ESA polnopravno članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo

Transcription

1 ESA polnopravno članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo

2 Avtorji dr. Tomaž Rotovnik, SkyLabs d.o.o. dr. Andreja Smole, CosyLab d.d. mag. Matej Balažic, Balmar d.o.o. dr. Jurij Tratnik, InLambda d.o.o. Grega Milčinski, Sinergise d.o.o. mag. Marko Novak, Dewesoft d.o.o. dr. Gregor Veble, Pipistrel d.o.o. Matej Kupljen, Aerium d.o.o. dr. Boris Horvat, Abelium d.o.o. dr. Luka Mulej, Xlab d.o.o. ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 2/29

3 Kazalo 1. Uvod Gospodarski vplivi sodelovanja v ESA na polnopravne članice Norveška Portugalska Strategija Slovenije Pametna specializacija ESA in Slovenija Zgodovina pridruženo članstvo Polnopravno članstvo Slovenska industrija na področju vesoljskih tehnologij SkyLabs d.o.o Projekt TRISAT Dewesoft d.o.o Cosylab d.d Sinergise d.o.o InLambda d.o.o Balmar d.o.o Abelium d.o.o Aerium d.o.o Pipistrel d.o.o Xlab d.o.o Vpliv na slovensko gospodarstvo Doprinos članstva v ESA za državo Slovenijo in njene prebivalce: Doprinos članstva v ESA za podjetja: ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 3/29

4 1. Uvod Evropska vesoljska agencija je nastala v 70 letih prejšnjega stoletja ob zavedanju, da človeški, tehnični in finančni viri za dejavnosti v vesolju presegajo zmožnosti posamezne evropske države. Glavni namen agencije ESA je tako zagotavljanje in vzpodbujanje sodelovanja med evropskimi državami na področju vesoljskih raziskav, tehnologij in aplikacij izključno v miroljubne namene. Polnopravne članice ESA plačujejo letno članarino, ki je deloma vezana na BDP posamezne države članice, vendar jo je mogoče pri slabšem stanju nacionalnega gospodarstva znižati. Trenutno je v polnopravno članstvo ESA vključenih 20 Evropskih držav od tega 18 držav članic EU ter Norveška, Švica in Kanada (slika 1.1). V naslednjem letu se polnopravnemu članstvu v ESA pridružita še Madžarska in Estonija, ki sta prav tako državi članici EU. Izmed držav članic EU samo Bolgarija in Hrvaška še nimata podpisanega sporazuma z ESA. Slika 1.1: članice ESA ESA v povprečju nameni 88% projektnih sredstev industrijskemu razvoju, ki ga za ESA izvajajo različna Evropska podjetja. Zelo majhen del sredstev ESA nameni raziskovalnim inštitucijam, v povprečju letno manj kot 5%. V okviru ESA je bilo razvitih in izdelanih več kot 70 satelitov od tega 17 znanstvenih. ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 4/29

5 ESA pokriva večino področij vesoljske znanosti: Human spaceflight, Exploration, Earth observation, Launchers, Navigation, Telecommunications, Technology, Operations [1]. Celotni ustanovitveni akt je podan v ESA dokumentu»esa Convention and Council Rules of Procedure«(ESA SP-1317/EN). Pri tem bi želeli posebej poudariti, da se skoraj vsa sredstva (lahko tudi več kot vplačanega) vrnejo v državo članico. To je zaradi tega, ker konvencija o ESA vsebuje tudi izjavo o skupnem koeficientu donosnosti posamezne članice (fr. juste retour) in ki od obstoja delovanja ESA še ni bila kršena (Ideally the distribution of contracts placed by the Agency should result in all countries having an overall return coefficient of 1). V splošnem IPR (Intelectual Propertary Rights) ostaja industriji (obstajajo izjeme), ki posamezno intelektualno idejo prispeva, kar pomeni, da jo lahko koristi sama v nadaljnjih projektih ESA in od tega ustvarja prihodke. Države, ki so polnopravne članice ESA poleg članarine vplačujejo še dodatna neobvezna sredstva v različne programe ESA (GMES, EO, ). Spodnja tabela 1.1 predstavlja višino vplačil posameznih polnopravnih držav članic ESA. Skupni proračun ESA je več kot 4 milijarde. Kot je razvidno iz tabele je Evropska Unija največji vplačnik v ESA, saj prispeva 900 M od skupno M. To pomeni, da Slovenija, ki je članica EU vsako leto nameni 2 M v ESA članarino brez možnosti črpanja teh sredstev, saj jih zagotavlja skozi shemo proračuna EU (od prispevka EU, ki je 900 M ). ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 5/29

6 Tabela 1.1: vplačila članic v ESA Multiplikativni faktorji polnopravnih članic so veliki v primerjavi z ostalimi industrijskimi panogami, predvsem zaradi dobro vodene vizije ESA s prednostnim poudarkom na tehnologijah in storitvah, ki omogočajo spill-over efekt. Spill-over efekt predstavlja za industrijo dodaten vir prihodkov, ki je posledica prenosa znanja pridobljenega preko sodelovanja v ESA še na ostala področja ter udejstvovanje na drugih mednarodnih trgih. Trenutni minimalni donos (posledica spillover efekta) držav polnopravnih članic, ki so vključene v ESA je tako 2 kratnik vplačane članarine (za majhne države se dosega celo 7 kratnik vplačila, v povprečju za vse vključene države 3 kratnik vplačila). ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 6/29

7 Trenutno porazdelitev sredstev ESA prikazuje spodnja slika (1.2). Velik delež predstavlja opazovanje zemlje ter izdelava nosilnih raket. Slika 1.2: porazdelitev ESA sredstev v posamezne tehnološke panoge OECD je v letu 2011 izvedel analizo»return on investment«na področju vesoljskih tehnologij [2]. Iz razvojnih aktivnosti za potrebe ESA lahko podjetja razvijejo nove poslovne aktivnosti (proizvode in storitve, itn.). Nove poslovne aktivnosti predstavljajo glavni trajni vpliv, ki omogoča spill-over efekt in multiplikacijo prihodkov (slika 1.3), ki jih potem podjetja tekom časa ponujajo na trgu. Ker gre v tem primeru za izrazito mednarodni trg to ugodno vpliva tudi na izvozne rezultate podjetja. Slika 1.3: Return of Investment na področju vesoljskih tehnologij ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 7/29

8 1.1 Gospodarski vplivi sodelovanja v ESA na polnopravne članice Kot smo napisali so vplivi preko projektov trenutni in trajni. Predvsem trajni vplivi so tisti, ki so za posamezno gospodarstvo pomembni, vendar pa do teh ne more priti, če se podjetja ne pridružijo projektom v ESA in znotraj njenih programov realizirajo projekte in posledično tudi trenutne vplive (ki pa seveda niso tako pomembni kot trajni, ki jih sami želimo zasledovati, saj pozitivno delujejo več let). V nadaljevanju je zaradi boljše predstave prikazana analiza dveh držav polnopravnih članic ESA, ki sta po številu prebivalcev podobni Sloveniji. Norveška je polnopravna članica 25 let, Portugalska pa je vstopila v polnopravno članstvo 11 let kasneje. Analizi za obe državi izkazujeta pozitivne gospodarske učinke. Enako velja za vse ostale polnopravne članice saj je povprečni multiplikativni faktor znotraj držav članic 3, vendar jih zaradi omejenosti tukaj ne bomo posebej predstavljali Norveška Norveška je vstopila v polnopravno članstvo v letu 1989 [3]. Glavni zaključki trenutne analize sodelovanja v ESA so naslednji: 1.) Obstaja pozitivna interakcija med nacionalnimi programi za razvoj in industrijskimi ESA programi. 2.) Sodelovanje v ESA krepi tudi zmogljivosti norveškega gospodarstva. Obstaja multiplikativni učinek (ripple effect) na gospodarstvo v smislu novih naročil in prodaje izven ESA segmenta. 3.) Povezava EU/ESA ima pozitiven vpliv na razvoj zunanjih trgov, ki se kažejo v komercializaciji in rasti novih konceptov storitev po vsem svetu. 4.) Norveška politika se mora bolj prilagoditi novim trendom za doseganje še boljših rezultatov (strategija komercializacije). 5.) Velik Pozitiven vpliv na Norveško gospodarstvo je bil dosežen s spin-off efektom (prenosom znanja v druge panoge). 6.) Povprečni Multiplikativni faktor v 20 letih za podjetja, ki sodelujejo z ESA znaša 4. Slika 1.4: multiplikativni faktor Norveške vesoljske industrije 7.) Rast zaposlenih na začetku konstantna, po 20 letih se je stabilizirala. ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 8/29

9 8.) ESA pogodbe postajajo manj pomembni vir dohodkov podjetij. 9.) Prvi pozitivni učinki in rezultati so bili vidni po 3 letih. Nadaljnja strategija razvoja Podporo je potrebno preusmeriti na tiste segmente industrije, ki ponujajo boljše možnosti za rast in primerjalne prednosti. Za Norveško so to pomorski in priobalni sektorji (trenutno prevladujoče gonilo rasti). Storitve, povezane z opazovanjem Zemlje predstavljajo za Norveško eno izmed zelo močnih področij na globalni ravni, podprto tudi s strani norveške vlade. Trenutni kazalniki predvidevajo rast na področju tehnologije in konceptu storitev. ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 9/29

10 1.1.3 Portugalska Portugalska je vstopila v polnopravno članstvo v letu 2000 [4]. Glavni zaključki analize prvih 10 let sodelovanja v ESA so naslednji: 1.) V desetletnem obdobju se je število stalno zaposlenih na področju vesoljskih tehnologij povečalo za 35 krat (iz 6 na 208). 2.) Bruto dodana vrednost na zaposlenega na področju vesoljskih tehnologij je v letu 2009 znašala 129k kar je 4 krat več od Portugalske povprečne bruto dodane vrednosti na zaposlenega. 3.) Povprečni Multiplikativni faktor v 10 letih za podjetja, ki sodelujejo z ESA znaša 2. Faktor je bil dosežen v 8 letih. Analiza sugerira, da je manjši faktor v primerjavi z Norveško posledica dejstva, da je Norveška že dlje časa članica in, da je potrebno kar nekaj let za vzpostavitev vesoljske tehnologije primerne nivoju članic. Identificirana so bila štiri glavna področja z največjim doprinosom: - Industrija: bruto dodana vrednost (4 kratno povečanje), multiplikativni faktor 2. - R&D: Povečano število znanstvenikov in raziskovalcev, ki sodeluje z industrijo, visokotehnološki projekti industrije, mednarodno sodelovanje. - Kompetence in znanja: Povečano število usposabljanj, prenos znanja (spill over efekt) - Mreženje: Sodelovanje z ESA in njimi povezanimi partnerji je neposredno povezano z vstopom Portugalske v ESA, SME podjetja s tega področja dosegajo mednarodno prepoznavnost (brez članstva v ESA bi to zelo težko dosegli). Skozi študijo je bilo pokazano dejstvo (s pomočjo dokazov), da je bilo portugalsko članstvo v ESA bistvenega pomena za razvoj in podporo dejavnosti portugalskih podjetij v vesoljskem sektorju (sektorju z visoko dodano vrednostjo), ki pa so tudi preko t.i. spill over učinka "potegnili" v smer razvoja in proizvodnje tudi druga podjetja. Poleg tega je analiza pokazala, da vesoljski sektor omogoča ustvarjanje novih podjetij v dinamičnem okolju, ki imajo pozitiven vpliv na gospodarsko rast v smislu povečanega izvoza in novih zaposlitev. To lahko predstavlja tudi priložnost za mnoga podjetja, ki skušajo biti vključeni v mednarodne projekte in želijo izkoristiti možnosti prenosa tehnologije v obe smeri. Pri tem ima vlada pomembno vlogo z ohranjanjem naložb z dolgoročno strategijo ter podporo in nagrajevanjem najuspešnejših iz podjetniškega in akademskega sveta. ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 10/29

11 2. Strategija Slovenije Pametna specializacija Strategija razvoja Slovenije v obdobju znotraj EU okvirov predvideva vzpostavitev pametne specializacije katere poudarki bazirajo na naslednjih izhodiščih [5]: - Slovenija konkurenčnosti ne gradi na nizko cenovni ali masovni proizvodnji temveč v razvoju na znanju temelječih produktov in storitev za nišne trge. - Povečanje konkurenčnosti gospodarstva zahteva diverzifikacijo obstoječih dejavnosti v področja in produkte z višjo dodano vrednostjo za nove rastoče trge ter hkrati večjo podjetniško dinamiko z vstopanjem novih podjetij in razvojem novih dejavnosti ter prihajajočih industrij. - Novi produkti in storitve nastajajo na presečišču različnih dejavnosti in tehnologij, v kombinaciji različnih kompetenc kot odgovor na zahteve trga in tržne priložnosti. Področje vesoljskih tehnologij je bilo prepoznano s strani programa strateške usmeritve Slovenije v obdobju Za izvedbo strategije je potreben tudi zagon industrije kar na tem področju omogoča polnopravno članstvo v ESA. ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 11/29

12 3. ESA in Slovenija 3.1 Zgodovina pridruženo članstvo ESA je pred 5. leti prepoznala Slovenijo, kot potencial za razvoj novih slovenskih visokotehnoloških podjetij v prihodnosti. Slovenija je v letu 2010 postala pridružena članica ESA [6]. V 5-letnem obdobju pridruženega članstva je ESA posebej poudarila, da je namen tega obdobja pridobivanje znanja in izkušenj. Na začetku tega 5 letnega obdobja je bil poudarek na raziskovalnih inštitucijah, ki pa je tekom let postopno prehajal na podjetja s čemer se je intenzivneje oplemenitila industrija. V tem 5 letnem ciklusu smo slovenska podjetja ne samo spoznavala ESA, ampak jo tudi spoznala, predvsem pa smo spoznali omejitve, ki jih pridruženo članstvo (PECS) prinaša. Omejitve so bile predvsem v tem, da so se slovenska podjetja prijavila samo na ESA razpise, ki so namenjeni izključno Sloveniji. Iz razpisov namenjenih rednim članicam smo bili praktično izključeni, četudi smo imeli projekt, ki bi ga ESA potrebovala in ga je tudi razpisala. Vendar ne, v takšnih primerih so ostale redne članice uveljavile pravico veta in projekt (ali našo idejo) omogočile njihovim lastnim podjetjem. To spoznanje je bilo zelo stresno! Prav tako so omejeni glede dostopa informacij. PECS nima prioritete v tem, da zagotovi nek viden razvoj in napredek podjetjem v sodelujoči državi, ampak je to določena oblika pripravljalne dobe, kjer ESA oceni, ali je država dovolj zrela za vstop v polnopravno članstvo. Sam napredek se bo videl šele z vstopom (polnopravna članstvo) in seveda ne takoj v prvem letu. Analiza dveh držav podanih v poglavju 1, podaja obdobje od 3 do 5 let, ko se prične izkazovati pozitivni gospodarski učinek. 3.2 Polnopravno članstvo Polnopravno članstvo v ESA omogoča podjetju iz redne članice (njihovi domači industriji) prijavo na katerikoli razpis objavljen s strani ESA. Pri PECS to ni mogoče, saj ima vsaka polnopravna članica prej omenjeno pravico veta na projekt prijavljen iz pridružene članice, ne glede na razlog. Prednost polnopravnega članstva je tudi v tem, da lahko podjetja uveljavljajo in ščitijo tehnološke rešitve in rezultate, ki so nastali znotraj ESA-e, tako v državah s polnopravnim članstvom, kot tistim s pridruženim članstvom. S tem se na nek način "intelektualno zažirajo" v področja, ki jih obvladujejo podjetja iz pridruženih članic, kar pomeni, da tako podjetje iz pridružene članice pasivizirajo (in ga naredijo razvojno manj prodornega). Polnopravno članstvo ESA omogoča industriji participiranje tudi na EUREKA programu, katerega del nadzoruje ESA, kar lahko še dodatno stimulira skupni koeficient donosnosti. Trenutni minimalni donos držav polnopravnih članic, ki so vključene v ESA je 2 kratnik vplačane članarine. Glavni posamezni plačnik v ESA je Evropska Unija (slika 1). Delež finančnega kolača, ki ga ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 12/29

13 Slovenija nameni EU članstvu pripada ESA in samo polnopravno članstvo v ESA omogoča povrnitev tega deleža. 3.3 Slovenska industrija na področju vesoljskih tehnologij SkyLabs d.o.o. Prvotno podjetje, ki se je začelo ukvarjati z vesoljskimi tehnologijami je bilo podjetje Teletech d.o.o.. Skupni vložek vlaganj podjetja Teletech d.o.o. v preteklih 4 letih je znašal okoli (človeški viri, programska in strojna oprema). Ker je vesoljska dejavnost v podjetju Teletech d.o.o. odprla novo smer razvoja in delovanja, ki se je precej razlikovala od osnovne panoge (informacijsko komunikacijske tehnologije) se je podjetje Teletech d.o.o. odločilo vzpostaviti novo podjetje, ki se je v letu 2014 preimenovalo v SkyLabs d.o.o. in katerega primarna dejavnost izkazuje področje vesoljskih tehnologij. Pri tem je Podjetje Teletech d.o.o. zaenkrat ostalo partnersko podjetje podjetju SkyLabs d.o.o. (zagotovitev človeških in finančnih virov). Slika 3.1: Vlaganje podjetja Teletech (SkyLabs) v vesoljske tehnologije Podjetje SkyLabs d.o.o. zajema znanja in izkušnje s področja razvoja končnih rešitev na področju avtomobilske in vesoljske industrije. Podjetje pokriva zasnovo (design) in izdelavo: SoC (system on chip) rešitev, rešitve na področju miniaturizacije, All-in-One OBDH (on board data handling) platforme Elektronskih rešitev strpnih do radiacijskih efektov Močnostni distribucijski sistemi za nano in majhne satelite Vgrajena elektronika s programsko podporo Multispektralne slikovne kamere Vsa omenjena področja predstavljajo tehnologije z visoko dodano vrednostjo in potrebo po visoko ekspertnem znanju. Tako je v preteklih letih delovanja razvilo port folio produktov iz tega področja med njimi pa izstopata dva produkta računalnika na krovu (OBC). Prvi produkt vključuje Cortex A8 procesno jedro podjetja ARM, ki omogoča izvajanje kompleksnih procesnih algoritmov in je namenjen predvsem avtomobilski industriji. Drugi produkt pa predstavlja plod lastnega znanja in vsebuje v podjetju razvito procesno jedro imenovano PicoSky sposobno delovanja v ekstremnih razmerah kot je vesolje. Za ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 13/29

14 procesno jedro je bilo razvito celotno razvojno okolje (prevajalnik, razhroščevalnik, simulator). Razvoj procesnega jedra PicoSky predstavlja združitev inovativnih pristopov pri snovanju zanesljivega delovanja kljub vplivu visoko energijskih delcev. Preden se je podjetje odločilo za potezo delovanja na tem področju je preverilo tudi tržni potencial in upoštevalo navodila ESA, ko je Slovenija pristopila v pridruženo članstvo. Tržna analiza je pokazala, da so danes v satelitskih sistemih predvsem v uporabi starejše generacije procesorjev dodatno zaščitene pred ionizacijskimi vplivi. Razlog uporabe starejših procesorjev gre iskati predvsem v dejstvu, da za vesoljske misije, ki predstavljajo znatni finančni zalogaj uporabiš preizkušeno tehnologijo. Posledica takšnih dognanj je ustavila oz. zakasnila inovativni razvoj na tem področju. Danes se poleg že uveljavljenega pravila, da je za napredek v vesoljski tehnologiji z maksimalno zanesljivostjo potrebno izvesti testiranje tudi v realnih razmerah (vesolju), uveljavlja tudi pravilo izvajanja testiranja z čim bolj ekonomičnim odtisom. Tehnološki napredek na področju miniaturizacije vesoljske tehnologije pa že omogoča izvajanje testiranja novih tehnologij na nano in mikro satelitih, ki so ekonomsko najbolj učinkoviti. Nano in mikro sateliti tako predstavljajo pomemben segment v današnji vesoljski industriji, saj lahko novo tehnologijo hitro in poceni prenašajo v vesolje. Nova tehnologija se tako demonstrira in ovrednoti mnogo hitreje in ceneje, kar znižuje finančno tveganje na tem področju. Pred 30 leti je večina satelitov spadala v kategorijo 5,6 in 7, danes pa se pojavlja večje št. satelitov v nižjih kategorijah (slika 3.2). Slika 3.2: napoved št. izstrelitev satelitov glede na kategorijo do leta 2017 Slika 3.3. prikazuje napoved izstrelitve satelitov glede namembnosti do leta Kot je razvidno iz slike se bo povečalo število satelitov namenjenih tehnološkim demonstracijam ter opazovanju zemlje, kar skupaj s sliko 3.2 potrjuje zgoraj predstavljeno tezo da razvoj miniaturizacije omogoča pospešeno izvajanje testiranja novih tehnologij. ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 14/29

15 Slika 3.3: napoved št. izstrelitev satelitov glede namembnosti do leta 2017 Slovenija lahko vstopi v polnopravno članstvo ravno v obdobju, kjer je zaradi miniaturizacije omogočen dodaten inovativni razvoj za preboj produkta na tržišče vesoljskih tehnologij in zaradi dosti nižjih skupnih stroškov (razvoj + testiranje) kot pa je to bilo pred desetletjem. Podjetje SkyLabs je z razvojem PicoSky tehnološke platforme zaznalo tržno nišo na področju vesoljskih tehnologij. ESA je njihovo delo že prepoznala v letu Za dokaz uspešnosti njihove tehnologije pa potrebujejo polnopravno članstvo, ki jim bo omogočilo certificiranje tehnologije (testiranje v realnih razmerah - vesolje) na najbolj ekonomičen in profitabilen način. Pridobitev certifikata jim bo omogočilo vstop na svetovni trg. Če vemo, da se cene krmilnih in kontrolnih sistemov v vesoljskem segmentu gibljejo tudi do nekaj po enoti in če pogledamo statistiko vesoljskih misij (40 misij/leto) potem lahko trdimo da sodelovanje Slovenije v polnopravnem članstvu ESA prinaša za podjetje SkyLabs tako želeno vstopno točko za izvedbo zastavljenega cilja ter vzpostavitev in mreženje novih poslovnih idej. Podjetje SkyLabs ima vzpostavljeno močno vez tudi z Univerzo v Mariboru. Trenutno sodelovanje je usmerjeno predvsem na misijo TRISAT (nano satelit težak okoli 5kg). Podjetje SkyLabs d.o.o sodeluje na področju vesoljskih tehnologij z različnimi mednarodnimi partnerji. Podjetje Področje sodelovanja Potencialni partnerji JPL-NASA (ZDA) kupec PicoSky platforme ESA, Elbit Systems (Izrael), Thales Alenia Space (Francija), Airbus Group (Francija), SSTL (VB), IC-Malaga (Španija) Senzorji za merjenje radiacije, 4Links Limited (VB) uporaba PicoSky procesne enote za povečanje robustnosti nsiliton (Francija) Senzorji za detekcijo tokovnih preobremenitev, uporaba PicoSky procesne enote za povečanje robustnosti ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 15/29

16 Planetek Italia s.r.l. (IT) Optec SpA (Španija) Tyndall National Institute (Irska) Xenics (Belgija) Obdelava slikovnih podatkov zajetih s pomočjo satelitov Optične komponente, sodelovanje na TRISAT misiji Možnosti sodelovanja na skupnih projektih ob polnopravnem članstvu Slovenije Optični senzorji in filtri, sodelovanje na TRISAT misiji ESA, Sinergise (SI) Sodern (Francija), REOSC-Sagem (Francija) VTT Finland (Finska), TTN Cesah (Nemčija) UTAS (ZDA), Sofradir (Francija), BanPil Photonics (ZDA) Podjetje je na zadnjem PECS razpisu pridobilo prvi projekt z ESA, inovativno izvedbo miniaturizirane multispektralne kamere za namene opazovanja zemeljskega površja, ki bo pokrivala spektralno področje od vidnega do kratkovalovnega infrardečega področja (0,4um 1,7um) z ločljivostjo okoli 100m, kar predstavlja za takšen velikostni razred superiorno razmerje. Satelit Proba-V, ki prav tako pokriva omenjeni spektralni pas z enako resolucijo vendar z manj spektri spada v dosti višji velikostni razred (150kg). Projekt Univerze v Mariboru (TRISAT) omogoča podjetju SkyLabs zagotovitev tako imenovanega»flight heritage-a«v vlogi glavnega»payloada«satelita TRISAT. Manjša hkratna časovna pokritost kamere bo nadomeščena z zasnovo satelita, ki bo omogočal večkratne sosednje prehode pri preletu ter bo pokril področje velikosti Slovenije v treh prehodih v roku 2 min. Projekt TRISAT TRISAT misija predstavlja pomemben korak internacionalizacije slovenske vesoljske industrije z ovrednotenjem njene tehnologije, promocijo vesoljskega inženirstva in spodbujanja mednarodnega sodelovanja. Inovativna minimizacija sistemov in tehnološka demonstracija TRISAT misije bo zagotovila kompetenco trga za slovenske vesoljske proizvode. Po standardih Evropske vesoljske agencije (ESA) velja TRISAT za nano satelit. Kljub temu njegov tehnološki vidik potrjuje koncept minimizacije tehnologije z zadovoljivim aplikativnim rezultatom v obliki multi-spektralnega slikanja zemeljskega površja v kratkovalovnem infrardečem področju. Trenutno so identificirani trije potencialni uporabniki pridobljenih podatkov oddaljenega opazovanja: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS, Agencija RS za okolje ter Zavarovalnica Maribor. Minituariuzirana tehnologija na krovu satelita TRISAT je pomembna za različne programe Evropske vesoljske agencije, ki se ukvarjajo z oddaljenim opazovanjem zemeljskega površja in telekomunikacijami. TRISAT je izobraževalna vesoljska misija Univerze v Mariboru, ki cilja na medsebojno sodelovanje med slovenskimi univerzitetnimi študenti in slovensko vesoljsko industrijo, pri tem pa temelji na prenosu ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 16/29

17 znanja in tehnologij med univerzitetnim in gospodarskim okoljem s vzpodbujanjem vzajemnega sodelovanja. Misijo vodi ekipa OBDH (On-Board Data Handling), ki je nastala v času sodelovanja z Evropsko vesoljsko agencijo pri misiji ESMO (European student Moon Orbiter). Ekipo danes sestavljajo študenti različnih študijskih smeri, ki bodo v sklopu misije dobili edinstveno priložnost, da si pridobijo dragocene in zahtevne izkušnje na področju vesoljskih tehnologij. Znižanje vstopnega nivoja vesoljskega raziskovanja in tehnologij bo pripomoglo univerzi, da v prihodnje izvede še več različnih vesoljskih misij in s tem prenese pridobljeno znanje na nove generacije študentov. Slika 3.4: TRISAT satelit ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 17/29

18 3.3.2 Dewesoft d.o.o. Podjetje Dewesoft d.o.o. je hitro rastoče slovensko tehnološko podjetje, ki je bilo ustanovljeno z namenom, da postane eden izmed prepoznavnejših podjetij za razvoj in proizvodnjo merilnih inštrumentov in pripadajoče programske oprem. Z izjemnim tempom razvoja smo uspeli v preteklih 11-ih letih razviti in prodati našim kupcem raznovrstno merilno opremo, ki se uporablja za najzahtevnejše tehnične meritve v najzahtevnejših pogojih delovanja. Poleg razvijalcev vesoljske, raketne in letalske opreme, je mogoče našo opremo zaslediti v uporabi tudi v razvojnih oddelkih pri vrsti drugih razvijalcev in proizvajalcev na različnih področjih tehnike in tehnologije. Vrsta potencialnih kupcev Razvijalci vesoljskih plovil Letalski proizvajalci Razvijalci avionskih sistemov Razvijalci raketnih tehnologij Razvijalci satelitskih sistemov Proizvajalci parnih in plinskih turbin Proizvajalci reaktivnih motorjev Avtomobilski proizvajalci Proizvajalci delovnih strojev Obstoječi kupci Potencialni kupci NASA, Makeyev Design Bureau European Space Agency (ESA), Kitajska vesoljska (Rusija) agencija, Indijska vesoljska agencija Lockheed Martin, Boeing (oba ZDA), Cessna, Embraer, Dassault Falcon, Pilatus, Airbus, General Dynamic, Beechcraft,... Honeywell in Phoenix (oba ZDA) Dynon Avionics, Thales, Rockwell, Rytheon, Makeyev Design Bureau European Space Agency (ESA), (Rusija), China Academy of Space Technology, Khrunichev Boeing, OHB, Astrium Satellites, State Research and Production Space Center, Lockheed Martin,... Northrop Grumman Space Technology, Philco Ford,... Alstom, Voest-Alpine,Siemens General Electric-Energy, Siemens-Energy,... General Electric Aviation, Pratt & Whitney, Rolls-Royce, Lycoming, SMA, Williams,... BMW, Audi, Mercedes, Honda, Subaru, Nissan, Volvo, Fiat, Kia, Prisotni smo pri vseh avtomobilskih proizvajalcih Honda, Toyota, Ferrari, Ford, Case New Holland, Caterpillar, Fiat, Kamaz,... Če kateri v tem dokumentu omenjenih podjetij, potem je zgodba in pot podjetja Dewesoft tista, ki dejansko ponazarja t.i. "spill over" učinek. V podjetju izkušnje in znanje pridobljeno pri delu za različne vesoljske agencije, proizvajalce raketnih motorjev in letal, ki predstavljajo tehnološki vrh, uspešno uporabljamo in ponujamo razvijalcem in proizvajalcem na tehnično manj zahtevnih področjih. Smer tega t.i. "spill over" učinka je v okoli 90 % takšna. Le v okoli 10 % pa znanje in izkušnje pridobljene na manj zahtevnih področjih uporabimo na področju vesoljske tehnologije. Količina in smer oplajanja in multiplikacije učinkov je pri nas znana in to je smer, ki jo moramo še bolj izkoristiti. ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 18/29

19 Vesoljska in z njimi povezana industrija je najvišja mogoča referenca, ki jo nam podobno podjetja lahko pridobi in s takšno referenco si je veliko lažje ustvariti prostor za prodor k drugim potencialnim kupcem. Kot tehniki se namreč vsi zavedajo, kaj pomeni, če je NASA razglasila tvoj merilni inštrument za merilni inštrument leta in da ga ne samo priporoča, ampak ga tudi uporablja. Referenca sama po sebi za nas ne pomeni nič. Postane pa lahko zelo pomemben pospeševalec pridobivanja poslov, saj s takšnimi referencami hitreje prepričamo naročnika, da zmoremo razviti ravno takšen merilni inštrument, ki ga sam potrebuje. Se pa po drugi strani zelo zavedamo, da je področje vesoljskih tehnologij omejen trg na katerem ni mogoče ustvariti veliko prihodkov, stroški razvoja pa so velikokrat izredno visoki. To pomeni, da niso nujno zelo dobičkonosni, sploh pa ne na kratek rok. Vesoljski projekti trajalo leta in če bi živeli samo od teh bi živeli relativno slabo, niti slučajno pa ne bi mogli dodatno zaposlovati. Dodatne zaposlene prinašajo večji projekti večjega števila podjetij, ki pri nas, prav tako na osnovi izjemnih referenc na področju vesoljske industrije, naročijo merilno opremo za svoje razvojne potrebe. To so proizvajalci avtomobilov, letalskih motorjev, delovnih strojev, itn. Naše izhodišče v relaciji z ESA je relativno jasno. V kolikor smo v preteklosti uspeli razviti opremo za ameriško NASA, ter za vodilnega ruskega razvijalca in proizvajalca raketnih motorjev (Makeyev Design Bureau) potem imamo veliko za ponuditi tudi ESA, samo priložnost potrebujemo. Pridruženo članstvo teh priložnosti ne nudi oz. ni sposobno spremeniti v posel, zato se zavzemamo za stalno članstvo v ESA. Kot polnopravni člani bomo zagotovo lahko bolj enakopravno sodelovali na njihovih razvojnih projektih. Sedanji status pridružene članice nam pri poslovno-razvojnem angažiranju ne koristi. Hkrati pa se moramo tudi zavedati, da še vedno ne bomo dosegli statusa podjetij, ki prihajajo iz držav, ki v ESA vplačujejo največ (Nemčija, Francija, V. Britanija, Italija, ). Realen domet slovenskih podjetij in inštitucij znanja je realno veliko manjši, kot tistih, ki so vodilni, a vseeno si lahko odrežemo košček, ki je na voljo. Gotovo bomo z vstopom v polnopravno članstvo napravili velik korak za Slovenijo, ki pušča odprta vrata za razvoj ne samo na področju vesoljskih tehnologij, ampak tudi v vrsti drugih industrij. V podjetju Dewesoft imamo nekatere izdelke za uporabo v vesoljski tehniki že razvite, druge inštrumente za ESA pa bi še razvili, če bi več vedeli o razvojnih izzivih na področju meritev. V podjetju si gotovo želimo čim več merilne opreme prodati tistim, ki razvijajo vesoljsko tehniko v Evropi in do teh bomo najlažje prišli na skupnih razvojnih projektih. Le teh pa ni brez polnopravnega članstva. ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 19/29

20 3.3.3 Cosylab d.d. Podjetje Cosylab d.d. je hitro rastoče slovensko tehnološko podjetje, ki je osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij za svetovni trg. Izdelujejo inovativne produkte in storitve, ki so namenjene tehnološko zahtevnim kupcem in trgom. S kvalitetnim delom v največjih eksperimentalnih raziskovalnih infrastrukturah (CERN, ITER, ALMA, ESS, FAIR, SNS, idr.) je Cosylab postalo vodilno podjetje na trgu kontrolnih sistemov za pospeševalnike in druge velike eksperimentalne infrastrukture. V zadnjih letih podjetje svoje visokotehnološko znanje in izkušnje izkorišča tudi za širjenje na druge trge. Podjetje zaznava novo poslovno priložnost s širitvijo svojega znanja in izkušnje tudi na področje vesoljske tehnologije. S širitvijo na trg vesoljske tehnologije smo v podjetju Cosylab že pričeli s sodelovanjem v tehnološko visoko zahtevnem projektu ALMA. V podjetju smo za radijski teleskop ALMA (Atacama Large Millimeter/submillimeter Array) razvili jedro krmilnega sistema (infrastruktura za distribuiran kontrolni sistem). ALMA je največji, najzahtevnejši in najdražji astronomski projekt na svetu, ki je vreden 1 milijardo EUR in je lociran v puščavi Atacama v Čilu. ALMA lahko ujame svetlobo z nekaterih najbolj oddaljenih teles v kozmosu in nam omogoča zaznavo še nikoli prej videne podrobnosti iz zgodnjega vesolja. Observatorij sestavlja 66tih 12-metrskih radijskih teleskopov in je rezultat sodelovanja Evrope, Japonske, Severne Amerike ter Čila. Projekt Alma za podjetje Coslyb d.d. predstavlja pomembno referenco zaradi zahtevnosti in velikosti projekta, skozi katerega smo prikazali tudi novo možnost implementacije in uporabe produkta podjetja in hkrati dokazal zmožnost prilagoditve produkta novim zahtevam, razumevanje novih sistemov in strokovnost dela ekspertov zaposlenih v podjetju. Polnopravno članstvo ESA bi podjetju Cosylab d.d. omogočilo hitrejši prodor na trg vesoljske industrije in modifikacijo kontrolnega sistema glede na potrebe sistemov ter omogočilo participirane tudi na projektih Evropske vesoljske agencije. Svoje visoko tehnološke rešitve, tehnologijo, znanje in referenca smo strokovnjaki zaposleni v podjetju Cosylab sposobni prilagoditi najzahtevnejšim standardom, kot so standardi na trgu vesoljske tehnologije. Skozi svoje pretekle projekte je podjetje Cosylab dokazalo svojo sposobnost hitre in zahtevne prilagoditve željam in zahtevam potencialnih kupcev tako na Slovenskem, kakor tudi na Evropskem in globalnem trgu. Zaradi referenc podjetja iz zahtevnega trga pospeševalniške in fuzijske tehnologije in inovativnih in visoko zahtevnih rešitev, ki jih razvijamo v podjetju, ocenjujemo, da bi bili na projektih v okviru ESA zelo uspešni in bi predstavljamo zahtevno konkurenco svetovnim podjetjem. Širitev podjetja na nov trg pomeni širitev proizvodnje, razvoj novih projektov, povečanje prihodkov, povečanje števila zaposlenih in rast podjetja. Za zagotavljanje kvalitete in rasti podjetja Cosylab je potrebovalo zagotovit tudi dobre mlade kadre z kvalitetnim znanjem, zaradi česar vzpodbujamo sodelovanje med slovenskimi univerzitetnimi centri in gospodarstvom, kar bi lahko prav tako realizirali skozi skupnega sodelovanja na projektih v okviru ESA. Za podjetje Cosylab d.d. prestavlja članstvo v ESA manj zahteven prodor na trg in možnost za sodelovanje na izjemno zahtevnih projektih, ki predstavljajo visoko referenco na trgu. Skozi osvajanje novega trga in razvoja novih produktov ocenjujemo, da se bodo povečali od prodaje in hkrati se bo povečal tudi tržni delež podjetja na trgu, saj se z razvojem novih produktov ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 20/29

21 podjetje širi svoj trg. Posledično pričakujemo tudi povečanje dobička podjetja, zaradi samega povečanja prodaje. Hkrati članstvo v ESA predstavlja tudi možnost za povezovanje slovenskih podjetji in skupen nastop na trgu vesoljskih tehnologij ter skupno rast. Prav tako pa slovenska podjetja sodelujejo s slovenskimi podizvajalci in dobavitelji materiala. Zaradi zapisanega, se moramo zavedati, da projekt v določenem podjetju hkrati predstavlja tudi možnost za povečanje prodaje vseh ostalih podjetji, ki so povezane v oskrbovalno verigo. V okviru projekta in s kasnejšimi razširitvami bomo razvili in izdelali nove izdelke in storitev, ki predstavljajo noviteto na trgu. Velik poudarek bomo skozi projekt posvečali diverzifikaciji produktov. Politika podjetja Cosylab d.d. je hitra odzivnost na spremembe na trgu in želje naročnikov ter prilagodljivost produktov, česar se bomo držali tudi pri izvajanju projekta. materiala, vendar tem dejavnikom ne bomo posvečali tako velikega poudarka kakor ostalim. Vstop na nov trg podjetji ne bi nikakor vplivala na zmanjšanje prodaje na ostalih trgih na katerih ponujajo podjetje svoje proizvode. Povečanje prodaje, zaradi širitve na dodatne trge, ki bi bila posledica referenc iz projektov ESA, bi hkrati doprinesla k povečanju sodelovanja in prometa z lokalnimi dobavitelji s katerimi podjetja sodelujemo in hkrati vzpostavljanje novih sodelovanj in povezovanj med Slovenskimi podjetji. S samim vzpostavljanjem povezav med slovenskimi podjetji in skupnim prodorom na novi trg bi pripomogli k regionalnemu razvoju. Sodelovanje podjetja ali raziskovalne ustanove na ESA projektu, predstavlja referenco na trgu, ki s razvojem kvalitetnega produkta in dobro marketinško predstavitvijo, znatno pripomore k uspehu na trgu in posledično povečanje konkurenčnost na svetovnih trgih ter hkrati pripomoglo k prepoznavnosti Slovenije v svetu. Uspehi na trgu pozitivno vplivajo na rast podjetja, katerega posledica bodo dodatna delavna mesta in večanje kapitala. Projekti, ki bi jih gospodarska podjetja in raziskovalne ustanove iz Slovenije, realizirali v okviru ESA, predstavljajo tudi napredek na raziskovalno-razvojnem področju, saj se v določenih projektov razvijajo inovacije, ki predstavlja noviteto tako na Slovenskem, kot tudi na tujem trgu. Napredek na raziskovalnem-razvojnem projektu pripomore tudi k povečevanju raziskovalnih rezultatov slovenskih raziskovalcev in raziskovalnih ustanov. Hkrati pa tudi projekti s sodelovanjem z tujimi strokovnjaki pripomorejo k povečanju znanstvenega sodelovanja in kvaliteti rezultatov sodelovanja. Zaključimo lahko, da bi projekti pozitivno vplivali na povezovanje med Slovenskimi in tujimi raziskovalnimi organizacijami ter vzpostavljanje stikov s Slovenskimi in tujimi strokovnjaki. ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 21/29

22 3.3.4 Sinergise d.o.o. Mednarodno priznano podjetje Sinergise, laboratorij za geografske informacijske sisteme d.o.o. se ukvarja z zajemom, obdelavo in distribucijo podatkov daljinskega zaznavanja ter izvedenimi rešitvami (geografski informacijski sistemi na področju kmetijstva in urejanja nepremičninskih evidenc) v Evropi (Slovenija, Hrvaška, Makedonija, Velika Britanija, Moldovija), Aziji (Azerbajdžan) in Afriki (Nigerija, Mavricij, Tanzanija, Gana). Njihov nadaljnji interes je izvedba verige za avtomatsko obdelavo in distribucijo satelitskih posnetkov (analiza, obdelava,...). V okviru pridruženega članstva v ESA je podjetju na zadnjem razpisu PECS pridobilo dva projekta v skupni vrednosti EUR, z začetkom v januarju V okviru teh dveh projektov bo mogoče razviti prototipni aplikaciji, ki bosta služili kot demonstracija naših zmogljivosti avtomatske obdelave satelitskih posnetkov. S polnopravnim članstvom pričakujejo možnost neposrednega participiranja na projektu Copernicus, neoviran dostop do podatkov in storitev, ki jih bodo lahko vgradili v svoje rešitve. Na področju aplikacij podpore kmetijstvu bi to odprlo tržno nišo, kjer pričakujejo od 2-3 MIO EUR letnega prometa v roku 5 let ter zaposlitev 7-10 novih razvijalcev programske opreme InLambda d.o.o. InLambda BDT d.o.o. je visokotehnološko podjetje, ki se želi uveljaviti predvsem na področju merilnih tehnologij časa in frekvence. Glavna razvojna usmeritev podjetja se nanaša predvsem na sistem za stabilizacijo zakasnitve optične poti (ODSS), ki je osrednji produkt podjetja. Osnovna aplikacija produkta je povezovanje točnih atomskih ur in časovnih referenc. Sistem je na trgu vesoljskih tehnologij uporaben predvsem za stabilizacijo povezav zemeljskih postaj globalnih navigacijskih sistemov (Galileo, GPS) in za stabilizacijo povezav med antenami pri radijskih teleskopih. Podjetje je letos ta sistem po potrditvi tehničnega odbora predstavilo na industrijskih dnevih Evropske vesoljske agencije. Zgoraj omenjen produkt vsebuje tehnološko zahtevne rešitve s področij elektronike (predvsem visoko frekvenčne in nizko šumne), mikrovalovne tehnike, optoelektronike in telekomunikacij. Zato se podjetje ukvarja tudi z razvojem drugih visokotehnoloških produktov in rešitev za različne naročnike. Tako je podjetje je v letu 2013 sodelovalo z Centrom odličnosti VESOLJE-SI pri razvoju votlinskega pasovnega sita za uporabo na satelitu. Zaradi visokotehnološke narave osrednjega produkta podjetja, ima le ta dokaj ozko uporabo in majhno število ciljnih skupin. Poleg primarne uporabe v meroslovju časa in frekvence, je produkt zanimiv tudi za vesoljske aplikacije. S polnopravnim članstvo Slovenije v ESA, InLambda BDT d.o.o pridobi možnost širjenja na tržišče vesoljskih tehnologij kot sekundarno tržišče. Za podjetje je to pomembno predvsem zaradi stabilnosti poslovanja, ki se z prisotnostjo na dveh neodvisnih tržiščih znatno poveča. ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 22/29

23 3.3.6 Balmar d.o.o. Podjetje BALMAR zagotavlja storitve v sledečih industrijskih panogah: Letalstvo in letalska industrija, Vesoljska industrija, Izdelava kompleksnih kovinskih izdelkov z uporabo sodobnih laserskih izdelovalnih tehnologij (t.i. princip Additive Manufacturing). Na področju vesoljske industrije je glavni partner našega podjetja ESA (Evropska vesoljska industrija). V sklopu te sodelave smo v letošnjem letu uspešno zaključili prvi slovenski industrijski PECS projekt ( ) z naslovom: Development, prototyping and manufacture of special metal components for space applications with advanced laser technology LENS (LENS FOR SPACE). Zaradi zanimivih in uporabnih rezultatov omenjenega projekta, želi ESA s podjetjem BALMAR nadaljevati sodelovanje tako na raziskovalnem/projektnem nivoju, kakor tudi v poslovnem okviru (v obliki direktnih naročil). V sklopu nadaljevanja prej omenjene sodelave, smo bili s strani ESA-e povabljeni v eminenten konzorcij industrijskih in raziskovalnih partnerjev z naslovom Metallurgy Europe (ki bo za svoje delovanje uporabil Eureka Cluster platformo). V sklopu omenjenega konzorcija vzpostavljamo zanimive povezave z nemško vesoljsko agencijo (DLR; Deutsches Zentrum für Luftund Raumfahrt) ter podjetji Simens, RUAG Space, ITP, SENER in Airbus Group Innovations. Na področju izdelave kompleksnih kovinskih izdelkov z uporabo sodobnih laserskih izdelovalnih tehnologij, smo s proizvajalcem LENS tehnologije; podjetjem Optomec iz ZDA vzpostavili Center odličnosti za LENS tehnologijo, v sklopu katerega to tehnologijo tudi nadgrajujemo in izboljšujemo. Zaradi statusa centra imamo tudi posreden dostop do proizvajalcev v ameriški vesoljski industriji (ki so hkrati partnerji podjetja Optomec). Ta podjetja so: NASA, Rolls Royce, General Electrics, Pratt & Whitney, Aerojet Rocketdyne, Boeing. Status Slovenije, kot polnopravne članice ESA in potrditev/priključitev k Eureka Cluster platformi, bi našemu podjetju omogočil efektiven razvoj storitev in produktov z visoko dodano vrednostjo ter še večji preboj na področje vesoljske in letalske industrije. Slika 3.5.: Izdleki in storitve podjetja BALMAR za potrebe vesoljske industrije ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 23/29

24 3.3.7 Abelium d.o.o. Podjetje Abelium je leta 2014 v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani pridobilo ESA projekt»cryocav Eksperimenti in simulacije na kavitaciji in kavitacijski eroziji v kriogenskih tekočinah«, ki se bo zaključil leta Abelium se poleg kavitacije ukvarja tudi z raziskavami in razvojem (večkrat nagrajenih) visoko tehnoloških inovativnih storitev na področjih optimizacije v logistiki, pametnega kmetijstva, učinkovite izrabe virov, senzorjev interneta stvari, analize velikih količin podatkov in razpoznavanja vzorcev v fotografijah. Polnopravno članstvo Slovenije v ESA predstavlja za Abelium podporo nadaljevanju začrtane strategije raziskav in razvoja na področju vesoljskih tehnologij, možnost za organiziran nastop na trgu vesoljskih tehnologij v sodelovanju z drugimi slovenskimi podjetji ter dostop do znanj, kompetenc, tehnologij, orodij in podatkov, ki bodo za Abelium pomenila osnovo za nadaljni razvoj lastnih produktov in storitev z dodano vrednostjo in globalnim dosegom Aerium d.o.o. Podjetje Aerium je nase opozorilo že pred časom z lastnim razvojem in izdelavo specialne več pasovne antene za Iridium satelitski sisteme. Slednja je bila vzeta pod okrilje Iridium Inc. kjer so jo v Boeing Inc laboratorijih tudi pretestirali in izdali uraden certifikat ustreznosti. V letu 2013/14 pa je skupaj z Inštitutom Jožef Štefan nastopilo na skupnem projektu razpisanim iz strani ESA. Projekt je bil odobren in delo na projektu bo potekalo do 2016, ko se tudi uradno zaključi. Projekt je bil tudi povod za ambiciozne poteze v zaposlovanju novega kadra, kar ima za posledico tudi pozitivni gospodarski učinek. V primeru nepotrjenega polnopravnega ali "delnega" članstva v organizaciji ESA so nadaljna zaposlovanja vprašljiva. S tem članstvom si podjetje želi povečati možnosti za samostojen nastop na ESA projektih, saj je vizija podjetja ustvariti visokotehnološke produkte z visoko dodano vrednostjo, kar ima pozitiven učinek na gospodarstvo in prinaša nova visokokvalificirana delovna mesta Pipistrel d.o.o. Podjetje Pipistrel d.o.o. Ajdovščina se že 25 let ukvarja z načrtovanjem in izdelavo lahkih letal ter letal splošnega letalstva. Proizvedlo je že več kot 1000 letal različnih tipov. Prejelo je vrsto mednarodnih priznanj, najbolj prestižno je zmaga na tekmovanju NASA 2011 Green Flight Challenge sponsored by Google, kjer je s prvim in doslej edinim električnim štirisedežnim letalom osvojilo nagrado za energijsko najbolj učinkovito letalo. Čeprav je Pipistrel predvsem proizvajalec letal, pa v zadnjih letih vedno bolj sodeluje na različnih mednarodnih razvojno-raziskovalnih projektih, kjer sodeluje ne samo svojim znanjem letalstva, pač pa tudi razvojem baterijskih sistemov, krmilnih sistemov in podporne elektronike ter programske opreme. V prihodnje želi podjetje svoje raziskave širiti izven področja letalstva. Raziskovalni oddelek podjetja Pipistrel zato podpira nadaljnje članstvo Slovenije v ESA. Čeprav neposrednega sodelovanja v projektih pod okriljem ESA doslej še nismo imeli, pa smo že aktivno iskali ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 24/29

25 možnosti sodelovanja in smo prepričani, da bo v primeru nadaljevanja članstva Slovenije v ESA do tega v prihodnjih letih tudi prišlo. Prav tako močno podpiramo članstvo v ESA tudi z razlogom, da je to sodelovanje širše koristno za Slovenijo in ne le za naše podjetje, ne le zaradi pridobivanja razvojnoraziskovalnih sredstev, pač pa tudi kot priložnost, da Slovenija bolje izkoristi vse potenciale znanja, ki jih ima Xlab d.o.o. Mednarodno priznano podjetje Xlab (gazela leta 2010) poleg informacijsko komunikacijskih tehnologij razvija tudi tridimenzionalni geografski informacijski sistem (zajem in obdelava podatkov) s poudarkom na podpori odločanju na področju civilne zaščite. Slednje se že več let uspešno uporablja v različnih operativnih klicnih centrih, med drugim tudi na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Polnopravno članstvo bi jim prav tako omogočilo možnost participiranja na Galileo satelitskem sistemu in razvoju programskih rešitev z visoko dodano vrednostjo. ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 25/29

26 3.4 Vpliv na slovensko gospodarstvo Članarina za ESA ni navadna članarina, ki omogoča samo sodelovanje države pri določenih projektih, ampak se glavnina članarine (80%-85%) povrne v obliki projektov domače industrije kar pa je glede na trenutne razmere v Slovenskem gospodarstvu zelo pomembno. Takšno sodelovanje odpira možnost razvoja zelo specializiranega dela visokotehnološke industrije z visoko dodano vrednostjo, ter mednarodno mreženje, mednarodne posle z drugimi podobnimi podjetji v državah članicah. Delovanje na tem trgu zahteva zaposlitev visoko izobraženega kadra iz tehničnih fakultet, prav tako pa je že danes potrebno misliti na inženirski podmladek. Nam samim in tudi podmladku bomo to približali z realnimi razvojnimi projekti za ESA, ki bodo izhodišče za aplikativne naloge med študijem, v času priprave diplomske naloge kot tudi podiplomskega izobraževanja. S takšnih delovanjem bomo osmislili in oplemeniti njihovo izobraževanje, ki bi bilo brez tovrstnih projektov bistveno manj zanimivo, sami pa tudi ne bi dobili pomembnih informacij in izkušenj. Na splošno velja, da za podjetja, ki sodelujejo na projektih v okviru ESA, sodelovanje predstavlja referenco in odskočno desko na trgu, saj sodelovanje na tako zahtevni ravni kakor jo predstavlja ESA izkazuje kvaliteto produktov podjetja in sposobnost izvajanja zahtevnih projektov ter reševanja visokotehnoloških problemov. Zaradi zapisanega se moramo zavedati, da sodelovanje podjetji na projektih v okviru ESA predstavlja možnost prodora Slovenskih podjetji na svetovni trg vesoljske tehnologije (tuje vesoljske agencije), kot tudi prodor na druga področja tehnologije. Lep primer za to je podjetje Dewesoft. V kolikor bomo uspeli tovrstno spodbudo izkoristiti tudi v drugih podjetjih bo to posledično doprineslo tudi k porastu slovenskega gospodarstva. Država Slovenija se mora zavedati, da projekti, ki bi jih izvajala slovenska podjetja v okviru ESA hkrati predstavljajo tudi prihodek v proračun (skozi prispevke in davke, ki jih plačujejo podjetja, ko izvajajo plačane razvojne projekte za ESA). Hkrati pa pozitiven trend odpiranja novih delovnih mest in zaposlovanja na tistih področjih v Sloveniji, ki so globalno najbolj konkurenčna. Zgoraj predstavljena dejstva kažejo, da je članstvo v ESA zelo pomemben člen članic EU saj omogoča dodatne prihodke, dodatno zaposlovanje, dodatno raziskovanje in v končni fazi gospodarsko rast ter nove ideje za prihodnja leta. Če temu ne bi bilo tako potem bi polnopravne članice vplačevale samo osnovno članarino, tako pa vlagajo dodatna finančna sredstva za podporo različnim programom. Vesoljske tehnologije so namreč področje, kjer je mogoča vrsta aplikacij tudi na področjih izven vesolja, to je za civilno uporabo. Prav tako podjetja, ki se vidijo na področju vesoljskih tehnologij ne prihajajo vsa iz centraliziranega dela (Ljubljana in bližnja okolica). To pripomore tudi k decentralizaciji Slovenije kar je še dodaten argument k ohranitvi članstva ter omogočanja nadaljnjega razvoja gospodarstva na področjih izven Ljubljane. ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 26/29

27 Doprinos članstva v ESA za državo Slovenijo in njene prebivalce: razvoj novih produktov slovenskih podjetij z visoko dodano vrednostjo, horizontalne in vertikalne povezave slovenskih podjetij s slovenskimi inštitucijami znanja, dodatna diverzifikacija prodajnih portfeljev slovenskih podjetij na področja vesoljske in z njo povezanih tehnoloških področij, nova delavna mesta na globalno konkurenčnih področjih slovenskega gospodarstva, povečanje raziskovalno-razvojnih projektov, ki imajo za cilj reševanje konkretnih tehničnih problemov konkretne agencije, znanstveni napredek: vzpodbujanje raziskovanja in razvoja na področjih, kjer so slovenska podjetja prisotna in kjer imajo trg (v nasprotju s tistim razvojem v Sloveniji, kjer trga ni pa se vseeno razvija samo da se razvija), povečanje uspešnosti slovenskih podjetji na trgu zaradi reference, ki jo predstavlja sodelovanje v ESA, uvajanje novih tehnologij, ki jih brez povezave z vesoljskimi tehnologijami sploh ne bi bilo, ali pa bi bila njihova uvedba veliko počasnejša, povečevanje kapitala države in gospodarskih subjektov, skozi pridobivanje posla in generiranje dobička pri poslovno uspešnejših podjetjih, rast gospodarstva skozi širitev na nov trg preko referenc zbranih na področju vesoljskih tehnologij, oplemenitenje izobraževalnega procesa z povezanostjo tem diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog, jasnejši impulz vsem, ki se odločajo ali se usmeriti na področja tehnike (povečevanje populacije, ki ima afiniteto do tehnike), jasnejši impulz potencialnim dobaviteljem, da je tovrstno povpraševanje tudi pri slovenskih podjetjih, ki lahko konkurirajo tudi na tem področju, popularizacija področja vesoljskih tehnologij med osnovnošolsko in srednješolsko populacijo, povečanje učinkovitosti pri usmerjanju ljudi s tehnično afiniteto v posamezne subspecialnosti, zmanjšanje brezposelnosti visoko izobraženega tehnološkega kadra pri čemer bo ena izmed posledic tudi zmanjšanje izdatkov za nadomestilo za brezposelnost, povečevanje turistične dejavnosti skozi organizacijo dogodkov, konferenc, izobraževanj, v Sloveniji, saj bomo lahko gostitelji različnih srečanj, povečevanje in vzpodbujanje inovativnosti saj je ravno področje vesoljskih in drugih področjih tehnike in tehnologije tisto, kjer se te inovativnosti zahteva največ, koristi državne blagajne skozi davke, prispevke, Doprinos članstva v ESA za podjetja: posel, povečanje kapitala, rast podjetja, reference, dolgotrajna partnerstva, ESA članstvo Vpliv na Slovensko gospodarstvo Stran 27/29