomeni, da jih bomo vzeli ali preko vrste ali pa celo ustavili izdelavo ene kode, da izdelamo drugo. S tem sicer malo izgubljamo as, vendar pa se izognemo kasnejšemu prerazporejanju ob morebitni zakasnitvi glede na roke. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 34od 51
Slika 16: Prikazuje plan operacije/delavnice Delovne operacije smo združili v navidezne delavnice. V nekaterih delavnicah je lahko tudi ve razlinih, vendar sorodnih si operacij. Lahko pa so združene, ki si sledijo v zaporedju. Vsaka taka delavnica dobi tedenski plan, ki pa se poasi ukinja. Razlog je predvsem vse ve hitrih kod zelo kratki dobavni roki. Zaradi takih kod je neprimerno delati plan za teden v naprej, saj je lahko stanje že ez dan ali dva povsem spremenjeno in bi bil tak plan lahko zavajajo. Dnevni plani pa so zelo aktualni in zelo potrebni. Da pa smo ažurnost še poveali, smo uvedli še poseben izpis trenutnega stanja izdelkov po procesih. Tak izpis se avtomatsko ažurira vsako uro. Z uporabo MS orodij pa smo s pomojo makro-jev izvedli posebne izpise za lažje pregledovanje, ki pa so prilagojeni. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 35od 51
5.5. TERMINIRANJE TERMINSKO PLANIRANJE (Interni vir- LARGO informator, Navodila za uporabo informacijskega sistema LARGO, interno gradivo INTEC TIV) Naloga terminskega planiranja je zasedanje razpoložljivih kapacitet usklajevanje potrebnih kapacitet z razpoložljivimi. Naelno je to mogoe izvesti na dva naina: - Zasedanje kapacitet v odvisnosti od razpoložljivih kapacitet terminiranje v naprej tek v desno. Roki izgotovitve oziroma predaje del v tem primeru niso predpisani; enostavno želimo, da je vsak delovni nalog zakljuen imprej (lahko pa so eventualno predpisani roki zaetka izvajanja. - Zasedanje razpoložljivih kapacitet v odvisnosti od rokov predaje del oziroma zakljukov delovnih nalogov terminiranje v nazaj tek v levo. Vsak delovni nalog mora imeti predpisan rok izgotovitve oziroma termin, ko mora biti zakljuena zadnja operacija v nalogu. Izraunani roki (termini) so kasni termini zaetka oziroma zakljuka operacije. Oba naina zasedanja imata pomanjkljivosti: Terminiranje v naprej (tek v desno) slabo izkoriša kapacitete, povzroa pa manjše medfazne zaloge obdelovancev; rok zakljuka delovnih nalogov nam ni znan vnaprej. Tek v levo (terminiranje v nazaj) pa bolje zaseda kapacitete, vendar za ceno vejih medfaznih zalog obdelovancev; lahko se zgodi, da roki za izvedbo posameznih operacij padejo po dopolnjenem Heller-Logemannov algoritmu, ki omogoa terminiranje proizvodnih procesov, v katerih se pojavljajo tako vezani kot nevezani delovni nalogi. Osnovna obliko Heller-Logemannovega algoritma je dopolnjena tako, da po eni strani omogoa, da se poleg asov obdelave upoštevajo tudi asi prekrivanja operacij in asi medoperacijskih zastojev, po drugi strani pa dovoljuje terminiranje tako v naprej (tek v desno) kot v nazaj (tek v levo). Potrebni podatki: Za vsako operacijo/dejavnost mora biti znano: - obvezno - stroj / delovno mesto, kjer se operacija izvaja - pripravljalno - zakljuni as t pz - kosovni as (tehnološki as tk),. - dodatno - bazna koliina obdelovancev B - as medoperacijskega zastoja tmz - delež prekrivanja naslednje operacije tpo - število strojev na delovnem centru Obiajno je, da vse podatke asovnega znaaja navajamo v decimalnih urah (urah s sto decimalnimi minutami). Za vsako delovno mesto, ki se pojavlja v terminskem planu, morajo biti znane: - Neto razpoložljive kapacitete (v urah) po posameznih delovnih dnevih oziroma terminskih enotah Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 36od 51
Za vsak delovni nalog (za vsako serijo), ki se mora terminirati, moramo vedeti: - identifikacija delovnega naloga - koliina obdelovancev Qn - rok (termin) zaetka Tz in/ali rok zahtevanega konca (zakljuka) Tk - dodatno - Prioriteto (pomembnost exsterna prioriteta) Uveden mora biti tudi interni (delovni) koledar. Opis programa: Zap.štev.term. Zaporedna številka terminiranja Tip terminiranja Naprej tek v desno Nazaj tek v levo Zaetni datum iz. Iz delovnih nalogov Datum zaetka prve operacije vzame iz delovnih nalogov Zaetek terminskedatum zaetka prve operacije je enote zaetek terminske enote Prvi prosti termin Datum zaetka prve operacije je prvi prosti termin Vpisani Datum zaetka Datum zaetka prve operacije je vpisani Datum zaetka Mejni datum Datum do katerega se nalog lahko terminira (konni pri terminiranju naprej, zaetni pri terminiranju nazaj) Tip nabora Za terminsko enoto Terminirajo se DN za vpisano terminsko enoto Izbrani DN Terminirajo se izbrani DN Ponovno terminiranje Ponovno terminiranje za 'Tip nabora' Prerazporeditev Terminiranje izbranih DN s prerazporeditvijo že terminiranih DN (višja ex.prioriteta) Status Status zapisa terminiranja Terminska enota Številka terminske enote za katero želimo terminirati. Datum zaetka Vpisani datum zaetka prve operacije na DN Izraun (Ne)izraun pominosti pominost. oper. operacije. Upošteva (Ne)upoštevanje zasedenost kap. zasedenosti kapacitet DC Nabor: Nabor DN za terminiranje Terminiranje: Zagon obdelave terminiranja Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 37od 51
Gantogram - Po operacijah: Grafini prikaz terminiranih operacij delovnih nalogov izbranega terminiranja v obliki gantograma. Ob kliku na graf (bar) nam program izpiše podatke o operaciji. Gantogram - Po DN: Grafini prikaz terminiranih delovnih nalogov izbranega terminiranja v obliki gantograma. Za en DN se izpiše ena rta, od zaetka prve operacije do konca zadnje operacije. rte se obarvajo glede na status delovnega naloga: "PL" = Cyan,"LA" = zelena,"za","kz","dz" = rdea,"od" = rumena. Graf zased.dc- Po urah fiksno: Grafini prikaz planiranih in zasedenih kapacitet delovnih centrov po tednih za fiksno število ur kapacitet DC. Pomen barv: - zelena - planirana kapaciteta DC - oranžna, rdea zasedene kapacitete - rdea - zasedene kapacitete z operacijami izbranega terminiranja. Ob kliku na graf(bar) nam program izpiše podatke o DC in operaciji. Graf zased.dc- Po urah proporcionalno: - Grafini prikaz planiranih in zasedenih kapacitet delovnih centrov po tednih proporcionalno glede na maximalno vrednost (planirana ali zasedena kapaciteta DC). Pomen barv: - zelena - planirana kapaciteta DC - oranžna - zasedene kapacitete Ob kliku na graf(bar) nam program izpiše podatke o DC, št.stroja,štev. tedna, kapaciteta DC (planirana in zasedena). Izpisi: - Izpis terminiranih operacij po DC in tednih za izbrano terminiranje. - Izpis poteka terminiranja - Izpis gantograma - Izpis prekoraenih rokov Prvi izpis nam prikaže terminirane operacije po delovnih centrih za želen termin. e želimo izpis le za potek terminiranja, je pravi drugi izpis. S tretjim in etrtim izpisom dobimo gantogram in izpis prekoraitve rokov, ki nam zelo pomaga reševati zamujene dobave. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 38od 51
5.6. REZULTATI PLANIRANJA V INFORMACIJSKEM SISTEMU LARGO Rezultat predhodnjega planiranja, ki je v veliko pomo vodji proizvodnje, komercialistu in planerju oziroma vodjem posameznih skupin delovnih mest, je izpis dnevnega ali tedenskega plana, na katerem so podani vsi delovni nalogi, ter vsi podatki, ki se s tem delovnim nalogom povezujejo. Take plane za prihodnji teden ali dan je potrebno narediti dnevno oziroma za tedenski plan v prvi polovici tekoega tedna in jih razdeliti vsem vodjem (lahko si jih izpišejo tudi sami). Tako imajo dovolj asa, da se pripravijo in delo opravijo kar se da optimalno. Bolj so tudi pripravljeni na nepredvidene situacije, saj ob optimalnejšem pregledu proizvodnje lažje reagirajo in odloajo o spremembah in prerazporeditvah dela. Ta tabela kot posledica vnosa asov ter potrditve opravljenih operacij v proizvodnji, dnevno ažurira. Sprotno ažuriranje podatkov je ena kljunih zahtev informacijskega sistema LARGO, kajti vzporedno z opravljenim delom se nam sprošajo kapacitete, služi nam pa tudi za kontrolo izvajanja plana, ter sprotno ukrepanje in vodenje. Slika 17: Prikazuje vnosno polje za izpis terminiranja podatkov okno Terminiranje Graf zasedenosti kapacitet je v veliko pomo projektnemu vodji oziroma prodajniku, ko ta iše oziroma sprejema nova naroila, saj ima takojšen vpogled v zasedenost kapacitet. V naše primeru vidimo, da je prvi teden po metodi 'Naprej' še precej precej prazen, vendar pa so naslednji tedni polni. Naloga planerja je, da pospeši možne projekte pri izdelavi in tako porazdeli delo sorazmeno maksimalni kapaciteti. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 39od 51
Slika 18: Prikazuje preglednico po PDN-jih Iz preglednice je natanno razvidno za kateri vodilni list, ident, voden pod doloenim PDN-jem, je na doloeni operaciji na obdelavi. Razberemo lahko tudi, kdaj je bila operacija zakljuena, kdaj je rok za izdelavo tiskanega vezja in morebitne opombe. Te so lahko odloilnega pomena, saj vedno ni mogoe doloiti, oziroma v sistem vpisati, vseh podatkov. Za samega vodjo proizvodnje je lahko podatek: '24.8. NUJNO!!' ali '24.8. do 11-ih' zelo pomemben. Veliko naronikov ima doloen datum, od katerega pa lahko po pogodbi odstopamo za kak dan. e pa se pojavi posebna želja naronika, da tokrat pa naj ne bi zamujali, pa se to zabeleži v sistem kot opomba, ki ne bo imela vpliva na naslednje dobave in ne bo prikazana nikoli ve, e je ne bo izrazil naronik sam. e pa naronik spremeni nain dobav, brez odstopanj, pa se poda splošno navodilo, ki se mora pri naslednjih dobavah upoštevati. Izpis pa nam služi za dva namena: - spremljavo izpolnjevanja plana na nivoju enega projekta - ob pogoju, da se pri izpisu zakljuenih operacij omejimo na datum zakljuka, ki ga doloimo na aktualni dan, dobimo izpis vseh operacij, ki bi morale biti konane, a še niso Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 40od 51
Da bi ne imeli le enkratno dnevni pregled (dnevno se obrne veliko kod oziroma le te hitro prehajajo od operacije do operacije), smo naredili izpis pregleda iz baze informacijskega sistema LARGO v MS Excelovi preglednici. Ta izpis se generira vsako polno uro. Izpis vsebuje vse podatke o tiskanih vezjih, ki so trenutno v proizvodnji. S pomojo MS orodij smo si pomagali in naredili makroje s katerimi si olajšamo delo pri pregledovanju tabele. Makroje poganja programski jezik Visual Basic. Del kode iz makroja: ChDir "H:\Proizvodnja" Workbooks.Open Filename:="H:\Proizvodnja\Potekdn.xls" Cells.Select Cells.EntireColumn.AutoFit Columns("A:A").Select Selection.Delete Shift:=xlToLeft Columns("B:B").Select Selection.Delete Shift:=xlToLeft Range("B1").Select ActiveCell.FormulaR1C1 = "Naronik" Cells.Select Application.CutCopyMode = False Selection.Sort Key1:=Range("N2"), Order1:=xlAscending, Header:=xlYes, _ OrderCustom:=1, MatchCase:=False, Orientation:=xlTopToBottom, _ DataOption1:=xlSortNormal ' doloitev oblike datuma Columns("O:O").Select Selection.NumberFormat = "d/m/yy;@" Range("A1").Select ' sortiranje datuma + naronik + koda -- narašajoe Cells.Select Selection.Sort Key1:=Range("N2"), Order1:=xlAscending, Key2:=Range("D2") _, Order2:=xlAscending, Key3:=Range("E2"), Order3:=xlAscending, Header:= _ xlyes, OrderCustom:=1, MatchCase:=False, Orientation:=xlTopToBottom, _ DataOption1:=xlSortNormal, DataOption2:=xlSortNormal, DataOption3:= _ xlsorttextasnumbers Vsak delovni center, v katerem so zbrane razline, a sorodne si operacije, želi imeti svoj izpis. Da si ga je vodja centra pred to posodobitvijo pripravil, je potreboval približno uro in pol asa. Zaradi zamudnosti s pripravo takega spiska, so si vodje delovnih centrov delali izpiske le enkrat dnevno. To pa jim s asoma ni bilo ve dovolj, saj v popoldanski še bolj pa v noni izmeni niso imeli ve verodostojnega spiska in so si z njim, e so ga upoštevali, nakopali le še ve dela, kot pa bi ga imeli, e bi tega spiska ne imeli. Nujnost posodobitve je bilo tudi zaradi dejstva, da se je politika podjetja spremenila. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 41od 51
Sprememba je nastala predvsem zaradi sprememb na trgu. Zaradi vse vejega vpliva kitajskega trga na evropski trg, smo se morali orientirati na manjše serije. Te pomenijo hitrejše dobave in s tem hitrejši pretok izdelkov tiskanih vezij skozi proizvodnjo. Manjše serije pa tudi pomenijo vejo koliino razlinih tiskanih vezij v proizvodnji, saj se le tako lahko izkoristijo kapacitete strojev in ljudi. Veja koliina tiskanih vezij pa za vodje pomeni nepregledne spiske oziroma preglednice. Zato so bili vodje delovnih centrov, oddelek planiranja in vodja proizvodnje zelo za takšno poenostavitev. Da bi naredili imbolj všeen, enostaven in uporaben izpis za kar najveji del proizvodnje, so vodje delovnih centrov izrazile vsaka svoje želje in nato je vodja proizvodnje vse to oblikoval in nastal je slede izpis. V izpisu so loene pozicije po: - rdeih vodilnih listih - rumenih vodilnih listih - rednih vodilnih listih - izvoznih vodilnih listih - loih po nekaterih vejih naronikih Prikaz združitve makrojev: ' Vseh_pet_skupaj Macro ' Macro Application.Run "pdn.xls!rdee" Application.Run "pdn.xls!rumene" Application.Run "pdn.xls!izvoz" Application.Run "pdn.xls!domai" Application.Run "pdn.xls!elgo" Windows("pdn.xls").Activate Application.Run "pdn.xls!epi" Application.Run "pdn.xls!izvoz_1" Application.Run "pdn.xls!delectric" Application.Run "pdn.xls!ml" Windows("Potekdn.xls").Activate ActiveWindow.Close End Sub Vsak tak list preglednice ima narejeno posebno sortiranje po datumu le ta je sortiran padajoe, da se zamujene kode hitreje opazi; pri naroniku in kodi pa je narašajoe. Za loitev hitrih kod smo se odloili predvsem zato, ker je pri teh kodah as zelo pomemben. e bi se te skrile ali izgubile nekje med ostalimi kodami, ne bi imeli tolikšen nadzor nad njimi, kot ga imamo sedaj. Nekatere pomembnejše in veje naronike pa smo še posebej loili zato, ker je zelo pomembno kako jih servisiramo. Za tako pomembne naronike je vasih pomembneje nekaj drugih naroil zamuditi in njih pravoasno poservirati, kot pa njih zamuditi in si nakopati slabo voljo enega velikih naronikov in posledino tudi dobrih planikov. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 42od 51
S takim izpisom si lahko vsak vodja delovnega centra pripravi, po lastnih željah in z zelo malo truda in porabljenega asa, še kakšen poseben zapis Le ta se je skrajšal z prej omenjene ure in pol na zdajšnjih pet do deset minut. Seveda pa to še ne pomeni, da je sedaj vse pod kontrolo, saj brez rednega in odgovornega vpisovanja ni realnega izpisa. Slika 19: Prikazuje konni izpis za delovodje Za nekatere delovodje pa je dovolj enostavna preglednica z vsemi kodami v enem izpisu. Zanje smo pripravili skupen izpis z enakimi filtri, le da so vse kode skupaj. Nastala je uporabna oblika preglednice, iz katere je enostavno razbrati trenutno stanje tiskanega vezja. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij stran 43od 51