POSLEDICE PREPOVEDI UVOZA HRANE V RUSIJO ZA EVROPSKO UNIJO

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE POSLEDICE PREPOVEDI UVOZA HRANE V RUSIJO ZA EVROPSKO UNIJO JAN ERJAVEC

2 IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani Jan Erjavec, študent Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, izjavljam, da sem avtor zaključne strokovne naloge Visoke poslovne šole z naslovom Posledice prepovedi uvoza hrane v Rusijo za Evropsko unijo, pripravljene v sodelovanju s svetovalko asist. dr. Sonjo Šlander Wostner. S svojim podpisom zagotavljam, da - je predloženo besedilo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; - je predloženo besedilo jezikovno korektno in tehnično pripravljeno v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da sem o poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam v zaključni strokovni nalogi/diplomskem delu/specialističnem delu/magistrskem delu/doktorski disertaciji, citirana oziroma navedena v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in o pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti (v pisni ali grafični obliki) uporabljena v tekstu, in sem to v besedilu tudi jasno zapisal(-a); - se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del (v pisni ali grafični obliki) kot mojih lastnih kaznivo po Kazenskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 55/2008 s spremembami); - se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi predložene zaključne strokovne naloge dokazano plagiatorstvo lahko predstavljalo za moj status na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v skladu z relevantnim pravilnikom. V Ljubljani, dne Podpis avtorja:

3 KAZALO UVOD PREDSTAVITEV RUSKEGA EMBARGA S HRANO Kronologija dogodkov Pomen zunanje trgovine EU z Rusijo pred embargom POSLEDICE RUSKEGA EMBARGA ZA EU UKREPI EU V PODPORO PRIDELOVALCEM POSLEDICE EMBARGA ZA SLOVENIJO POSLEDICE EMBARGA ZA RUSIJO Rusko agroživilstvo in agrarna politika Učinki embarga na uvoz hrane SKLEP LITERATURA IN VIRI iii

4

5 v

6

7 UVOD Ruska federacija (v nadaljevanju Rusija) je zelo pomemben trgovinski partner Evropske unije (v nadaljevanju EU) na področju kmetijskih in živilskih (v nadaljevanju agroživilskih) proizvodov. Za EU je ruski trg s hrano drugi najpomembnejši, takoj za ZDA. Ruski uvoz hrane obsega okrog 120 milijard evrov, od tega okrog deset odstotkov iz EU (Agra Focus, 2014a, str. 2). Večje spremembe zunanjetrgovinske ureditve imajo pomemben vpliv na meddržavno trgovino. Leto 2014 je zaznamovala ukrajinska politična kriza in zaostrovanje odnosov med ZDA in EU na eni strani in Rusijo na drugi strani. Ruski predsednik Vladimir Putin je 8. avgusta 2014 odgovoril na sankcije zahodnih vlad s prepovedjo uvoza (v nadaljevanju embargo) hrane iz držav EU, ZDA in nekaterih drugih. Rusi so s svojim embargom hrane povzročili pomembne spremembe na trgu EU s hrano. Pri nekaterih svežih proizvodih so cene hrane padle takoj, pri skladiščenih proizvodih pa je bil učinek zapoznel, a je prispeval k nadaljnjemu padcu cen posameznih proizvodnih skupin hrane (Evropska komisija, 2015a, 2015b, 2015c). Ruska prepoved uvoza tudi nakazuje preoblikovanje svetovne ekonomske geopolitike na področju hrane. Kot piše Economist Inteligence Unit (2012), države BRIKS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika) prevzemajo pobudo, povečujejo proizvodnjo in postavljajo nove trgovinske tokove. Razviti svet, predvsem Evropa, ostaja pomemben, ne pa več ključen igralec na svetovnem trgu. Zato se poraja vprašanje, kakšne so posledice ruskega embarga za Rusijo, EU, Slovenijo in globalno ekonomijo. Cilj naloge je predstaviti ruski embargo, njegove značilnosti in posledice. Pri tem se osredotočamo na posledice ruskega embarga za trge EU in na odziv EU na področju ukrepov kmetijske politike. Najprej so predstavljeni proizvodi, povrženi embargu, in spremenjena izbira proizvajalcev po začetku embarga v avgustu Kako se je EU odzvala na embargo, kakšne ukrepe je sprejela in kakšne gospodarske posledice je utrpela, skušata odgovoriti drugo in tretje poglavje. Četrto poglavje skuša odgovoriti na vprašanje, kako bo ruski embargo prizadel agroživilstvo v Sloveniji. Peto poglavje se osredotoča na posledice embarga za Rusijo. Zadnje poglavje predstavlja razmislek o spremembah in možnih posledicah za trgovinske tokove EU in Rusije. Strokovna naloga temelji na pregledu obstoječe literature in analizi zunanjetrgovinskih podatkov, objavljenih v specializiranih strokovnih kmetijskih virih (Agra Focus, Agra Facts) ter spletnih poročilih in analizah mednarodnih institucij, kot sta Evropska komisija in FAO (Organizacija za kmetijstvo in hrano pri OZN). Ker je za ocenjevanje dolgotrajnih učinkov embarga še prehitro, naša ocena temelji predvsem na orisu problema in predstavitvi kratkotrajnih okvirjev sprememb v zunanji trgovini, ki pa že 1

8 nakazujejo domnevo, ki jo poskušamo dokazati v nalogi, da zaradi političnih napetosti prihaja do novih nepovratnih sprememb v svetovni ekonomiji. 1 PREDSTAVITEV RUSKEGA EMBARGA S HRANO 1.1 Kronologija dogodkov Pregled dogajanja o ruski prepovedi trgovine s hrano (Ključni datumi ukrajinske politične krize, 2014), kaže, da je ta neposreden rezultat ukrajinske krize, ki se je začela s protesti množic na kijevskem trgu Majdan, potem ko je 21. novembra 2013 ukrajinski predsednik Janukovič zavrnil podpis stabilizacijskega in trgovinskega sporazuma z EU. Dogodki so se odvijali hitro, konec februarja 2014 je ukrajinski predsednik po intenzivnih in tudi krvavih protestih pobegnil iz države. Začeli so se nemiri na polotoku Krim, kjer so proruski oboroženci 27. februarja 2014 zasedli stavbo lokalnega parlamenta in lokalne vlade ter izobesili rusko zastavo. 16. marca 2014 so prebivalci Krima na referendumu izglasovali pridružitev k Rusiji. Naslednji dan so ZDA in EU uvedle zamrznitev sredstev in derivatov 21 posameznikom, ki so bili neposredno vključeni v priključitev Krima. 18. marca 2014 je predsednik Putin podpisal zakon o priključitvi Krima Rusiji (Ruthland, 2014, str. 3). Rusija je odgovorila tako, da je devetim ameriškim posameznikom, med njimi tudi ameriškemu senatorju Johnu McCainu, prepovedala vstop v Rusijo. 24. marca 2014 so voditelji sedmih gospodarskih velesil v Haagu soglasno izločili Rusijo iz skupine gospodarsko najmočnejših držav na svetu G8, ki se ji je Rusija pridružila leta Odpovedano je bilo srečanje G8 skupine, ki naj bi bilo v Sočiju junija 2014 (Ruthland, 2014, str. 3). Vlada ZDA je 28. aprila 2014 na seznam sankcioniranih ruskih posameznikov dodala še 17 podjetij. Med njimi je osmim podjetjem, ki proizvajajo rusko orožje, odredila popolni embargo na ameriškem trgu, dvema energetskima podjetjema (Rosneft in Novatek) in dvema bankama (Gazprombank in Vneshekonombank) pa je dovolila le kratkotrajno zadolževanje na trgu ZDA (US Treasury, 2014). 17. julija 2014 so domnevno proruski uporniki na severovzhodu Ukrajine sestrelili letalo družbe Malaysian Airlines, ki je bilo na poti iz Amsterdama do Kuala Lumpurja. Ubitih je bilo vseh 298 potnikov s posadko. Vse države EU, še posebej pa Nizozemska in Nemčija, so se zaradi tega grozodejstva in navidezne nepripravljenosti ruske vlada, da pomaga prijeti tiste, ki so sestrelili letalo, zedinile proti Rusiji. 25. in 30. julija 2014 je EU razširila svoje sankcije in na seznam dodala 23 ruskih vladnih uradnikov in 21 posameznikov (Ruthland, 2014, str. 3). 2

9 6. avgusta 2014 se je Rusija odzvala na sankcije in sprejela odlok o posebnih gospodarskih ukrepih za zaščito varnosti Rusije, in sicer enoletno omejitev uvoza določenih kmetijskih proizvodov, surovin in hrane iz držav, ki so uvedle ukrepe proti ruskim pravnim in fizičnim osebam, ali pa so se ukrepom pridružile (EU, ZDA, Kanada, Norveška in Avstralija). Rusija je sprejela seznam proizvodov, katerih uvoz je bil prepovedan. Ukrep je začel veljati 7. avgusta Prepovedani so naslednji proizvodi (Agra Focus, 2014a, str. 2): 1. sveže, ohlajeno ali zamrznjeno goveje meso, 2. sveže, ohlajeno ali zamrznjeno prašičje meso, 3. sveže, ohlajeno ali zamrznjeno perutninsko meso, 4. soljeno, sušeno ali dimljeno meso, 5. žive, sveže, ohlajene, zamrznjene, soljene ribe, mehkužci, raki in drugi vodni nevretenčarji, 6. mleko in mlečni izdelki, 7. užitne vrtnine, koreni in gomolji, 8. sadje in oreščki, 9. klobase in podobni proizvodi iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi in končni prehrambeni izdelki na tej osnovi, 10. končni proizvodi iz žit, moke, škroba ali mleka, vključno sir in skuta iz rastlinskih maščob, 11. živila, ki vsebujejo mleko, na osnovi rastlinskih maščob. V prepoved niso vključeni naslednji izdelki (Evropska komisija, 2015a str. 2): vino, hrana za dojenčke, določeni živalski proizvodi (maščoba, drobovina) in žive živali ter tudi pripravki sadja in zelenjave (sadni sokovi, sadje v pločevinkah ali pripravljena zelenjava) ter hrana, ki jo državljani sami kupijo v tujini. 20. avgusta 2014 je Rusija sprejela odlok o umiku prepovedi uvoza naslednjih živil iz EU (Agra Focus, 2014a, str. 6): mleko in mlečni izdelki brez laktoze, semenski krompir, semenska čebula, semenska hibridna sladka koruza in semenski grah, mladice postrvi in lososa ter nekatera prehranska vitaminska dopolnila. Ob koncu leta je Rusija sprejela še določene ukrepe prepovedi uvoza hrane. 20. oktobra 2014 je Rusija prepovedala uvoz živalskih stranskih proizvodov iz govejega, svinjskega in piščančjega mesa (drobovina, klavnični proizvodi, živalske maščobe) zaradi ponavljajočih se odkritij prepovedanih in škodljivih substanc v proizvodih s poreklom EU (Agra Facts, 2014, str. 2). Zaradi neposredovanja podatkov in povečanega uvoza krompirja, kumar, jabolk, hrušk in sliv v primerjavi z letom 2013 je Rusija 22. oktobra 2014 začasno prepovedala uvoz sadja in zelenjave iz Ukrajine, 23. oktobra 2014 mesa iz Moldavije in zaradi odkritja afriške prašičje kuge svinjskega mesa iz Belorusije (Agra Focus, 2014c, str. 36). 3

10 Prepoved uvoza je bil sprejet kot enoletni ukrep, čeprav predsednik vlade Medvedjev izključuje možnost odprave embarga, če zahodne države ne umaknejo sankcij proti Rusiji. Končni seznam prepovedanih proizvodov, veljaven na začetku leta 2015, je prikazan v Tabeli 1. Tabela 1: Končni seznam prepovedanih prehranskih proizvodov s strani Rusije za EU, ZDA, Kanado, Avstralijo in Norveško HD ŠIFRA OPIS ŠIFRE 0201 Goveje meso (sveže ali ohlajeno) 0202 Goveje meso (zmrznjeno) 0203 Svinjsko meso (sveže, ohlajeno in zmrznjeno) 0207 Perutnina (sveže, ohlajena in zmrznjena) Deli 0210 Meso soljeno, dimljeno, sušeno Ribe in morski sadeži Mleko in mlečni izdelki 0701, , , Zelenjava in užitne korenine ter cvetovi , , 0813 Sadje in oreščki Klobase in podobni proizvodi mesa in predelane mesne hrane na podobni osnovi , Predelana hrana, ki vključuje sire, skuto, ki temelji na rastlinski maščobi , , Predelana hrana iz rastlinske maščobe, ki , vsebuje mleko Vir: FAO, Russia s restrictions on imports of agricultural and food products, 2014, str.8, priloga. Tabela 2: Prepoved uvoza hrane ali omejitve s strani Rusije v letu 2014 Države Mesec Vrsta hrane Avstralija Marec Govedina Avstrija Maj Govedina in mleko Kalifornija April 90 dnevna prepoved za perutnino Poljska Januar Svinjina Poljska Avgust Sadje in zelenjava Madžarska Maj Meso in mleko Latvija April Svinjina in mesni izdelki Latvija Maj Svinjina in svinjski izdelki Litva Januar Svinjina Moldavija Julij Sadje in omejitve za meso Poljska April Svinjina in mesni izdelki Poljska Avgust Sadje in zelenjava Ukrajina Marec Živalski proizvodi, če Ukrajina zapusti CIS (kar je tudi izvedla) Ukrajina Junij Krompir in svinjina Ukrajina Julij Mlečni proizvodi in sokovi 4

11 ZDA, EU, Norveška, Japonska in nekatere druge države, ki so uvedle sankcije Avgust Večino vrste hrane po seznamu (glej tabelo 1) Vir: S.K. Wegren, Russia's Food Embargo, 2014, str.11, tabela 1. Pomembno je poudariti dejstvo, da je Rusija omejevala uvoz hrane iz nekaterih držav še pred uvedbo embarga (Wegren, 2014, str. 8). Prepoved uvoza s hrano je presenetila evropsko javnost, čeprav je Rusija že pred to prepovedjo zaradi sanitarnih razlogov (necarinske ovire) od začetka leta 2014 uvedla številne ukrepe omejevanja uvoza (Tabela 2). 1.2 Pomen zunanje trgovine EU z Rusijo pred embargom Rusija je rastoči in pomemben izvozni trg za Evropsko unijo. Skupni izvoz se je tako iz 4 milijard leta 2003 povečal na skoraj 12 milijard leta 2013 (Slika 1). Veliko večino (več kot 80 %) v strukturi izvoza predstavljajo finalni proizvodi. S povečanim izvozom se povečuje tudi pozitivna trgovinska bilanca Evropske unije z Rusijo (Evropska komisija, 2015b). Slika 1: Obseg in struktura izvoza Evropske unije v Rusijo Mil.EUR Surovine Vmesni proizvodi Finalni proizvodi Drugi proizvodi Tajna trgovina Trgovinska bilanca Vir: Prirejeno po Evropska komisija, Factsheets on EU28 agro-food trade with the world, various regions and individual countries - Russia, 2015c. Rusija je bila pomemben in rastoč trg za EU tudi pri agroživilskih proizvodih. Tako je delež Rusije v skupnem izvozu agroživilskih proizvodov Evropske unije narasel med leti 2003 in 2007 iz 7 % na 11 % (Slika 2). Finančna kriza je ta pozitiven trend zaustavila, vendar je omenjeni delež pred ruskim embargom še vedno znašal 10 % skupnega izvoza. Izvoz kmetijskih izdelkov iz EU v Rusijo obsega okrog 11 milijard evrov na leto (Evropska komisija, 2015c). 5

12 Ključni izvozni agroživilski proizvodi so meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, sadje in zelenjava, alkoholne pijače, predelani proizvodi. Slika 2: Delež Rusije v skupnem izvozu agroživilskih proizvodov Evropske unije % % delež Vir:Prirejeno po Evropska komisija, EU agri-food exports to Russia in 2013, 2015b. Čeprav je Rusija uvedla embargo tudi proti kmetovalcem iz ZDA, Kanade, Norveške in Avstralije, ocene kažejo, da bo EU najbolj prizadeta, saj je Rusija drugi največji izvozni trg hrane za EU (FAO, 2014, str. 4). Evropska komisija (Agra Focus, 2014a, str. 2) je izračunala, da je bil izvoz v Rusijo v embargo vključenih proizvodov leta 2013 vreden 5,25 milijard eurov, torej nekaj manj kot polovico vrednosti vsega izvoza agroživilskih proizvodov EU v Rusijo. Ruske sankcije namreč ne prepovedujejo uvoza vina, žganih pijač in otroške prehrane, ki so tudi pomemben del trgovine EU z Rusijo (Agra Focus, 2014a, str. 2). Evropska komisija (2015b) tudi ocenjuje, da je z ukrepi Rusije neposredno prizadetega 4,3 % skupnega izvoza EU v Rusijo, ki znaša 120 milijard EUR za leto Ruski embargo ima različne posledice za države EU. Slika 3 prikazuje vrednost izvoza proizvodov pod embargom in deleže teh proizvodov v izvozu agroživilskih proizvodov posameznih držav EU (Evropska komisija, 2015c). Največjo škodo bodo utrpela kmetijstva vseh treh baltiških držav, Finske, Poljske, Nemčije in Nizozemske. Tako je v letu 2013 znašal izvoz obravnavnih proizvodov 921 milijonov EUR za Litvo, kar je predstavljalo 40 % njenega izvoza, 841 milijonov EUR za Poljsko in 20 % njenega izvoza (Agra Focus, 2014a, str. 2). Nemčija je prizadeta s 594 milijonov EUR, Nizozemska s 528 milijonov EUR in s Danska 377 milijonov EUR, merjeno z izvozom v letu

13 Različne države EU izvažajo v Rusijo različne agroživilske proizvode. Prašičje meso so leta 2013 največ izvažale Danska, Nemčija in Poljska (glej Tabelo 3), mleko in mlečne proizvode Finska, Francija in Litva, Poljska je bila velik izvoznik sadja. Slika 3: Vrednost agroživilskih proizvodov, za katere velja prepoved uvoza v Rusijo, in njihov delež v skupnem izvozu agroživilskih proizvodov po državah članicah (v %) LT PL DE NL DK ES BE FI FR IT EL AT HU IE LV EE UK PT SE CY CZ SI BG HR SK LU RO MT Skupaj EU28: 5,1 mrd. EUR 10 % % delež proizvodov pod embargom v skupnem agroživilskem izvozu 50 Vir:Prirejeno po Evropska komisija, EU agri-food exports to Russia in 2013, 2015b. Kot kaže Tabela 3, lahko med sektorji agroživilstva pričakujemo največ izgube v sektorju sadja in zelenjave (2,0 milijarde EUR), mleka in mlečnih izdelkov (1,3 milijarde EUR), govedine (110 milijonov EUR), perutnine (80 milijonov EUR. Tabela 3: Izvoz agroživilskih proizvodov EU v Rusijo v letu 2013 (proizvodi pod ruskim embargom) Vrsta hrane Izvoz EU 28 v Rusijo v letu 2013 v milijonih Članice EU z največjim izvozom (izvoz v letu 2013 v milijonih ) Meso in klobase 1233 Nemčija (248,5), Danska (216,8), Poljska (145,1) Svinjsko meso 969 Nemčija (239,7), Danska (199,4), Poljska (99,1) Goveje meso 111 Latvija (30,9), Poljska (29,6) Mlečni izdelki 1349 Nizozemska (257,4), Finska (252,9), Latvija (160,2), Nemčija (159,2), Poljska (140) Sir in skuta 985 Nizozemska (232,6), Nemčija (141,1), 7

14 Maslo in ostale mlečne maščobe Latvija (136,3), Finska (128,2) 144 Finska (73,3)»se nadaljujenadaljevanje«vrsta hrane Izvoz EU 28 v Rusijo v letu 2013 v milijonih Članice EU z največjim izvozom (izvoz v letu 2013 v milijonih ) Sadje 1258 Poljska (340), Latvija (308,7), Španija (157,8), Belgija (155,2), Grčija (108,2) Zelenjava 769 Latvija (338,3), Poljska (174,7) Predelana 489 Nemčija (158,6) hrana Vir: Russian Food Ban, 2014a, tabela 1 Sektor sadja in zelenjave je najbolj prizadet sektor zaradi prepovedi uvoza agroživilskih proizvodov s poreklom EU na ruski trg zaradi hitro pokvarljivega blaga in takojšnjih učinkov v letu V letu 2013 je EU izvozila na ruski trg 30 % svojega sadja in zelenjave, predvsem jabolka, paradižnik, breskve, nektarine, hruške, tudi gobe, kumare, papriko in zelje. Glavni dobavitelji EU v sektorju sadja so bili Poljska (7 %), Španija (6 %), Grčija (4%), Italija (3 %) in Belgija (2 %) ter v sektorju zelenjave Nizozemska (10 %), Poljska (9 %), Španija (8%) in Belgija (2 %). Litva je pomemben izvoznik sadja in zelenjave v EU, prek katere se vrši ponoven izvoz proizvodov iz Španije, Nizozemske in Nemčije (Agra Focus, 2014a, str. 2). Podatki Agra Focusa (Russia extends trade embargo to include beef/pork offal & fats, 2014a, str. 2) kažejo, da je sektor mleka in mlečnih izdelkov drugi najbolj prizadeti sektor. Rusija je bila tradicionalno najpomembnejši trgovinski partner za sir za Finsko in Baltske države (90 % izvoza oz. 1/5 nacionalne proizvodnje sira, npr. okoli ton na Finskem in v Litvi). Ostali pomembnejši izvozniki sira iz EU na ruski trg so bili: Nizozemska 42 % (8 % nacionalne proizvodnje), Nemčija 38 % (2 % nacionalne proizvodnje) in Poljska 43 % (nekaj manj kot 4 % nacionalne proizvodnje). Skoraj polovica masla, izvoženega na ruski trg, je bilo finskega porekla ( ton, 95 % izvoza masla na Finskem). 2 POSLEDICE RUSKEGA EMBARGA ZA EU Evropska komisija (2015a) poroča, da se je od avgusta do decembra 2014 izvoz EU v tretje države ne glede na ruski embargo povečal za 2 % v primerjavi z istim obdobjem v letu Povečal se je predvsem izvoz na najbolj zanimive trge, kot so ZDA, Kitajska, Švica, Južna Koreja in še nekateri drugi azijski trgi. 8

15 Podatki Agra Facts (Russia extends trade embargo to include beef/pork offal & fats, 2015) kažejo, da je EU izvedla uspešno preusmeritev na druge trge tudi v sektorjih meso, mlečni izdelki ter sadje in zelenjave, manj pa v sektorju pekarski in predelani proizvodi. Relativno se je vrednostno najbolj povečal izvoz na azijske trge, predvsem Južno Korejo, Kitajsko in Hongkong. Del izvoznikov se je s preusmeritvijo torej uspešno odzval na ruski embargo. Dejstvo je, da je izvoz agroživilskih proizvodov v Rusijo padel za 40 %, če primerjamo obdobje po embargu v letu 2014 z enakim obdobjem v letu 2013 (Agra Facts, 2015), in da je ruski embargo negativno vplival na trg EU s hrano. Pričakovano so najbolj utrpeli proizvodi kot so sir (za 19 % zmanjšan skupni izvoz EU 28 v primerjavi z obdobjem pred embargom) in sektor sadje in zelenjava (za 12 % zmanjšan izvoz) (Agra Facts, 2015). Pozitivni trendi pa se kažejo pri govejem mesu, perutninskem mesu, kjer se je kljub embargu za 10 % povečal skupni izvoz EU, stanje pri prašičjem mesu, kjer je bil EU trg zelo odvisen od ruskega trga, pa kaže na uspešno preusmeritev na nove trge. Kot kaže Tabela 5, je po zadnjih podatkih ruski embargo zelo prizadel Finsko, Dansko, Poljsko in Litvo, manj pa npr. Latvijo (Agra Facts, 2015). Tabela 5: Izvoz agroživilskih proizvodov v Rusijo (v mio EUR) Avgust 2013 januar 2014 Avgust 2014 januar 2015 % padca izvoza Nemčija ,0 Nizozemska ,6 Litva ,6 Poljska ,2 Italija ,9 Francija ,1 Latvija ,9 Danska ,5 Belgija ,1 Španija ,4 Finska ,5 Madžarska ,6 Estonija ,9 Avstrija ,5 9

16 EU ,9 Vir: EU food export increase 2 % in value despite impact of Russian import ban, 2015, tabela 1 Posebej je potrebno izpostaviti posredne učinke embarga na cene. Tako se je npr. povprečna odkupna cena mleka v EU v letu 2014 znižala iz 40 centov na 31,76 centov, torej za kar 26 odstotkov (Evropska komisija, 2015d). Seveda celotnega znižanja ne moremo pripisati posledicam embarga ruskega trga, saj se v EU tudi povečuje proizvodnja mleka in se odpravljajo mlečne kvote, vsekakor pa je ruski embargo prispeval k temu padcu. Ne smemo pa zanemariti tudi posrednih učinkov ruskega embarga, saj se je zmanjšalo tudi zunanje povpraševanje in s tem so se zmanjšale tudi cene teh izdelkov na trgih EU. 3 UKREPI EU V PODPORO PRIDELOVALCEM Evropska kmetijska politika je poskušala v čim večji meri pomiriti javnost in proizvajalce. Objavila je celo posebno spletno stran (Evropska komisija, 2015a), s katero želi seznaniti javnost o stanju na trgih ter ukrepih za podporo blaženju učinkov in preusmeritev agroživilstva. Ključne ukrepe za podporo proizvajalcem v EU povzemamo po podatkih te strani (Evropska komisija, 2015a) in specializirane revije Agra Focus (2014b, 2014c, 2014d, 2015a). Evropska komisija (2015a, str. 1)»trdi, da se EU ne izogiba podpori sektorjev, ki so zelo odvisni od izvoza v Rusijo, in da bo, če bo potrebno, prilagodila ukrepe. EU je tako v okviru ukrepov Skupne kmetijske politike izvedla različne ukrepe blaženja, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Obenem pa Evropska komisija skupaj z državami članicami poskuša podpreti preusmeritve na nove trge. Evropska komisija poskuša s številnimi dejavnostmi odpraviti veterinarske in fito-sanitarne ovire pri trgovanju v tretjih državah. Povečala je ukrepe za podporo promocijo evropskih proizvodov na trgih tretjih držav. Poleg že veljavnih 60 milijonov EUR je za promocijske ukrepe v letu 2015 namenila dodatnih 30 milijonov EUR. Iz dokumenta Evropske komisije (2015a) lahko razberemo, da EU išče nove trge, da bi nadomestila ruski trg. Potencialen trg predstavljajo predvsem: - države v soseščini (Jugovzhodna Evropa, Severna Afrika, države nekdanje Sovjetske zveze) v glavnem za predelane proizvode; - ključni rastoči trgi (Azija, Latinska Amerika, Afrika) v glavnem za prašičje meso in mleko; - nove možnosti z dodatno promocijsko politiko, predvsem pri odpiranju necarinskih ovir na področju sanitarnih ukrepov. 10

17 Skupna kmetijska politika ima vzpostavljene številne ukrepe za preprečevanje in obvladovanje ekonomskih kriz. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP, 2015) so na voljo ukrepi v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 in Izvedbeno Uredbo Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave. Uredba 1308/2013 daje Komisiji možnost takojšnje uveljavitve izrednih ukrepov proti motnjam na trgu, če to zahtevajo izredno nujni razlogi, kar nedvomno ruski embargo je. Za ta namen so na voljo tudi rezervna finančna sredstva za krize v kmetijstvu, ki v proračunu EU za leto 2015 obsegajo 433 milijonov EUR (Agra Focus, 2014a). Kot smo že ugotovili, je embargo posebej prizadel sektor sadja in zelenjave. Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz se v tem sektorju izvajajo prek operativnih programov organizacij proizvajalcev in vključujejo sledeče ukrepe (MKGP, 2015): - naložbe, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin na trgu; - ukrepi za usposabljanje in izmenjavo najboljših praks; - promocija in obveščanje za preprečevanje kriz ali med njimi; - podpora za upravne stroške pri vzpostavljanju vzajemnih skladov; - ponovna zasaditev sadovnjakov v primeru krčitve iz zdravstvenih in fitosanitarnih razlogov; - umik s trga; - zgodnje obiranje ali opustitev spravila sadja in zelenjave; - zavarovanje letine. S ciljem omejiti negativne posledice omejitve izvoza sadja in zelenjave iz EU na ruski trg so bili aktivirani različni ukrepi. Za breskve in nektarine, kjer se je zaradi potekajočega obiranja ob embargu najbolj mudilo, ruski trg pa je bil zelo pomemben (še posebej za Grčijo), je bila vzpostavljena hitra finančna pomoč za umik s trga z brezplačno razdelitvijo nekaterim organizacijam, kot so dobrodelne organizacije in šole ter dodatna podpora za promocijske kampanje v vrednosti največ 3 mio EUR ( EUR za Grčijo, EUR za Španijo, EUR za Francijo, EUR za Italijo) (Agra Focus 2014a, 2014b). V sektorju breskev in nektarin so vsi ukrepi EU znašali 33 milijonov EUR. V obdobju med 18. avgustom in 3. septembrom 2014 so bili na voljo izredni ukrepi za pomoč vsem pridelovalcem sadja in zelenjave (umik s trga, še posebej z namenom brezplačne razdelitve, kompenzacije za opuščanje pridelave in zeleno trgatev) v vrednosti 125 mio EUR, od tega 82 mio EUR za ukrepe za jabolka in hruške ter 43 mio EUR za ukrepe za paradižnik, 11

18 korenček, belo zelje, sladko papriko, cvetačo, kumare, gobe rodu Agaricus, jagodičje, namizno grozdje in kivi, slive in brokoli (Agra Focus, 2014b, str. 16). V obdobju po 18. avgustu in do 3. septembra 2014 so bili nato na voljo izredni ukrepi za pomoč vsem pridelovalcem sadja in zelenjave (umik s trga, še posebej z namenom brezplačne razdelitve, kompenzacije za opuščanje pridelave in zeleno trgatev) v vrednosti 125 mio EUR, od tega 82 mio EUR za ukrepe za jabolka in hruške ter 43 mio EUR za ukrepe za paradižnik, korenček, belo zelje, sladko papriko, cvetačo, kumare, kumarice, gobe rodu Agaricus, jagodičje, namizno grozdje in kivi, slive in brokoli (Agra Focus, 2014b, str. 16). Po podatkih strokovne revije Agra Focus (EU News, 2014c, str. 12) je Evropska komisija za ukrepe na področju jabolk in hrušk od držav članic prejela za EUR napovedi, zahtevkov pa le za EUR (32 %). Za ukrepe za ostalo sadje in zelenjavo je Evropska komisija od držav članic prejela za EUR napovedi, zahtevkov le za EUR (25 %). Skupen izkoristek sredstev glede na poslane napovedi držav članic je bil 29 %. Največji delež k finančnemu izpadu je prispevala Poljska zaradi neizvedenega in neodobrenega nadzora. Slovenija bo iz sredstev EU prejela EUR pomoči, in sicer za ukrep umik s trga z brezplačno razdelitvijo za 70 ton jabolk in ukrep umik s trga za druge destinacije za 132 ton jabolk in 45 ton hrušk (MKGP, 2015). V začetku oktobra 2014 so bili z namenom preprečitve nadaljnjih padcev cen in motenj na trgu EU vzpostavljeni dodatni začasni izredni podporni ukrepi za proizvajalce nekaterih vrst sadja in zelenjave, in sicer za 4 kategorije (MKGP, 2015): 1. jabolka in hruške ( ton), 2. citrusi pomaranče, mandarine, klementine ( ton), 3. ostala zelenjava korenje, kumare, paprika, krompir ( ton), 4. ostalo sadje kivi, slive, namizno grozdje ( ton). Slovenija je priglasila pomoč za 982 ton za umik s trga z brezplačno razdelitvijo, ostalo umik s trga za predelavo (MKGP, 2015). Zaradi ruskega embarga in drugih vplivov so se v letu 2014 izvajali pritiski po spremembi cene mleka in mlečnih izdelkov. Pritisk na ceno mleka in mlečnih izdelkov je prisoten že od začetka leta 2014 zaradi povečane ponudbe v EU in drugih državah (MKGP, 2015). Ruski embargo je to še zaostril. Po podatkih Evropske komisije se je povprečna cena posnetega mleka v prahu v EU na letni ravni znižala za 43 %, masla za 29 %, polnomastnega mleka v prahu za 37 %, sira Cheddar za 22 %, sira edamec za 28 %, sira gauda za 24 % in sirotke v prahu za 16 % (MKGP, 2015). 12

19 Tako so bili že konec avgusta 2014 vzpostavljeni začasni izredni ukrepi za sektor mleka in mlečnih izdelkov. Ukrepi za maslo in posneto mleko v prahu, ki so bili prvotno v veljavi od 1. marca do 30. septembra 2014, so bili podaljšani do 31. decembra 2014 in vzpostavljena je bila začasna izredna shema pomoči za zasebno skladiščenje masla, posneto mleko v prahu in nekaterih vrst sira do največ ton (Evropska komisija, 2015a). Novembra 2014 je bil vzpostavljen še dodatni paket ciljnih ukrepov v obliki začasne izredne pomoči kot nadomestila za izpad dohodka za proizvajalce mleka v Estoniji, Latviji in Litvi, in sicer v skupni višini 28 mio EUR (Estonija 6,9 mio EUR, Latvija 7,78 mio EUR in Litva 14,1 mio EUR) (Agra Focus, 2014d). Temu je v decembru 2014 sledila podpora še za finske proizvajalce, in sicer v višini 10,7 mio EUR (Agra Focus, 2015a, str. 11). Težave zaradi ruskega embarga občutijo tudi rejci in izvozniki prašičjega mesa. Na tem področju je Rusija predstavljala največji izvozni trg za EU. Enotna skupna tržna ureditev na trgu prašičjega mesa obsega tržne ukrepe sistema izvoznih nadomestil, tarifnih kvot, ukrepov zasebnega skladiščenja in izrednih ukrepov podpore v primeru resnih motenj na trgu (MKGP, 2015). Evropska komisija je edina pristojna za odreditev teh ukrepov, ki veljajo za celotno EU, kar pomeni, da jih država članica ne more uvesti diskrecijsko. Podporni ukrepi v tem sektorju niso bili uvedeni, čeprav so nekatere države članice želele, da Evropska komisija vzpostavi začasne sheme podpore za zasebno skladiščenje prašičjega mesa, dokler se ne odprejo novi trgi (Agra Focus, 2015a, str. 5). Evropska komisija je zaradi ruskega embarga na uvoz prašičjega mesa iz EU zaradi afriške prašičje kuge tudi vložila pritožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji. Tudi Poljska je napovedala vložitev pritožbe pri Svetovni trgovinski organizaciji zaradi ločenih prepovedi s strani Rusije (FAO, 2014, str. 6, Evropska komisija, 2015a). 4 POSLEDICE EMBARGA ZA SLOVENIJO Vrednost kmetijske proizvodnje v Sloveniji znaša okoli 1,2 milijarde EUR. Celotni slovenski izvoz agroživilskih proizvodov pa znaša okoli 850 mio EUR, kar predstavlja okoli 4 % delež v skupnem slovenskem izvozu blaga (MKO in KIS, 2014). Izvoz kmetijskih in agroživilskih proizvodov v Rusijo je leta 2013 znašal 34 milijonov EUR (Evropska komisija, 2015a), kar je okoli 4 % celotnega slovenskega agroživilskega izvoza. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP, 2015) ruska prepoved agroživilskih proizvodov v Sloveniji utegne prizadeti približno tretjino slovenskega izvoza agroživilskih v Rusijo. 13

20 Med izdelki, za katere je ruska stran uvedla omejevalne ukrepe, je ključna postavka slovenskega izvoza razna živila (KN ), kjer je Slovenija leta 2013 beležila za približno 9,8 milijonov EUR izvoza v Rusijo, kar predstavlja 0,9 % celotnega slovenskega izvoza na ruski trg oziroma 31 % celotnega slovenskega izvoza agroživilskih proizvodov v Rusijo. Za Slovenijo najpomembnejše postavke (proizvodi za otroško hrano) ni na seznamu prepovedi. Slovenija je v letu 2013 v Rusijo izvozila za 11 milijonov evrov proizvodov otroške hrane. Drugi proizvodi, ki jih je v letu 2013 Slovenija izvozila v Rusijo in so na seznamu prepovedi so (MKGP, 2015): - perutninsko meso (351 ton izvoza ali 1,29 % vrednosti izvoza v Rusijo), - mleko v embalaži do dveh litrov (80 ton ali 0,15 % vrednosti izvoza v Rusijo), - kisla smetana, jogurti (48 ton ali 0,18 % vrednosti izvoza v Rusijo), - sir (42 ton ali 0,67 % vrednosti izvoza v Rusijo) - ter jabolka (39 ton ali 0,12 % vrednosti izvoza v Rusijo) (glej Tabelo 4). Posledice embarga za Slovenijo so torej minimalne, saj delež sankcioniranih proizvodov znaša manj kot odstotek od skupnega izvoza Slovenije v Rusijo. Največji delež od tega slabega odstotka pa predstavlja pripravljena hrana, perutnina, sir ter jabolka in hruške. Tabela 4: Pregled slovenskega izvoza v Rusijo na sankcionirane agroživilske proizvode za leto 2013 (v 1000 ) Skupni izvoz Slovenije v Rusijo Sankcioniran izvoz v Rusijo Sankcionirani agroživilski proizvodi izvoženi na ruski trg 9942 Agroživilski proizvodi, ki so sankcionirani, v % od celotnega izvoza v 0,8% Rusijo SANKCIONIRAN IZVOZ IZ SLOVENIJE V RUSIJO PO PROIZVODIH 0207-perutnina mleko in smetana jogurt in maslo sir citrusi sadje grozdje jabolke, hruške breskve, marelice jagode, borovnice, maline pripravljena hrana pripravljena hrana

21 Vir: MKGP, Ocena posledic ruske prepovedi uvoza agroživilskih proizvodov, V Sloveniji se soočamo predvsem s posrednim učinkom prepovedi uvoza agroživilskih proizvodov s poreklom EU na ruski trg. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP, 2015) ocenjuje, da na slovenski trg vpliva predvsem povečana ponudba proizvodov EU, ki so bili prvotno namenjeni na ruski trg, npr. 30 % vsega izvoza sadja in 20 % vsega izvoza zelenjave. Povečana ponudba vpliva na zniževanje cen določenih agroživilskih proizvodov na slovenskem trgu. Posredni učinki so kažejo v sektorju sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov, pa tudi v sektorju prašičjega mesa, kjer se ekonomske razmere že nekaj let poslabšujejo (MKGP, 2015). 5 POSLEDICE EMBARGA ZA RUSIJO 5.1 Rusko agroživilstvo in agrarna politika Omenili smo že, da je Rusija pomemben svetovni neto uvoznik hrane. Po podatkih študije FAO (2014, str. 1) ima konkurenčno prednost le pri poljščinah. Rusija je neto izvoznik žit ter je na tem področju samooskrbna, razen riža, ki ga uvaža v manjših količinah, in tako pomembno vpliva na svetovno trgovino. Rusija je tudi med največjimi izvoznicami sončničnega olja in potroši večino olja in sladkorja, ki ga proizvede. FAO (2014, str. 1) tudi poroča, da je Rusija po drugi strani velik uvoznik mesa (25 % od porabljenega mesa), mleka in mlečnih proizvodov (20 % od porabljenega mleka) in sadja (samooskrba pri sadju je zelo nizka, le 31 % v letu 2012). Kar zadeva zelenjavo je Rusija večinoma samozadostna, razen paradižnika, ki ga uvaža v večjih količinah. Kar zadeva mesne proizvode, je delež lastne proizvodnji najnižji pri govejem mesu (65 %), kjer je Rusija še posebej odvisna od uvoza. To je tudi posledica dejstva, da je po razpadu Sovjetske zveze Rusija vlagala predvsem v bolj konkurenčni sektor žit, kar je pomenilo hkrati odmik od predrage in nekonkurenčne proizvodnje mesa. Zato želi nova ruska kmetijska politika dvigniti proizvodnjo deficitarnih proizvodov in nadomestiti uvoz z domačo pridelavo. Prehranska varnost in samooskrba s hrano sta cilja ruske Strategije za prehransko varnost, ki je bila sprejeta v času največjega porasta cen kmetijskih proizvodov Državni program razvoja kmetijstva določa cilje samooskrbe za ključne kategorije hrane (FAO, 2014, str. 3): 99,7 % za žita, 93,2 % za sladkor, 87,7 % za rastlinsko olje, 98,7 % za krompir, 99,3 % za meso in 90,2 % za mleko. FAO (2014, str. 3) tudi poroča, da so bili do leta 2013 ključni instrumenti za podporo kmetijskim proizvajalcem subvencije za nakup semen, sredstev za varstvo rastlin in goriva. Z 15

22 letom 2013 se glavnina subvencij dodeljuje prek plačil na hektar, ki jih dopolnjujejo plačila na proizvodnjo, npr. plačilo na liter mleka. Proizvajalci so zaščiteni tudi prek uporabe carinskih kvot za različne vrste mesa. Proračun za implementacijo omenjenega Državnega programa razvoja kmetijstva naj bi se od leta 2014 do leta 2020 povečal za nekaj več kot 20 %, sredstva za razvoj kmetijstva pa bodo dodatno prispevale tudi regionalne oblasti. Doslej so se velika vlaganja v živinorejo izkazala za učinkovita predvsem v proizvodnji perutninarskega mesa, kjer je Rusija znatno zmanjšala potrebe po uvozu. Po uvedbi embarga se je v Rusiji še povečala potreba po večji samooskrbi s hrano. Za ta namen je vladna kmetijska politika zagotovila še dodatna sredstva za kmetijske proizvajalce. Študija FAO (2014, str. 7) ocenjuje, da bi bilo potrebno za zagotavljanje potrebne ponudbe poleg dodatnih spodbud za povečanje domače proizvodnje bolj učinkovito spodbuditi uvoz iz drugih držav. 5.2 Učinki embarga na uvoz hrane Delež proizvodov, ki jih je prizadel embargo, predstavlja 56 % ruskega uvoza agroživilskih proizvodov v letu 2013 (23,5 mrd. USD) (FAO, 2014, str. 3). Učinki embarga na uvoz hrane so večplastni. BBC (2014) napoveduje, da bodo vplivali na porabo in cene hrane za gospodinjstvo, kar pomeni težave z oskrbo in inflacijske pritiske. Spremenila se bo struktura zunanjetrgovinskih partnerjev, spodbujena bo rast domačega kmetijstva. FAO (2014, str. 4) poroča, da proizvodi pod embargom predstavljajo približno dve tretjini skupnih stroškov ruskega gospodinjstva za hrano, kjer največji delež predstavljajo mesni (13,3 %) in mlečni (17 %) proizvodi. Zato bi lahko rast cen teh proizvodov bistveno vplivala na spremembo nakupnih navad hrane ruskih gospodinjstev, saj bi lahko gospodinjstva zmanjšala povpraševanje po hrani ali pa bi kupovala manj kakovostno in hranljivo hrano. Na kratki rok lahko pričakujemo zmanjšanje dobave proizvodov pod embargom. Študija FAO (2014, str. 4) pričakuje preusmeritev trgovcev na domače proizvajalce in na uvoz iz držav, ki niso pod embargom, kot so Belorusija, Kazahstan in še nekatere druge države, nastale na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze, Turčija, države Srednjega vzhoda, Severne Afrike in Južne Amerike. Za preusmeritev uvoza iz drugih držav bo potreben določen čas, v katerem ne bo možno nadomestiti padca v ponudbi in bo zato pritisk na cene toliko večji. Da bi preprečila morebitne negativne učinke na cene, je ruska vlada naložila državnim agencijam, da spremljajo razvoj na trgu in ukrepajo v primeru nihanj cen, še posebej, če gre za nedopustno (neupravičeno) višanje cen (FAO, 2014, str. 4). Rusija nadomešča izpadli uvoz proizvodov pod embargom z uvozom (MKGP, 2015): 16

23 - sira, mleka v prahu in masla iz Latinske ameriških držav in Nove Zelandije; - zelenjave iz Turčije, Argentine, Čila, Kitajske, Uzbekistana in Azerbajdžana; - sadja iz Argentine, Čila, Kitajske, Srbije, Uzbekistana, Azerbajdžana, Armenije, Tadžikistana, Izraela, Turčije in Irana; - citrusov iz Egipta, Maroka, Turčije in Južnoafriške republike; - mesa iz Brazilije, Urugvaja, Paragvaja, Argentine in Belorusije. Ruska vlada je že pred embargom skušala diverzificirati dobavitelje. FAO (2014, str. 5 ) poroča, da je v ta namen ruska fitosanitarna in veterinarska uprava vzpostavila stik z nekaterimi državami Južne Amerike, Turčijo in drugimi državami. Prav tako so potekali številni bilateralni medvladni pogovori, npr. s Turčijo se Rusi dogovarjajo za večjo dobavo mesa, rib, mleka, žit ter sadja in zelenjave. Pogovori potekajo tudi z Ekvadorjem, Brazilijo in Argentino. Po uvedbi embarga je tudi veliko razprav sprožil ponovni izvoz, ki bi omogočil, da bi države nekdanje dobaviteljice izvažale prek držav z ugodnim uvoznim statusom. Ruska vlada je bila posebej pozorna na ponovni izvoz proizvodov iz držav, ki so v carinski uniji z Rusijo (Belorusija, Kazahstan). Zato je povečala nadzor nad izvorom blaga, ki ga uvaža iz teh držav. Pred kratkim so ruski inšpektorji blokirali belorusko pošiljko jabolk, breskev, sliv in paradižnikov, ker je bila pridelana na Poljskem in v drugih državah EU (FAO, 2014, str. 5). FAO (2014, str. 6) tudi poroča, da agroživilski proizvajalci EU iščejo tudi možne načine za izvoz v Rusijo s pomočjo podjetij iz Švice. Na srednji rok bo pritisk na cene popustil, saj bodo uvozniki izbrali druge dobavitelje in povečali naročila pri tistih, s katerimi že sodelujejo. Če se bo embargo nadaljeval, bo na daljši rok potrebno upoštevati morebitne strukturne stroške, stroške povezane z izgubo konkurenčnosti zaradi prehoda na manj učinkovite izvoznike in nižji potrošnikov presežek zaradi visokih domačih cen. Prvi podatki kažejo (Berkum van, 2015), da je Rusija znatno zmanjšala skupni uvoz hrane in da se napovedi FAO (2014) v glavnem uresničujejo. Posledice se kažejo v rastoči inflaciji in padcu kupne moči prebivalstva, oboje pa je še povezano s padcem rublja. SKLEP Ruska prepoved prodaje pomembnega deleža agroživilskih proizvodov ima velike posledice za zunanjo trgovino držav EU in Rusije. V EU so prizadeti predvsem trgi sadja, zelenjave, mleka, mlečnih izdelkov in to posebej v Litvi, na Poljskem, Finskem, pa tudi Španiji in Grčiji. Evropska komisija je izvedla kar nekaj aktivnosti v podporo proizvajalcem, ki jih je embargo najbolj prizadel. 17

24 Ključno vprašanje za kmetijstva EU je, kako preusmeriti izvoz agroživilskih proizvodov, ki je bil namenjen ruskemu trgu. Viški proizvodov na domačih trgih že pomenijo nižje cene za potrošnike, vendar EU deloma že uspeva preusmeriti viške proizvodov na trge tretjih držav (predvsem azijske). Trgi v EU so sedaj še nasičeni. Nepričakovana povečana ponudba proizvodov po nizkih cenah na trgih tretjih držav lahko utegne povzročiti škodo domačim proizvajalcem, še posebej v državah v razvoju, kjer domača proizvodnja težko tekmuje s povečanim cenovno ugodnem uvozu. Kmetijska politika težko odpira nove trge. Evropska unija ima na voljo imajo le 433 milijonov evrov iz kriznega sklada, kar je manj kot 10 % izgube trgov. Izvedeni ukrepi so zadevali predvsem umik s trga pri sadju in zelenjavi ter podporo proizvajalcem, ki so bili deležni večjih izgub. Mehanizmi ukrepov so sicer že utečeni, vendar je njihov domet omejen, kar dokazuje tudi poraba sredstev. Na področju sadja in zelenjave, ki zadeva številne proizvajalcev in ogromne količine pridelave, Skupna kmetijska politika plačuje uničevanje proizvodov ali njihovo razdelitev v dobrodelne in javne ustanove. Za to je potrebna posebna organizacijska struktura, ki dobro deluje le v nekaterih članicah EU (Španija, Francija, Poljska, Grčija). Proizvajalci morajo biti povezani v organizacije proizvajalcev, ki v njihovem imenu prejme finančno podporo za umik in delno nadomestitev izgube prihodkov. Slovensko agroživilstvo neposredno ni pod udarom ruskega embarga. Je pa deležno posrednih učinkov nasičenih evropskih trgov, kar se kaže v padcu cen nekaterih strateških proizvodov, kot sta mleko in jabolka. Tudi Rusija doživlja pomembne učinke embarga, saj se je poslabšala oskrba s hrano in povečala inflacija, intenziviralo se je iskanje novih dobaviteljev, obenem pa je domače kmetijstvo dobilo možnost novega zagona. O celovitih učinkih ruskega embarga na Rusijo še ni bilo izvedenih obsežnejših raziskav oz. niso javno dostopne. Pri presoji učinkov embarga je veliko neznank, predvsem glede trajanja embarga, strogosti nadzora ruskih oblasti in odziva trgov. Širše gledano bodo omejitve uvoza na kratek rok vplivale na dvig cen in manjšo konkurenco za domače proizvajalce. Ključno je vprašanje, kako hitro se bo ponudba stabilizirala, katere države bodo povečale izvoz v Rusijo in kako bodo domači proizvajalci znali izkoristiti priložnost omejitve uvoza. Na kratki rok ni pričakovati, da bo Rusija lahko izpad uvoza nadomestila z domačo proizvodnjo. Razvoj ruskega kmetijstva je možen na srednji rok, vendar ne brez izdatnih dodatnih javnih in zasebnih investicij. Težko je napovedati, ali bo embargo imel dolgoročne učinke na dinamiko in strukturo ruske zunanje in notranje trgovine. Od embarga bodo verjetno največ koristi imele tiste države, ki 18

25 bodo imele večji dostop do ruskih trgov in države, ki bodo uspele prodati svoje proizvode na ruski trg prek ponovnega izvoza (izvoza preko drugih držav). Izvozniki v Rusijo, za katere prepoved uvoza ne velja, povečujejo svoj tržni delež na ruskem trgu, vendar pa jim grozi povečana konkurenca na domačem trgu zaradi uvoza preusmerjenih viškov. Na primer Srbija bi lahko povečala izvoz sadja in mesa v Rusijo, vendar bi lahko preusmerjen EU izvoz preplavil srbski trg in konkuriral domačim proizvajalcem ter tako zmanjšal njihov tržni delež, ki bi si ga težko povrnili po umiku embarga. Podatkov o teh spremembah ni bilo mogoče pridobiti. Zaključujemo lahko, da se tako rusko kot kmetijstvo EU spopada s posledicami političnih odločitev, ki pa bodo dolgotrajne. Dejstvo je, da se spreminjajo zunanjetrgovinske povezave in tokovi. Zaradi političnih napetosti torej prihaja do novih nepovratnih sprememb v svetovni geoekonomiji. Pri tem (še) ne moremo oceniti, ali bodo več pridobili s preusmeritvijo na druge trge evropski proizvajalci hrane ali z novim razvojnim zamahom ruski proizvajalci. Večja verjetnost je, da bodo od embarga imeli največ koristi tisti, ki bodo na novo vstopali na ruski trg s hrano. Največ pa bodo verjetno izgubili ruski potrošniki. 19

26 LITERATURA IN VIRI 1. Berkum, van, S. (2015). CIS exports to Russia since the import ban on EU products. Agricistrade EU project. Najdeno 27. aprila 2015 na spletnem naslovu 2. Beyond the EU (2014c). Agra Focus, 225, Economist Inteligence unit (2012). Agriculture in high-growth markets Securing global food supplies. Najdeno 8. aprila 2015 na spletnem naslovu 4. EU food export increase 2 % in value despite impact of Russian import ban (2015). Agra Facts, 15(29), EU News, (2014b). Agra Focus, 224, Evropska komisija, (2015a). EU responses to the Russian import ban on agricultural products. Najdeno 13. marca 2015 na spletnem naslovu 7. Evropska komisija (2015b). EU agri-food exports to Russia in Najdeno 13. marca 2015 na spletnem naslovu 8. Evropska komisija, (2015c). Factsheets on EU28 agro-food trade with the world, various regions and individual countries - Russia. Najdeno 13. marca 2015, na spletnem naslovu 9. Evropska komisija, (2015c). Information note to the Russian ban to the export of agrofood products from the EU. Najdeno 13. marca 2015 na spletnem naslovu Evropska komisija, (2015d). Market situation Dairy. Najdeno 13. aprila 2015 na spletnem naslovu FAO. (2014). Russia s restrictions on imports of agricultural and food products: An initial assessment. Najdeno 10. aprila 2015 na spletnem naslovu Ključni datumi ukrajinske politične krize. Delo - Zunanja redakcija Najdeno 10. marca 2015 na spletnem naslovu Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) in Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) (2014). Poročilo o stanju v kmetijstvu v letu Najdeno 10. aprila 2015 na spletnem naslovu splosnopriloge.pdf 14. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) (2015). Ocena posledic ruske prepovedi uvoza agroživilskih proizvodov (interno gradivo). Kraj: Ministerstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 20

27 15. Russia extends trade embargo to include beef/pork offal & fats (2014). Agra Facts, 14(77), Russian Ban News (2014d). Agra Focus, 226, Russian Food Ban (2014a). Agra Focus, 223, Russian import ban fuels food price rises. BBC, Najdeno 10. marca 2015 na spletnem naslovu Ruthland, P. (2014). The Impact of Sanctions on Russia. Russian Analythical Digest, ( ), 157, Najdeno 10. marca 2015 na spletnem naslovu Sectoral Issues (2015a). Agra Focus, 227, str U.S. Treasury. (2014). Sectoral sanctions identification list. Najdeno 10. marca 2015 na spletnem naslovu Wegren, S.K. (2014). Russia's Food Embargo. Russian Analythical Digest, 157 Najdeno 10. marca 2015 na spletnem naslovu Library/Publications/Detail/?lng=en&id=186842,