DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA RAST PODJETJA S POMOČJO FRANŠIZE NA PRIMERU B.H.S.

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA RAST PODJETJA S POMOČJO FRANŠIZE NA PRIMERU B.H.S. (THE GROWTH OF COMPANY WITH THE FRANCHISE, SHOWN ON THE CASE OF B.H.S. ) Kandidatka: Mateja Grobelnik Študentka rednega študija Številka indeksa: Program: visokošolski strokovni Študijska usmeritev: Podjetništvo Mentor: doc. dr. Karin Širec Študijsko leto: 2008/09 Kozjak, september 2009

2 2»Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetlice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova poskusi vnovič in zopet in znova.«tone Pavček Vsak začetek ima svoj konec. Tako je tudi mene triletni trud, triletno druženje s prijatelji in profesorji na Ekonomsko-poslovni fakulteti pripeljalo do zaključka. Ta zaključek potrjujem z diplomskim seminarjem, ki je pred Vami. Pred menoj je nova življenjska pot, vem da še lepša, pot za katero sem se odločila sama in hvala vsem, ki ste me pri tem podpirali in mi stali ob strani. Zahvalila bi se predvsem svojim staršem, ki so me vseskozi podpirali in verjeli, da zmorem in zmogla sem. Hvala prijateljem in znancem z njihovo prisotnostjo je bila pot študija lepša in lažja. Posebna zahvala pa tudi mentorici doc.dr. Karin Širec, ki me je vseskozi vodila in mi bila v pomoč pri pisanju diplomskega seminarja. Še enkrat vsem iskrena hvala!

3 3 PREDGOVOR V sodobnem konkurenčnem gospodarstvu, si nekatera podjetja zagotavljajo preživetje na trgu z rastjo. To pomeni, da konkurenca, želja po večjem tržnem deležu, večji prepoznavnosti in navsezadnje večjem dobičku sili podjetja, da razvijajo in nenehno skrbijo za kakovost svojih izdelkov in storitev. Pomembno je spremljati razvojne smernice, ugotavljati želje uporabnikov ter iskati svoje konkurenčne prednosti. Preden pa se podjetnik odloči za rast podjetja je pomembno trg analizirati, oceniti in predvsem ugotoviti povpraševanje in konkurenco na trgu. V današnjih načinih poslovanja lahko podjetje raste na več načinov. Eden izmed najmodernejših načinov rasti, je prav gotovo franšiza. Franšiza je poslovni koncept, ki predstavlja ekskluzivno pravico za zastopanje, širjenje in razvijanje nekega programa na določnem področju s ciljem obojestranskega zaslužka tako nosilca franšize, kot tudi vsakega posameznega partnerja v verigi. Svet franšizinga je zelo dinamičen, saj se nenehno spreminja in prilagaja potrebam na trgu. Iz leta v leto se na trgu pojavijo novi franšizni koncepti in širijo obseg poslovanja. Skratka znova in znova se pojavi množica novih priložnosti za posamezne podjetnike, ki nimajo lastne inovativne ideje, imajo pa dovolj finančnih sredstev za zagon lastnega posla, zato iščejo poslovno priložnost v franšizingu. Franšiza novemu podjetniku zmanjšuje tveganje pri vstopu na trg, malemu podjetju pa omogoči izredno hitro rast. V diplomskem delu bomo najprej opredelili teoretična spoznanja glede rasti podjetja in franšizinga. Predstavili bomo definicijo rasti podjetja in načine strategije rasti. Osredotočili se bomo na franšizing, saj je dandanes ena najbolj sodobnih oblik rasti podjetij. Opisali bomo njegov razvoj, načela, obveznosti franšizorja in franšizija, franšizno pogodbo ter razne oblike tega poslovnega koncepta. V nadaljevanju bomo na praktičnem primeru franšizne mreže hitrih servisov B.H.S., skušali opredeliti rast podjetja v povezavi z franšiznim konceptom. Na kratko bomo predstavili podjetje Bartog d.o.o., ki je krovno podjetje mreže franšiznih servisov. Informacije o podjetju in franšiznem sistemu bomo pridobili z raziskavo. Analizirali bomo franšizodajalca in franšizojemalca, vsekakor pa menimo, da je podjetje uspešno, če je prepoznavno, zato smo s pomočjo ankete raziskali tudi prepoznavnost in uporabnost franšizne mreže. Za franšizno mrežo B.H.S. smo se odločili, ker menimo, da je podjetje v izredno kratkem času zelo hitro povečalo svoj tržni delež na trgu, prodalo veliko franšiz, je zraslo, vendar kljub temu ostalo še nekoliko neopazno, neprepoznavno gledano z vidika celotne populacije. Želim Vam obilo užitkov, predvsem pa novih spoznanj pri branju diplomskega seminarja.

4 4 PREDGOVOR KAZALO VSEBINE 1 UVOD Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet dela diplomskega seminarja Cilji in hipoteze dela diplomskega seminarja Predpostavke in omejitve dela diplomskega seminarja Predvidene metode dela diplomskega seminarja RAST PODJETJA Definicija rasti podjetja Pomen rasti podjetij za celotno gospodarstvo Možni načini strategije rasti Notranje oblike rasti Generična rast Diverzificirana rast Zunanje oblike rasti Rast s pomočjo nakupa in prodaje franšize Rast s pomočjo nakupa in prodaje licence Rast s pomočjo joint venture poslov Mreženje in podpogodbeništvo kot strategija rasti Spojitve, pripojitve in prevzemi kot strategija rasti OPREDELITEV IN RAZVOJ FRANŠIZINGA Pojem franšizinga Vodilna načela franšizinga Obveznost franšizorja (dajalca franšize) Obveznost franšizija (jemalca franšize) Medsebojne obveznosti obeh strani Oblike franšizinga Pogodba o franšizingu EKONOMSKE PREDNOSTI IN SLABOSTI FRANŠIZINGA Prednosti franšizinga Prednosti franšizinga za jemalca franšize Prednosti franšizinga za dajalca franšize Slabosti franšizinga Slabosti franšizinga za jemalca franšize Slabosti franšizinga za dajalca franšize RAST PODJETJA Z VIDIKA DVEH ZORNIH KOTOVOV FRANŠIZE Prodaja franšize Izbira primernih jemalcev franšize Usposabljanje in nenehna podpora jemalcem franšize Analiza prispevkov za odločanje o ustrezni strategiji rasti s pomočjo prodaje franšiz Nakup franšize Možnost dobička z nakupom franšize Analiza osebnih sposobnosti podjetnika franšizija Analiza podjetja kot pridobitelja franšize PRIHODNOST FRANŠIZINGA FRANŠIZING NA PRIMERU PODJETJA B.H.S Predstavitev podjetja Bartog d.o.o... 30

5 5 7.2 Metodologija raziskave Izbira vzorca in metode raziskovanja Potek raziskave Obdelava tez Analiza rasti podjetja in franšizing z zornega kota dajalca franšize Doseganje rasti podjetja Rast podjetja z mrežo hitrih servisov B.H.S Rast zaposlenih in rast prihodkov Analiza storitev B.H.S Vlaganja Obveznosti franšizodajalca Analiza lastnosti franšizojemalca Razlogi za vključitev v franšizno verigo hitrih servisov Obveznosti franšizojemalca Vizualni izgled servisa Lokacija in partnerji franšizne mreže B.H.S Franšizna pogodba Analiza zaposlenih v franšiznih enotah Rezultati raziskave SKLEP POVZETEK VIRI IN LITERATURA PRILOGE Priloga št Priloga št Priloga št Priloga št Kazalo slik Slika 1: Poslovni prostori podjetja Bartog d.o.o Slika 2: Rast zaposlenih v podjetju Bartog d.o.o Slika 3: Rast skupnih prihodkov v podjetju Bartog d.o.o. v Slika 4: Število anketiranih oseb po spolu Slika 5: Poznavanje servisa B.H.S Slika 6: Logotip servisa B.H.S Slika 7: Oglaševanje mreže hitrih servisov Slika 8: Poznavanje storitve izražena v letih Slika 9: Povezava podjetja Bartog d.o.o. z franšizo hitrih servisov B.H.S Slika 10: Delež uporabljanja storitev B.H.S Slika 11: Zadovoljstvo strank hitrih servisov B.H.S Slika 12: Model zadovoljstva porabnikov mreže B.H.S Slika 13: Verjetnost o nadaljnjem servisiranju Slika 14: Odnos zaposlenih do strank Slika 15: Priporočilo servisa B.H.S Kazalo tabel Tabela 1: Pregled vsebine franšiznega paketa...27 Tabela 2: Prikaz rasti osnovnih podatkov...36

6 6 1 UVOD 1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet dela diplomskega seminarja V čedalje bolj nasičeni konkurenci so podjetja prisiljena nenehno skrbeti za rast, razvoj in uspešnost podjetja. Na trgu morajo ustvarjati konkurenčnost, kar pomeni, da morajo biti hitrejša, boljša, cenejša in kakovostnejša. Rastejo in razvijajo se lahko tako, da razširijo svoje obstoječe podjetje z nakupom nove tehnologije ali s prodajo svoje tehnologije. Izmed vseh poslovnih strategij, ki omogočajo rast podjetja je franšizing ena izmed podjetniških oblik. Franšizing je pogodbeno razmerje v katerem dajalec franšizinga pridobitelju franšizinga odstopi pravico, da lahko na podlagi licence in navodil, ki jih prejme od dajalca, vodi posel pod trgovskim imenom, blagovno znamko itd. dajalca franšizinga (Grilc, 1988). Samostojni podjetniki so v večini primerov tisti, ki se odločajo kupiti franšizo drugega podjetja, saj jim v lastnem podjetju primanjkuje podjetniške ideje, so nesposobni razviti svoj poslovni koncept v lastnem podjetju, zato je najlažja pot, da razširijo svoje podjetje z nakupom franšize. Dajalec franšize zadrži kontrolo nad načinom vodenja poslovanja pridobitelja franšizinga in pridobitelju zagotovi pomoč pri vodenju poslov, se pravi v samem začetku poslovanja in skozi celotno trajanje pogodbenega razmerja. Franšizo obravnavamo na drugačen način, kadar jo gledamo z vidika prodajalca. Prodaja franšize je najučinkovitejši način, da določen prodajalec z znano blagovno znamko svoj poslovni koncept razširi na nove trge. V diplomskem seminarju smo se podrobneje osredotočili na franšizno poslovanje, predvsem kako hitro omogoči nakup ali prodaja franšize rast podjetja. Pojasnili bomo tudi kakšne so prednosti in slabosti navedenega koncepta. Obravnavali bomo tudi obveznosti dajalca in jemalca franšize ter pojasnili, kakšna je njuna medsebojna povezava. Teoretična spoznanja bomo nadgradili s praktičnim primerom franšiznega poslovanja B.H.S., ki je blagovna znamka podjetja Bartog d.o.o. 1.2 Cilji in hipoteze dela diplomskega seminarja Namen diplomskega seminarja je najprej spoznati pomen rasti podjetja, nato pa definicijo in pomen franšiznega poslovanja. Seznanili se bomo z načinom kako hitro lahko podjetje raste, poveča obseg poslovanja, če se odloči za nakup ali prodajo franšize. Predstavili bomo tudi prednosti, slabosti in vodilna načela franšizinga, predvsem v smislu kakšne obveznosti ima dajalec franšize (franšizor) in jemalec franšize (franšizij). Namen je spoznati tudi oblike franšiz ter medsebojne obveznosti obeh strani, ki jih opredeljuje franšizna pogodba.

7 7 Cilj diplomskega seminarja je proučiti in spoznati poslovanje franšiznega sistema B.H.S. Pod to oznako se skriva mreža hitrih servisov osebnih avtomobilov. Franšizno znamko je na našem trgu lansiralo podjetje Bartog d.o.o. Za to podjetje smo se odločili zaradi tega, ker gre za izvirno in hitro rastočo mrežo franšiznih enot po Sloveniji z načrtovano širitvijo tudi na tuje trge. Raziskovalne hipoteze diplomskega seminarja: HIPOTEZA 1: Podjetje Bartog d.o.o. je rastoče podjetje. HIPOTEZA 2: Jemalci franšize B.H.S. so obstoječi servisi. HIPOTEZA 3: Velika večina ljudi pozna franšizno verigo B.H.S. HIPOTEZA 4: Velik vpliv na rast franšizne mreže ima dober marketing. HIPOTEZA 5: Večina uporabnikov je seznanjenih s tem, da je B.H.S. franšizna mreža in da je njeno krovno podjetje Bartog d.o.o. HIPOTEZA 6: Večina uporabnikov je na splošno zadovoljnih s storitvami B.H.S. 1.3 Predpostavke in omejitve dela diplomskega seminarja Franšizing je eden izmed načinov, s pomočjo katerega lahko malo podjetje zelo hitro zraste, novemu podjetniku pa zmanjšuje tveganje pri prodoru na trg. V Sloveniji se franšizing iz leta v leto vedno bolj razvija in postaja pomemben poslovni koncept za rast podjetij, vendar menimo, da bi lahko bilo znanje na področju franšizinga precej boljše. Kljub temu, da se o franšizingu v Sloveniji premalo govori, bi se podjetniki morali zavedati, da je franšizing še zmeraj formula uspeha za marsikoga, ki bi želel uspeti. Franšizni sistem prinaša prednosti in koristi tako franšizodajalcu kot jemalcu franšize. Poslovanje s franšiznim sistemom se pri nas najbolj izrazito kaže na področju trgovske dejavnosti, saj ta oblika koncepta nudi podjetjem dobre možnosti za vstop na tuje trge. Predpostavljamo, da se bo poslovanje s franšizingom še povečalo in s tem tudi znanje na tem področju. To si upamo trditi zaradi tega, ker je v Sloveniji okoli 150 franšiznih sistemov in večina jih posluje dobičkonosno, ostajajo pa še vedno neizkoriščene možnosti in področja za franšizno poslovanje. Omejitve na katere smo naleteli pri pisanju diplomskega seminarja so predvsem premalo dostopnih informacij o franšiznem sistemu B.H.S., kar pa smo načrtovali že pred samim začetkom pisanja diplomskega seminarja.

8 8 1.4 Predvidene metode dela diplomskega seminarja Raziskovalne metode, ki bodo navedene in uporabljene v diplomskem seminarju se nanašajo na deskriptivni pristop, metodo kompilacije in komperativno metodo. S pomočjo metode kompilacije bomo v diplomskem seminarju povzeli misli različnih avtorjev. S pomočjo deskriptivnega pristopa bomo s pomočjo deskripcije opisovali kako pride do rasti podjetja, različne strategije rasti, oblike franšizinga, prednosti in slabosti le-tega. S komperativno metodo pa bomo primerjali teoretična spoznanja z dejanskim stanjem v opazovanem podjetju. V pomoč pri pisanju diplomskega seminarja nam je bila domača in tuja literatura. Pri iskanju virov smo si pomagali z internetom, raznimi članki, ki so objavljeni na spletnih straneh in različne informacije, ki smo jih poiskali v revijah Podjetnik, Kapital, Finance in Obrtnik. Te štiri navedene revije smo uporabili predvsem pri nastajanju praktičnega dela. Diplomski seminar je nastajal po sledečih korakih: v prvem koraku smo si priskrbeli vso potrebno literaturo, v naslednjem koraku smo se z njo seznanili, nato pa smo začeli pisati diplomski seminar po navedenih pravilih.

9 9 2 RAST PODJETJA 2.1 Definicija rasti podjetja Podjetja lahko rastejo na različne načine. Različni avtorji navajajo različne razlage za rast podjetja. Po mnenju Penrosove podjetja rastejo zaradi dveh dejavnikov, zunanjih in notranjih. Spremembe v povpraševanju, tehnološke inovacije in spremembe v drugih pogojih na trgu ponujajo podjetju možnosti, da izboljšajo svoj konkurenčni položaj. Notranji dejavniki pa so v prvi vrsti neizkoriščeni viri podjetja (Penrose 1959, str ). Pojem rasti podjetja ni tako preprost, saj se rast podjetja v praksi pojavlja na različne načine. Povečevanje proizvodnje ali storitev, števila zaposlenih in dobička so osnovni načini rasti. Druge oblike rasti pa so še: povečevanje števila kupcev, povečevanje izvoza, razvoj novih poslov, širša sestava blaga in povečevanje produktivnosti (Benett 1989, str. 7-16). Rast podjetja je običajno povezana z povečevanjem obsega proizvodnje ali števila storitev, ki jih opravi podjetje, saj je taka oblika rasti podjetja običajno povezana tudi z večjim prihodkom podjetja ter z večjo zaposlitvijo delovne sile in produkcijskih sredstev. Rast podjetja je povezana z večjo količino proizvodov in storitev, ki jih proizvedejo znotraj podjetja in ponudijo trgu. Podjetje raste tudi tedaj, kadar se poveča dohodek, ki ga na trgu ustvari podjetje, kadar podjetje zaposli dodatne delavce, nakupi nove stroje, nove proizvodne dvorane, raste tudi kadar nove proizvodne zmogljivosti v večji meri izkoristi ali pa se podjetju poveča produktivnost dela in podjetje zato bolj izkorišča delovno silo, ki jo ima na voljo. Rast podjetja se pogosto pokaže tudi v povečanem profitu (Tajnikar, str ). 2.2 Pomen rasti podjetij za celotno gospodarstvo Podjetništvo pomeni v praksi proces, tesno povezan z ustanovitvijo novega podjetja, v katerem posameznik materialno uresniči zaznano priložnost (Timmons, 1994; Gartner, 1985; povz. po Drnovšek). Podjetništvo razdelimo v dve veliki skupini. Prvo skupino sestavlja malo podjetništvo in drugo dinamično podjetništvo. Pomen rasti podjetij za celotno gospodarstvo gre prepisati tako prvi kot drugi skupini podjetništva, saj novo nastala in tudi rastoča podjetja ustvarjajo velik delež inovativnih proizvodov, ki spreminjajo način našega dela in življenja. Prispevek, ki ga imajo majhna in dinamična podjetja za gospodarstvo lahko zaokrožimo v naslednje skupine: odpiranje novih delovnih mest, doprinos k inovacijam, doprinos h gospodarski rasti, doprinos v velikostno strukturo podjetij (Drnovšek, Sritar, str. 1).

10 Možni načini strategije rasti Kadar se podjetniki odločajo za strategijo rasti njihovega tveganega posla, se pri tem lahko odločajo za različne strategije rasti. Izvirna pristopa rasti pa sta samo dva: generična rast in diverzificirana rast. To sta notranji obliki rasti. Poznamo še zunanjo obliko rasti kamor uvrščamo prodajo in nakup licence, rast s pomočjo nakupa in prodaje franšize, joint venture posli, mreženje in podpogodbeništvo. Tako v teoriji kot v praksi lahko ugotovimo, da so managerji oziroma lastniki tisti, ki so odločilni, pri sprejemanju odločitev o tem, ali podjetje sploh voditi v obliko hitre oziroma hitrejše rasti ali ne. Pri analizi posamezne strategije rasti podjetja je smiselno izvesti še tako imenovano SWOT analizo. Analiza prednosti in slabosti se nanaša na analizo proizvoda oziroma storitve, cen in distribucije ter prodaje in managementa, analiza priložnosti in nevarnosti pa se nanaša na analizo okolja, trga, strank ter konkurence (Borrow, Brown, Clarke, 1994, str ). 2.4 Notranje oblike rasti Generična rast Prvi način strategije, na neki način temeljna oblika rasti podjetja, je tako imenovana generična rast. Zanjo je značilno, da podjetje povečuje svojo velikost, količino proizvodnje in prihodek na ta način, da povečuje proizvodnjo in prodajo ene vrste proizvoda ali storitve ali enakega asortimenta proizvodov in storite. To ne pomeni, da morajo proizvodi ostati nespremenjeni (Tajnikar, str. 118). Da bi bila strategija rasti z obstoječim poslom smiselna morajo obstajati določeni pogoji: obstajati mora dovolj velik tržni potencial, konkurenca ne sme biti prevelika, povečanje prodaje ne sme povzročiti znižanje cene, distribucijska mreža mora biti sposobna izpeljati dodatno prodajo, podjetje mora biti sposobno zagotoviti zmogljivosti in zadovoljiti povpraševanje (Volavšek 2004, str. 7). Poznamo dve osnovni obliki generične rasti: povečevanje obsega prodaje (oglaševanje, izboljšana distribucija, pridobivanje novih kupcev, cenovna politika, promocijske prodaje, odnosi z javnostmi ) povečanje dobička (proizvodna učinkovitost, strog finančni nadzor, nadzor dobave in režije, marketinška učinkovitost ) (Tajnikar, str. 118). Prednost generične rasti je nadaljnje razvijanje in nadaljevanje obstoječega posla. Smisel nadaljevanja obstoječega posla je v tem, saj je le-ta že utečen, poznajo ga tako lastniki, kot tudi odjemalci, zato je velika verjetnost, da bo obstoječi posel v prihodnosti uspešen. Medtem ko je bistveno drugače, kadar vpeljemo nov posel, saj gre za bistveno večje tveganje.

11 Diverzificirana rast Generična rast ni vedno najboljša strategija rasti, v nekaterih primerih je lahko tudi bolj nevarna in tvegana. Diverzifikacija poslovanja je zelo razširjena strategija rasti tveganega posla. Gre za način rasti tveganega posla tedaj, kadar se velikost podjetja povečuje z uvajanjem novih proizvodov, storitev in novih trgov (Orsino 1994, str. 13). Diverzifikacija pomeni dodajanje novih vrst proizvodov, ki se bistveno razlikujejo od dosedanjih, sodijo v druge skupine dejavnosti (zanje je potrebna drugačna tehnološka osnova) in zadovoljujejo drugačne potrebe (njihova tržna namembnost in način prodaje je drugačna) (Pučko 1999, str. 185). Diverzifikacija je lahko tudi izhod pri zastoju v rasti podjetja, do katerega lahko pride zaradi zrelosti obstoječega posla, ki ne more več zagotavljati nadaljnje rasti podjetja (Flamholtz 1990, str. 323). Obstajajo trije načini diverzifikacije. Prvi način je ponudba novega proizvoda na novem trgu, kar včasih imenujemo tudi čista diverzifikacija. To je povezano s kar precejšnim tveganjem, saj začne podjetje prodajati čisto nove proizvode, na novem trgu. Kako uspešna bo strategija je odvisno tudi od tega, kako dobro znamo predstaviti izdelek v očeh kupcev. Drugi način je ponudba obstoječega proizvoda na novem trgu (tržni razvoj). Potrebno je dobro raziskati trg, ali je sploh smiselno obstoječi proizvod ponuditi drugi ciljni skupini. Tretji način pa je ponudba novega izdelka na že obstoječem trgu (razvoj novega proizvoda). Pri tem načinu diverzifikacije so nam precej v pomoč obstoječi kupci, saj nam pomagajo in svetujejo v katero smer naj proizvod razvijamo. 2.5 Zunanje oblike rasti Rast s pomočjo nakupa in prodaje franšize Nakup franšize je paketni nakup, ki vključuje proizvod ali storitev, prodajni proces, podobo podjetja in oblikovanje, razporeditev v prodajnem prostoru in njegovo opremo, surovine, računovodski sistem in sistem izobraževanja. Za franšizing je značilno, da je povezan z rastjo tistega podjetja, ki prodaja franšizo, lahko pa tudi z rastjo podjetja, katero franšizo kupuje. Franšizing namreč pomeni prodajo znanja o tem, kako proizvod prodajati, na kakšen način ga proizvesti, kakšni naj bodo odnosi s kupci in z dobavitelji in kako naj bo podjetje organizirano (Adelrs in Young 1987; povz. po Tajnikar).

12 Rast s pomočjo nakupa in prodaje licence Licenco pojmujemo kot pravico do uporabe intelektualne lastnine, brez nje bi bila uporaba intelektualne lastnine ilegalna. Z licenco pridobi kupec pravico do uporabe intelektualne lastnine. Pri licenciranju se obdržijo vse pravice in naslov. Licenca se proda za proizvajanje in trženje izdelka nekomu drugemu. Licenca med dajalcem in najemnikom licence vsebuje klavzulo o uspešnosti, ki naj zahteva, da mora najemnik licence prodati določeno minimalno število enot vsako leto ali pa mu bo licenca odvzeta (Drnovšek, str ) Rast s pomočjo joint venture poslov O joint venture poslih govorimo tedaj, kadar se dve podjetji ali več odločita, da bosta ustanovili tretje podjetje za to, da bi skupaj izvedli določen posel. Lahko pa joint venture posel nastane le na pogodbeni podlagi in novo podjetje ustanovi celo tretji investitor. (Klaneček 2002, str. 24). S pojmom joint venture mislimo predvsem na: ločeno ustanovljeno podjetje, v katerem investitorji iz dveh ali več dežel združujejo premoženje in so udeleženi pri vodenju podjetja ter so skupno udeleženi pri vseh tveganjih podjetja in z ničemer ne pridobivajo koristi kot le z udeležbo v dobičku podjetja (Arhar 1984, str. 17) Mreženje in podpogodbeništvo kot strategija rasti Obe obliki spadata v širše področje tako imenovanih kooperacijskih struktur in strateškega partnerstva. V obeh primerih gre za poglabljanje delitve dela in povečano specializacijo. Oboje sili skupino podjetij k medsebojnim sodelovanjem, slednje pa povzroča nastajanje mrežnih struktur z večjim številom podjetij, povezanih v strateška zavezništva. Mrežne strukture so posledica dveh med seboj odvisnih procesov. Prvi je proces zmanjšanja obsega posameznih podjetij, drugi pa je kooperacijsko izločanje posameznih elementov podjetniškega delovanja iz določenega podjetja (Suarez Will 1998; povz. po Tajnikar). Pri prilagajanju podjetniških strategij nastane možnost, da kooperacijsko izločanje poslov privede do mrežne organizacije. Mrežne strukture zahtevajo in odražajo notranjo delitev dela med podjetji v strateškem zavezništvu. Poznamo več tipov mrežnih struktur med katerimi lahko izbiramo in sicer: krožna sklepna struktura, razvejana struktura, hibridna krožna omejena struktura in hibridna krožna razvejana struktura.

13 Spojitve, pripojitve in prevzemi kot strategija rasti Spojitve, pripojitve in prevzemi so lahko horizontalni, kar pomeni, da se povezujejo podjetja z enako proizvodnjo. Če se podjetja odločijo za takšno rast pričakujejo, da bodo hitro povečala svojo velikost in pridobila večjo učinkovitost na trgu. Takšna oblika spojitev in pripojitev je značilna za velike proizvajalce, kateri velikokrat na trgu nastopajo tudi monopolno ali pa zelo povečajo svojo tržno moč glede na druge konkurente. Spojitve, pripojitve in prevzemi pa so lahko tudi vertikalni. Tukaj gre predvsem za povezovanje podjetij, ki proizvajajo v reprodukcijski verigi (Mohorič 2004, str. 4).

14 14 3 OPREDELITEV IN RAZVOJ FRANŠIZINGA Prvi franšizni posli so nastali v začetku 20. stoletja v ZDA, vendar so opazne intenzivnejše oblike tega sistema šele po drugi svetovni vojni, predvsem na evropskih tleh. Prve posle po franšiznem sistemu sta začela General Motors in Rexall leta 1902 (Povalej 1992, str. 19). Do leta 1950 je bil franšizing v glavnem prisoten v distribuciji avtomobilov in v naftni industriji - sistem drobne prodaje derivatov. Ta dejavnost je skupaj ustvarjala 81% prometa vseh franšiznih poslov v ZDA. Drugo mesto v franšiznem sistemu distribucije je imela proizvodnja osvežilnih pijač, ki je začela v letu Prejemnik te franšize se je zavezal, da bo kupoval surovine ekskluzivno pri matični organizaciji, da bo izdeloval standardno kakovostne pijače in trajno zagotavljal takšno raven. Tretji tip sistema franšizinga se je razvijal v povezavah veletrgovina - prodaja na drobno, zajemala pa je verige kovinskega blaga, pribora oziroma orodja za gospodinjstvo, lekarno, športno opremo, orodja za vrtnarjenje, kolesa in pribor (Povalej 1992, str ). 3.1 Pojem franšizinga Paket franšize je pogodbena licenca, ki jo ena oseba (dajalec) podeli drugi osebi (pridobitelju). Ta licenca zahteva ali dovoljuje, da pridobitelj izkorišča paket v določenem poslovanju pod imenom ali z uporabo imena, ki pripada ali je povezano z dajalcem in pooblašča dajalca, da trajno kontrolira pridobitelja med trajanjem pogodbe, da dajalec kontrolira način, ki ga pridobitelj uporablja v poslovanju, ki ga pokriva paket. Franšizni sistem zavezuje dajalca, da pridobitelju priskrbi oziroma mu nudi pomoč pri poslovanju, ki ga pokriva paket (glede organizacije poslovanja, usposabljanju osebja, trženja, poslovodenja) in na drugi strani zavezuje pridobitelja, da periodično med trajanjem pogodbe plačuje dajalcu določeno vsoto v denarju v nadomestilo za paket blaga ali storitve (Grilc 1988, str. 188). Pri nakupu franšize gre običajno za to, da v paketu kupite proizvod ali storitev, prodajni proces, podobo in oblikovanje, razporeditev v prodajnem prostoru in njegovo opremo, surovine, računovodski sistem in sistem izobraževanja, ki je povezan z uporabo franšize. Gre za sistem trženja blaga, storitev in tehnologije, v katerem prodajalec franšize, ki ga imenujemo franšizor, dodeli kupcu, ki ga imenujemo franšizij, pravico in obveznost, da vodi poslovanje v skladu s celovitim poslovnim konceptom, ki ga je razvil in se uveljavil (Felstead, 1993). Tak posel imenujemo franšizing (Tajnikar, str. 139). Ministrstvo za zunanjo trgovino ZDA definira franšizing kot obliko licenciranja, po kateri lastnik ali dajalec franšize, izdelka ali storitve doseže distribucijo v prodaji na drobno prek pridruženih prodajalcev na drobno oziroma prejemnikov franšize. Nosilec pravic pogosto pridobi ekskluzivni pristop za določeno geografsko območje. Izdelki ali storitve, ki so predmet dogovora, so lahko označeni z blagovno znamko in dajalec franšize nadzoruje metode trženja (Povalej 1992, str. 25).

15 15 John Stanwort, eden največjih poznavalcev področja franšizinga in profesor na univerzi v Westministru, označuje franšizing kot poslovni koncept, ki temelji na pogodbenem odnosu med franšizijem in franšizorjem, v katerem se franšizij strinja, da bo proizvajal ali tržil izdelek oziroma storitev v skladu z navodili franšizorja. Franšizor mora zagotavljati franšiziju stalno podporo pri poslovanju, raziskavah in razvoju ter mu nuditi pomoč pri trženju. V zameno mu franšizij izplača pristojbino za franšizo in periodične rojalitete, katerih višina je ponavadi določena v odstotkih od bruto prodaje franšizija. Franšizij priskrbi kapital za poslovno enoto in je pravno ločen od poslovanja franšizorja (Klaneček 2002, str. 29). 3.2 Vodilna načela franšizinga Evropski kodeks etike za franšizing opredeljuje obveznosti obeh partnerjev v svojih vodilnih načelih. V naslednjem poglavju navajamo obveznosti posameznih podpisnikov franšizne pogodbe in medsebojne obveznosti obeh strani (Evropska franšizna federacija, 2002). Franšizing je pravzaprav najpreprostejša podjetniška oblika, če ga opazujemo z vidika kupca franšize (Tajnikar, str. 139). Kadar se odloči podjetje kupiti franšizo je to zgolj zaradi tega, ker podjetju primanjkuje lastnih podjetniških idej, da bi sam začel s poslom ima pa izpolnjene vse pogoje, da ustanovi podjetje. Franšizing z zornega kota prodajalca zgleda nekoliko drugače kot s stališča kupca. Franšiza je s strani prodajalca eden najučinkovitejših načinov, kako lahko določeni prodajalec z znano blagovno znamko svoj poslovni koncept razširi na nove trge. Pri tem prodajalcu franšize svoj posel razširi, ne da bi potreboval kakršen koli dodatni kapital in na takšen način podjetje doseže rast. Dajalec in več pridobiteljev tvorijo sistem oziroma mrežo franšizinga (Grilc 1988, str. 26) Obveznost franšizorja (dajalca franšize) Da se lahko franšiza prodaja, mora imeti izpolnjene naslednje obveznosti: posel mora biti dobro vpeljan, s katerim se vsaj dve leti že dobro služi, podjetje mora biti visoko profitno in finančno zdravo, saj lansiranje franšize zahteva precej denarja, posel mora biti takšne narave, da se z lahkoto predstavi kupcem, posel mora biti prenosljiv, to pomeni, da ga je možno izvajati kjerkoli, pred lansiranjem franšiz je potrebno ustvariti jasno blagovno znamko, ki je prepoznavna in atraktivna za morebitne kupce franšize, blagovna znamka mora biti patentno zaščitena, znati je potrebno motivirati morebitne kupce franšize, da se odločijo za nakup in za to je potrebno imeti ustrezne sposobnosti (Moss in Clarke 1990; povz. po Tajnikar).

16 Obveznost franšizija (jemalca franšize) Pogodba o franšizingu praviloma zajema naslednje obveznosti pridobitelja franšize: plačevanje začetnega zneska in tekočega zneska dajalcu franšize med trajanjem pogodbe, dajalcu franšize je potrebno zagotavljati preverljive podatke, mu pomagati ugotavljati finančne in druge podatke, da učinkovito vodi mrežo, ob neupoštevanju določb pogodbe je jemalec franšiznega posla kaznovan, niti v času veljavnosti pogodbe, niti po njenem prenehanju ne sme jemalec franšize razkriti znanja, ki mu ga je posredoval dajalec franšize, pri tem poslu gre za varovanje poslovnih skrivnosti, brezpogojno zavzeto delovanje za sistem (Samotorčan 2003, str. 21) Medsebojne obveznosti obeh strani S tem, ko stranki vstopita v pogodbeno razmerja, je naloga obeh, da začneta izpolnjevati s franšizno pogodbo določene obveznosti. Obveznosti tako dajalca franšize kot tudi franšizojemalca se ne omejijo le na čas ustanavljanja franšizne enote, ampak so prisotne ves čas delovanja te enote (Hrastelj 1995, str ). Dajalec franšize razvije koncept poslovanja, kar zajema planiranje, izvajanje, oskrbovanje, prodajo, oglaševanje, opremljenost in videz poslovnih prostorov, šolanje ter kontrolo. Franšizij na področju delovanja izvaja ta koncept po navodilih in pod imenom dajalca franšize ter trguje z izdelki in storitvami (Lesjak 1998, str. 28). 3.3 Oblike franšizinga Franšizing se uporablja v številnih oblikah. Loči se predvsem glede na predmet (blagovni, storitveni, proizvodni), glede na stopnjevanost (dajalec - prejemnik ali tudi vmesne stopnje), glede na naravo prejemnika (drugi proizvajalec, grosist, detajlist) in seveda glede na številna gospodarska merila (obseg poslovanja, trajanje, vrednost prometa in dobička za vsako od strank) (Zabel 1999, str. 279). Koncept franšizinga obsega široko področje distribucijskih razmerij. Od okoliščin je odvisno, ali bo razmerje oblikovano prvenstven za prodajo proizvodov dajalca franšizinga, koliko kapitala je potrebnega, kakšna je pomembnost storitvene ali blagovne znamke dajalca franšizinga, kakšna bo popolnost sodelovanja, kako bo dajalec posredoval storitve, ekskluziva razmerja (Grilc 1988, str. 42). Ločimo naslednje oblike franšizinga: Produktni ali proizvodni franšizing. Obsega zlasti distribucijo (proizvodnjo in prodajo) enega ali več izdelkov z znamko dajalca franšizinga v poslovnih enotah oziroma trgovinah pridobitelja oziroma pridobiteljev franšize. Dajalec je ponavadi

17 17 tudi proizvajalec z ugledno poslovno znamko, ki prek pridobiteljev franšize, širi predvsem distribucijsko mrežo in s tem vpliv svojega podjetja. Neposredna posledica je rast dobička, zaradi povečanja trga oziroma zaradi povečanja tržnega deleža (Povalej 1992, str. 27). Čisti poslovni franšizing. Povezuje podjetje dajalca franšize in majhne podjetnikejemalce franšize, ki v skladu s pogodbeno dogovorjenimi zahtevami in navodili iz priročnika opravljajo določeno dejavnost (ponavadi je to storitvena dejavnost). V tem dogovoru jemalec franšize odkupi pravico uporabe dajalčevih metod trženja, znanja, operativnega sistema, logotipa, blagovne znamke, poslovnih prostorov in drugih značilnosti. Dajalec je tudi tisti, ki jemalcu franšize določi tudi nekatere druge elemente kot so cena, kakovost, specifikacija izdelkov, oprema in delovni čas poslovanja. Dolžnost jemalca je, da na začetku plača pristopnino k poslu, odstotek od prodaje in pristojbino za oglaševanje (Shivell in Banning 1993, str. 1). Proizvodna licenca. Pomeni prenos patentne licence ali know-howa 1 na proizvajalca. To ni čista pogodba o licenci. Na trgu lahko zasledimo posamezne znamke franšizinga kot licenco in odstop osvojenega dela trga. Te oblike katere smo pravkar navedli so najpogostejše, čeprav novejši avtorji navajajo nove oblike. Novejše oblike bomo navedli v nadaljevanju, da bi temeljiteje prikazali dosežke na tem področju. Franšizing podružnic (filial). V zadnjem času je nastal kot rezultat dejavnosti posredovanja nepremičnin, sklepanja zavarovalnih pogodb, finančnih borznih storitev, storitev na domu, medicinskih in projektnih storitev. Master franšizing. Značilnost tega razmerja je, da je pridobitelj master franšizinga oseba, ki ima pravico podeljevati franšizni paket v obliki podlicence. Master franšizing pomeni posebno obliko večnivojskega franšizinga. Kvazi franšizing. Ta oblika franšizinga se je najbolj razvila v praksi, ki se kaže kot oslabljena naveza partnerjev, ki nastane po izteku pogodbe, franšizij pa obnovi pogodbo le za del storitev franšizorja (Makovec Brenčič 2003, str. 165). Subfranšizing. V tem primeru ima dajalec franšizinga neposredno razmerje le s»poddajalcem«, ta pa s končnim pridobiteljem franšize. Dajalec franšize, nima v tem primeru nobenih neposrednih stikov s končnimi pridobitelji. Subfranšizor pridobiva od pridobitelja vse pristopnine in kasnejša plačila. Model področne razvojne pogodbe. Pri tej obliki gre za to, da dajalec franšize da posamezniku ekskluzivno pravico, da znotraj določenega geografskega območja razvija franšizni sistem po predvidenem scenariju (Povalej 1992, str. 29). 1 Know-how obsega celoto vseh nepatentiranih praktičnih informacij, ki izhajajo iz dajalčevih izkušenj in preizkusov poslovnega koncepta in ga lahko označimo kot posebej prepoznavno poslovno skrivnost, ki je poglavitnega pomena.

18 Pogodba o franšizingu Predmet pogodbe je odstop pravice izključne prodaje blaga ali storitev, odstop pravice izkoriščanja znanja in izkušenj in opravljanje storitev oziroma poslov dajalca franšizinga glede na dogovorjeno delitev dela. Pogodbeni stranki sta lahko že ustanovljeno podjetje ali na novo ustanovljeno podjetje. Bistvo je, da sta pogodbeni stranki neodvisni, pravno samostojni osebi. Pogodbe o franšizingu zelo natančno in restriktivno določajo pogoje in način spremembe pogodbenih strank, kot tudi prenos posameznih pravic iz pogodbe (Grilc 1988, str ). Temelj franšiznega sistema je pogodba o franšizingu, kjer stranki natančno opredelita medsebojna razmerja, pravice in obveznosti. Ponavadi je sklenjena za določen čas. Določbe o tej pogodbi boste zaman iskali v zakonih, saj gre za inominatni kontrakt, zato je še toliko bolj pomembno, da se v sami franšizni pogodbi natančno določi vsa razmerja med strankama (Dostopno na: Mladipodjetnik.si). Franšizna pogodba običajno zajema naslednja določila: Opis franšize. V pogodbi je potrebno posel dobro opisati, franšizor navede blagovne znamke, patentne izume, operativne postopke, recepte in specifikacije. V tem delu je ponavadi tudi zapisano, da je jemalcu franšize prepovedano trgovanje s konkurenčnimi blagovnimi znamkami. Trajanje pogodbe. Jemalcu franšize mora biti omogočeno, da si v začetnem obdobju upravljanja franšize zagotovi najmanj amortizacijo začetnih investicij, to pa je običajno obdobje petih let. Kasneje mora imeti jemalec možnosti obnove pogodbe, seveda če je pred tem upošteval pogodbene zahteve in je posloval zadovoljivo (Hall in Dixon, 1997, str. 90). Ekskluzivna pravica področja franšize. Namen slednjega je da ščiti jemalca franšize pred konkurenco znotraj verige. Jemalcu franšize je s strani franšizorja zagotovljeno, da v prihodnosti ne bo prodajal franšiz drugim jemalcem na omenjenem področju (Hall in Dixon 1997, str. 90). Plačilne obveznosti franšizojemalca. Določi se narava in višina plačilnih obveznosti jemalca franšize (Williams 1998, str. 124). Pogodbene obveznosti franšizorja in jemalca franšize. Tako jemalce franšize kot dajalec morata upoštevati in izpolnjevati obveznosti zapisane v pogodbi. Prekinitev pogodbe s strani franšizorja oziroma jemalca franšize. V pogodbi morajo biti jasno definirani pogoji, pod katerimi lahko ena ali druga stran predčasno prekine pogodbo. Pravica do prodaje franšize tretji osebi. V praksi je uveljavljena predkupna pravica jemalca franšize pred ostalimi interesenti za nakup franšize. V primeru, da slednji te pravice ne uveljavi, pa ima franšizij možnost prenesti posel na tretjo osebo (Barrow in Golen 1993, str. 74).

19 19 4 EKONOMSKE PREDNOSTI IN SLABOSTI FRANŠIZINGA Sistem franšizinga prinaša obema pogodbenima strankama prednosti in slabosti, katere opazujemo z vidika nacionalnega gospodarstva (makro nivo) in z vidika odnosa med pogodbenima strankama (mikro nivo) (Grilc 1988, str. 37). 4.1 Prednosti franšizinga Franšizing prinaša prednosti ostre konkurenčnosti, vključevanja v mednarodno delitev dela, vnosa kapitala, razvoja malih in srednjevelikih podjetnikov, relativne finančne stabilnosti udeležencev, ki ohranjajo finančno stabilnost gospodarstva. Te prednosti so značilne za makro okolje Prednosti franšizinga za jemalca franšize Ena največjih prednosti nakupa franšize je ta, da podjetniku ni treba tvegati toliko, kolikor bi tvegal, če bi začel iz nič. V bistvu glavni razlog, kateri pritegne jemalca franšize, da se odloči za nakup je, da nima podjetnik lastne ideje. Podjetnik ni dovolj sposoben razviti lastno idejo, ima pa izpolnjene vse pogoje, da bi lahko ustanovil podjetje. Zato se ponavadi odloči za nakup franšize. S tem ko kupi koncept poslovanja, ne sprejema tako velikega tveganja, kot bi ga, če bi s poslom pričel samostojno, saj je proizvod oziroma storitev že uveljavljena na trgu, poslovni koncept pa je že preverjen. Jemalec franšize ima mnogo prednosti, ko se odloči za nakup franšiznega posla, v nadaljevanju navajamo nekatere izmed teh. Prva prednost s katero se sooči jemalec franšize je, da ima pomanjkanje osnovnega in posebnega znanja in izkušenj za poslovanje, vse to pridobi z nakupom franšize. Pridobitelj je ponavadi lastnik podjetja, ki od dajalca pridobiva strokovno, moralno in finančno podporo, vse to pa je že tržno uveljavljeno. Že na začetku poslovanja ima na voljo prednosti uveljavljene blagovne znamke, goodwilla 2 in imagea 3, kar prinaša na trgu nedvomne prednosti. Jemalec franšize izkorišča prednosti močnega razvoja, ki ga glede na svojo velikost ne bi mogel, od dajalca pridobiva tržne informacije, posledica tega je, da je riziko poslovanja občutno zmanjšan, saj tudi kapital vlaga ob nasvetih strokovnjakov dajalca, kar zmanjšuje rizičnost. Prejema tudi nasvete glede izbire lokacije podjetja, pridobivanju kapitala, usposabljanju osebja, nabave opreme in začetka poslovanja. Stroški poslovanja s strani franšizija so lahko nižji tudi zaradi nižjih stroškov pri nabavi, ekonomiji obsega, oglaševanju, izobraževanju zaposlenih, vse to organizira franšizor. Organizira lahko tudi morebitna vlaganja v raziskave in razvoj. Jemalec franšize izkorišča 2 Goodwill pomeni dobro ime podjetja, ki si ga ustvari na trgu. 3 Image označujemo kot ugled podjetja.

20 20 predvsem regionalno oglaševanje, ki ga opravlja dajalec, kar je za franšizija precej ceneje, kot če bi to opravljal sam. Dajalec franšize nenehno raziskuje načine za izboljšanje delovanja sistema, pri tem je franšizij deležen vseh teh izboljšav in mu ni potrebno vlagati v raziskave in razvoj (Hall and Dixon 1989, str ) Prednosti franšizinga za dajalca franšize Franšizing omogoča franšizorju rast števila distribucijskih enot z relativno skromnim angažiranjem lastnih sredstev, saj je franšizij tisti, ki zagotavlja sredstva za naložbene aktivnosti (Stanworth and Smith 1991, str. 29). Dajalcu franšizinga zadostuje majhna centralna organizacija, ki razpolaga z visokim deležem znanja in majhnim deležem kapitala, kar zmanjšuje rizičnost poslovanja, zato je franšizing ponavadi posebej primeren za širitev kapitalsko šibkih podjetij (Grilc 1988, str. 37). Franšizor lažje prodira na nove trge, saj imajo franšiziji o lokalnem trgu in njegovih značilnostih neprimerno širše in globlje znanje od najetih poslovnežev. Porabniki naj bi franšizno enoto tudi bolje sprejemali, saj je v rokah lokalnega človeka (Pavlin 1997, str. 30). 4.2 Slabosti franšizinga Slabost franšizinga temelji na tem, da je razvoj proizvoda ali storitve skoncentriran pri dajalcu (franšizorju), kar slabi razvojno sposobnost pridobitelja in splošno razvojno kompetitivnost (Grilc 1998, str. 37). Slabost se kaže predvsem v primeru prenehanja pogodbe, saj je pridobitelj franšize izrinjen s trga kot konkurenčni subjekt Slabosti franšizinga za jemalca franšize Za jemalca franšize je njegova največja slabost ta, da je izrazito podrejen franšizorju. V pogodbi je določeno, da mora pridobitelj upoštevati specifikacijo dajalca, kupovati od njega, se pravi pridobitelj je podvržen kontroli poslovanja. Ko pridobi franšizo je s tem zavrta njegova raziskovalna in razvojna dejavnost, praktično pa ta ni potrebna, saj jo vodi dajalec (Ličen 1998, str. 32). Ob prenehanju pogodbe, je pridobitelj franšize nekonkurenčen na trgu. Uspešnost poslovanja je odvisna tudi od drugih pridobiteljev franšize, s katerimi sicer ni pogodbeno povezan, uspeh pa je odvisen, saj gre za poslovni koncept, kateri je znan trgu kot celota, posamezen jemalec franšize na trgu ni individualiziran.

21 21 Franšizij je samostojni podjetnik, vendar le začasen uporabnik razločevalnih znakov, ki opredeljujejo sistem; nosi ime podjetja in na trgu nastopa z njegovimi blagovnimi in storitvenimi znamkami, ugledom, kar prinaša dobiček med trajanjem pogodbe. Vse to so elementi, ki jih po prenehanju veljavnosti pogodbe izgubi. Posledično to povzroči, da je vrednost njegove lastnine zmanjšana, s trga je izrinjen zaradi konkurenčne klavzule (Meden 2005, str. 14) Slabosti franšizinga za dajalca franšize Nekateri franšizorji pri prvih korakih v iskanju franšizijev premalo poznajo kriterije in smernice sodobnega franšizinga, saj so prepričani, da si bodo z razvojem mreže poslovalnic prek franšizinga prihranili veliko denarja, kar pa je napačna predstava. Preden franšizor z multiplikacijo poslovne ideje oziroma koncepta ustvari prve zaslužke preko finančnih pristojbin ali distribucije izdelkov, je treba vložiti veliko sredstev. To so naložbe v nenehno izboljšavo in razvoj samega poslovnega koncepta, izgradnja in vzdrževanje svetovalnega centra, ki ponuja svetovanje, podporo, naložbe v izbor in šolanje franšiznih partnerjev (Turk 1999, str. 39). Izziv franšizinga za dajalca franšize je, da mora zagotavljati standarde kvalitete storitev, blaga in vršiti nadzor nad franšizijem. Napaka ali malomarno poslovanje pridobitelja odbija kupce tudi od drugih pridobiteljev, kar znižuje»goodwill«, tržno vrednost sistema in povzroča manjše dohodke dajalca (Grilc 1988, str. 38). Pomembno je predvsem, da dajalec zagotavlja kakovost izdelkov in storitev in morebitne reklamacije zaradi napak. To je slabost za franšizodajalca, saj se mu tako lahko zmanjša dobro ime, pa čeprav je napake zakrivil franšizojemalec. Dajalec franšize nima kakšnih trajnih jamstev nasproti pridobitelju, saj njuno medsebojno razmerje pri obračunavanju obveznosti plačila dajalcu franšizinga na podlagi skupnega prometa temelji predvsem na zaupanju, torej so utaje in prikazovanje lažnih podatkov pogosti (Povalej 1992, str. 59). Slabosti se predvsem nanašajo na malomarno poslovanje in napake, katere zagrešijo franšiziji. Napake ponavadi poslabšajo dobro ime dajalca franšize, to pa je slab znak za kupce, ponavadi jih odbija od nakupa izdelka ali storitev. Problem pri franšizingu je ustvarjanje potencialnega konkurenta, saj je treba v okviru strategije franšizinga šolati bodočega franšizija, prenese se pravica o izkoriščanju industrijske in intelektualne lastnine, razkrijejo se poslovne skrivnosti in poslovno znanje franšizorja, navedeno pa omogoča, da franšizij po preteku pogodbe ustanovi svoje podjetje, ki postane resni konkurent franšizorju. Zato mnogo franšizorjev v pogodbo vključi konkurenčno klavzulo, ki franšiziju za določen čas po preteku pogodbenega razmerja in na določenem območju prepoveduje opravljanje podobne dejavnosti (Meden 2005, str ).

22 22 5 RAST PODJETJA Z VIDIKA DVEH ZORNIH KOTOVOV FRANŠIZE Franšize naj bi posamezniku zagotovile hiter uspeh v podjetništvu. Imajo sicer veliko prednosti, a vseeno ne smemo zanemariti tudi vseh pasti, ki jih skriva tak način poslovanja. V nadaljevanju obravnavamo dva zorna kota franšize: prodaja in nakup franšize. 5.1 Prodaja franšize Ko govorimo o prodaji franšize imamo v mislih veliko poslovno priložnost, za tiste, ki šele razmišljajo o podjetništvu, kot tudi za tiste, ki želijo svoj posel razširiti. Franšizo prodaja podjetje, ki ima že uveljavljeno blagovno znamko, najmanj dve leti s poslom ustvarja dobiček, podjetje mora biti tudi visoko profitno in finančno zdravo. Če podjetje izpolnjuje vse te pogoje se lahko odloči povečati svoj posel, svoje podjetje, to pa naredi na takšen način da proda zaokrožen poslovni koncept (franšizing). Prodaja franšize omogoči malemu podjetju, da lahko izredno hitro zraste, velikemu podjetju omogoči, da lahko hitro pokrije več trgov in podjetniku omogoči pri tem dodatni zaslužek. Ko podjetje proda franšizo, razširi svoje podjetje, s tem se podjetju poveča dobiček, pridobi nove kupce, pokrije več trgov nastane franšizna mreža, katera pomaga podjetniku doseči rast podjetja, dobro ime in večji dobiček podjetja. Franšizing pomeni za prodajalca franšize prodajo uspešnega, dodelanega in preverjenega poslovnega sistema, neke vrste formule, ki jo mora franšizor razviti in preveriti najprej skozi svoje poslovanje ter tako dokazati, da je ponovljiva in da bo lahko morebitna franšiza uspešna. Franšizna poslovna formula temelji predvsem na ugledu franšizorja (prodajalca), na ugledu in prepoznavnosti njegove blagovne znamke oziroma tržne znamke ter s tem povezane kakovosti izdelka, oziroma storitve, dobrega razmerja med kakovostjo in ceno ter nazadnje dobre dostopnosti proizvodov in storitev (Dostopno na: Mladipodjetnik.si). Ko se podjetnik odloči za prodajo franšize mora poglobljeno presoditi dvoje: Ali je podjetje primerno za franšizni sistem? Ali je podjetnik pripravljen za ta korak? Vsekakor ko se podjetnik odloča za prodajo franšiznega posla gre tukaj za temeljito premišljeno zadevo. V trenutku ko se podjetnik odloči, da bo rasel s pomočjo franšizinga, mora na svoje podjetje gledati povsem drugače. Pred seboj mora imeti veliko širšo sliko, saj kar naenkrat tudi samo podjetje postane prodajni proizvod ter podjetnik hkrati vstopi v popolnoma novo strukturo konkurence. Lahko bi se reklo da prodajalec franšize od tega trenutka dalje vodi dva posla. Eden je njegov glavni posel, drugi pa prodaja franšize oziroma širitev njegovega poslovnega koncepta. Preden pa se prodajalec franšize odloči za prodajo franšize, se mora posvetovati s strokovnjaki na tem področju. Na takšen način se lahko v celoti izogne številnim pastem in pogostim napakam na tej poti, predvsem pa zastavi pravo osnovo franšiznega sistema, ki je ključ do dolgoročnega uspeha, tako za prodajalca franšize kakor tudi za jemalca franšize.

23 Izbira primernih jemalcev franšize Prodajalec franšize je tisti, ki mora nenehno skrbeti za inovacije, dvig konkurenčne prednosti, po drugi strani pa lahko napake, ki jih storijo kupci franšize zelo okrnejo njegov ugled. Ponavadi se dajalec franšize sooča s težavo, kot je izbira pravih jemalcev franšiz, saj je zgolj ob pogovoru ponavadi težko vedeti kakšna oseba je kupec franšize (Dostopno na: Finance.si). Dajalec franšize skuša natančno oceniti sposobnosti in znanja franšizojemalca. Ponavadi jih dlje časa spoznava, z raznimi srečanji, intervjuji, anketnimi vprašalniki itd. Šele potem se dajalec odloči ali gre zaupati celoten poslovni koncept potencialnemu jemalcu. Raziskave kažejo, da v večini franšizorji dobro izberejo franšizije, saj je v Sloveniji okoli 150 franšiznih sistemov, ki lepo sodelujejo po predpisih pogodbe in ustvarjajo dobiček. Raziskave navajajo tudi, da okoli 96 odstotkov vseh franšiznih mrež po petih letih delovanja posluje dobičkonosno (Kovačič 2008, str. 15) Usposabljanje in nenehna podpora jemalcem franšize Dajalec franšize mora nenehno usposabljati in nuditi podporo jemalcem franšize na različne načine: dajalec pred začetkom posla pridobitelja strokovno usposobi, saj je ta ponavadi nevešč o tovrstnem poslu, občasno poteka izobraževanje pridobiteljev v centrali, obe strani imata tukaj velike interese saj gre za rast poslovanja, če je predmet pogodbe franšiznega sistema izročitev tehnološkega know-howa, ki potrebuje specifično opremo, dajalec franšize zagotavlja tudi dobavo take opreme, montažo in če je potrebno tudi vzdrževanje, dobro vpeljani dajalci ponavadi kupujejo zanimive lokacije v trgovinskih centrih, ob pomembnih prometnicah ali sami pripravljajo terene in jih dajo v zakup zainteresiranim pridobiteljem franšize, dajalec ponavadi vzdržuje fizični izgled objekta ali poslovnih prostorov, pridobitelju nudi vodstveno pomoč z organiziranjem in kontroliranjem delovnega procesa v proizvodnji s sistemom nudenja storitev, z uvajanjem informacijskega sistema ter s programom angažiranja oziroma stimulacije zaposlenih, dajalec franšize organizira tudi dobavo repromateriala svojim poslovnim enotam zunaj svojega proizvodnega programa, dajanje promocijske pomoči pridobitelju spada med redne poslovne dejavnosti, dajalec mora svojim poslovnim enotam zagotavljati prospekte, brošure o izdelku ali storitvi, kataloge, primere urejanja poslovnih prostorov itd., prodajalci izdelujejo tudi priročnike za oglaševanje in jih namenijo pridobiteljem franšize za delo v ekonomski propagandi.

24 24 Optimalno gospodarjenje s sredstvi in ugodna storilnost v procesu proizvodnje v sistemu franšizinga omogoča nadpovprečne poslovne rezultate in ustvarja možnosti za bodoče ekstra profite (tako imenovani goodwill). Tako doseženi ugled je rezultat dela strokovnjakov v razvoju izdelkov ali storitev, organizacije dela, marketinškega servisa (raziskava trga, ekonomske propagande, pospeševanje prodaje), financiranja, investicijske gradnje, planiranja in izobraževanja kadrov. Dejansko gre za vrednotenje visoke ravni strokovne izobrazbe komercialnih (inženirskih) služb pri osvajanju ciljnih trgov ali ciljnih segmentov potrošnikov (Povalej 1992, str. 43) Analiza prispevkov za odločanje o ustrezni strategiji rasti s pomočjo prodaje franšiz Prodajalec franšize natančno opredeli strategijo rasti. Prouči predvsem ali je smotrno, da se odločimo za prodajo poslovnega koncepta. Tukaj dajalec franšize predvsem pretehta, prirastne stroške, oportunitetne stroške in prispevek poslovne odločitve. Prirastne prihodke prodajalec deli na eksplicitne sedanje prihodke, to so tisti prihodki, ki jih bo podjetje s prodajo blaga na trgu zaslužilo, ko bodo uresničili strategijo rasti s pomočjo prodaje franšize in oportunitetni prihodki, to pomeni izpad stroškov, ker niso sprejeli druge strategije rasti. Prirastne stroške podjetnik razdeli na eksplicitne, oportunitetne stroške in bodoče stroške. Eksplicitni stroški so stroški, ki bi nastali v prihodnjem obdobju kot posledica poslovne odločitve o izboru nove strategije rasti (oglaševanje, strošku trženja franšiz, direktni stroški usposabljanja franšizijev in njihovega osebja itd ). Oportunitetni stroški bodo izgubljeni prihodki, če bo sprejeta odločitev za novo strategijo rasti. Bodoče stroške pa prodajalec franšize opredeli kot stroške, ki bodo nastali pri drugih poslih, ki bi se pojavili v bodoče kot posledica poslovne odločitve o novi strategiji rasti (Klaneček 2002, str. 51). Preden se podjetnik odloči prodati poslovni koncept mora ugotoviti kakšen bo prispevek poslovne odločitve. Prispevek poslovne odločitve je razlika med prirastnimi prihodki in prirasnimi stroški nove strategije rasti in je enak povečanju vrednosti podjetja. Če bo izračunani prispevek pozitiven, je novo strategijo rasti s pomočjo prodaje franšize smiselno sprejeti (Klaneček 2002, str. 51). 5.2 Nakup franšize Ko govorimo o nakupu franšize imamo prav tako v mislih veliko poslovno priložnost. Tukaj so predvsem poudarjeni mladi podjetniki, ki želijo ustanoviti svoje podjetje, nimajo pa dovolj izkušenj, poguma, znanja, nenazadnje nimajo prave podjetniške ideje, s katero bi lahko prodrli na trg in uspeli. Ena največjih prednosti kupca je ta, da se podjetnik z nakupom franšize izogne tveganju. Tveganju se izogne, saj je proizvod oziroma storitev že uveljavljena na trgu, poslovni koncept pa je že preverjen. Pridobitelj se običajno izogne analizi trga, pospeševanju prodaje in afirmaciji svojega izdelka ali storitve. Jemalcu franšize se lahko zgodi, da dajalec ne upošteva vseh načel, ki sta jih sporazumno napisala

25 25 v pogodbi, v tem primeru ostane franšizij brez pomoči. Kupcu se lahko pripeti tudi to, da dajalec propade ali pa ga odkupi drugo podjetje Možnost dobička z nakupom franšize Ko se podjetnik odloči za nakup uveljavljenega posla, razmišlja predvsem o tem, kako hitro bo posel prinesel dobiček in kako hitro bo podjetje doseglo povečanje tržnega deleža. Mnogi podjetniki resnično obogatijo, mnogi tudi uspejo, mnogi ustvarijo ogromno denarja v franšiznih poslih, nekateri manj, res pa je, da mnogi podjetniki, ki se odločijo za nakup franšize ne uspejo ali celo propadejo. Uspešnega posla so se do sedaj lotili tisti franšiziji, ki so kupili poslovni koncept McDonald's, ki se uvršča med najuspešnejše franšize in sodi med 400 najbogatejših Američanov. Podoben uspeh so doživeli tudi kupci franšiz Forbes Magazzine, Computer Land in podobni. Kupci teh franšiznih poslov so uspeli zato, ker so se lotili dobrega posla, z uveljavljeno blagovno znamko in preverjenim konceptom. S franšizo se lahko veliko zasluži, potrebno pa se je zavedati, da vsak uspeh ni gotov in je potrebno v to vložiti kar precej truda, znanja in denarja. V sodobnem gospodarstvu imajo možnost dobička z nakupom franšize doseči tisti podjetniki, ki imajo dovolj kapitala, da pričnejo samostojno s poslom, posel mora biti dobro načrtovan in dobro uveljavljen, podjetnik mora imeti ustrezno splošno znanje in hotenje pripeljati posel do ustreznega rezultata (Povalej 1992, str. 5) Analiza osebnih sposobnosti podjetnika franšizija Praviloma je potrebno pri pristopu k realizaciji nakupa franšize upoštevati okoliščine, jih skrbno pretehtati oziroma analizirati. Takšna naloga zahteva sistematično strokovno in natančno delo, kajti pomembnosti, ki bi jih spregledali ali napačno ovrednotili, bi lahko ogrozile uspeh celotnega podjetja oziroma projekta. Kot v vsakem poslu je tudi pri tem navzoč riziko (Povalej 1992, str. 31). Ponavadi mora kupec franšize analizirati samega sebe, svoje osebne lastnosti preden se odloči za nakup. Najpogosteje si mora postaviti 19 pomembnih vprašanj, da bi ugotovil kakšen uspeh se mu obeta v franšizingu. Odgovarjati mora korektno, do sebe ne sme biti prezahteven pa tudi popustljiv ne. Ne sme dovoliti, da bi ga pri oceni zavedle sugestije sorodnikov in prijateljev, podjetnik naj bi odgovorno oblikoval svojo poslovno prihodnost. Navajamo nekaj ključnih vprašanj, ki si jih postavi podjetnik: Zakaj želite kupiti franšizing? Kakšen odnos imate do denarja, zaslužka oziroma do tega, kako služite denar? Ali resnično ocenjujete, da boste postali pridobitelj franšize? Ali radi delate trdo čeprav delo ne daje zadostnih rezultatov v takojšnjem plačilu? Ali zaupate vase, v svoje sposobnosti? Ali sprejemate tudi tvegane odločitve?

26 26 Ali resnično uživate ob misli, da ste tako rekoč na svojem? Ali dostojno sprejemate odgovornost za svoja dejanja? Ali vas veseli razmišljati o novih idejah in jih uresničevati, čeprav obstaja možnost, da ne boste uspeli? Ali ste tip človeka, ki dela več, kot ima dela? Ali ste kot oseba po značaju entuziast, gorečnež, s pozitivnim pogledom na življenje? Ali delate dejansko s sodelavci oziroma drugimi ljudmi? Čeprav ste ambiciozni in človek močne volje, ali lahko živite na način, v organizaciji in z opremo, ki je last dajalca? Ali lahko delate s kopico dolgočasnih, ponavljajočih se, monotonih, suhoparni papirnih opravil, skrbite za številne podrobnosti in ob vsem tem ohranite dobro voljo? Ali radi pokažete ali poučite koga, kako je treba delati? Ali uživate v interdisciplinarni nalogi, po možnosti s tisoč podrobnostmi v skupini, kar zahteva franšizing? Ali ste pripravljeni sprejeti pomoč drugih? Ali natančno veste, kaj hočete in delate v tej smeri brez dvomov in strahu? Ali ste se kdaj počutili izgubljenega v množici sodelavcev v podjetniškem okolju? Preden se posamezen podjetnik odloči za nakup franšize, si mora sam odgovoriti na ta vprašanja, ali ima temeljne sposobnosti za obvladovanje nalog, ki ga čakajo (Povalej 1992, str. 38) Analiza podjetja kot pridobitelja franšize Kadar kot kandidat v franšizingu nastopa podjetje, je naloga kompleksnejša in zajema naslednja vprašanja: kadrovska, organizacijska, finančna.. Zaradi natančnejše opredelitve nosilcev treh življenjsko pomembnih področij moramo definirati, kaj pravzaprav zajema paket storitev, ki jih pridobitelju ponuja franšizor, če je tako dogovorjeno oziroma se je potrebno tako dogovoriti (Povalej 1992, str. 39).

27 27 Tabela 1: Pregled vsebine franšiznega paketa POSLOVNI UGLED GRADNJA FRANŠIZNE ENOTE STALNA POMOČ RAZVOJ IN POSPEŠEVANJE PRODAJE naklonjenost potrošnikov zaupanje poslovnih partnerjev ugled v širši javnosti afirmacija v okolju proučevanje trga izbor lokacije načrt financiranja komerc. inženiring (oprema, izobraževanje) preskrba z blagom in informacijami nadzor standardov nasveti, promocijske akcije oglasi izobraževanje kadrov inovacije nove investicije Vir: Povalej 1992, str. 39. V zgoraj navedeni tabeli smo natančno opredelili vsebino franšiznega paketa. S tem, ko kupec pridobi franšizo mu paket omogoča vse to. Odvisno je samo od kupca kako dobro bo izkoristil pogoje in možnosti za rast, ki mu jih ponuja franšizor. Če se drži franšiznega paketa, lahko izredno hitro širi svoje podjetje, pridobiva tudi nove kupce, zaposluje novo delovno silo. Skratka podjetje raste. Uspešen podjetnik vodi franšizni posel maksimalno dobro in zasluži dobiček, ki je pomemben za njega kot tudi za dajalca franšize.

28 28 6 PRIHODNOST FRANŠIZINGA Nedvomno je franšizing danes uveljavljen po vsem svetu. V Severni Ameriki in v Evropi deluje že preko franšiznih sistemov, ki delujejo dobičkonosno. Zadnje čase pa se velik porast franšiznih sistemov razvija v Aziji, zlasti na Kitajskem. Franšizing deluje povsod, kjer je tržna ekonomija v porastu, najbolj seveda tam, kjer so možne velike ekonomije obsega. To pa ne pomeni, da franšizni sistemi ne dosežejo stroškovne točke preloma tudi na manjših trgih. Franšizing se še vedno razvija na trgih, kot so Švedska, Nizozemska in Slovenija. Zadnje čase se kaže tako rast števila sistemov kot rast števila franšiznih enot. Tudi franšizing v Latinski Ameriki in Aziji je v izjemnem porastu. Posebej na Kitajski, Indiji, Jugovzhodni Aziji in Japonski bi lahko našteli ogromno franšiznih sistemov. Franšiza je med najuspešnejšimi načini poslovanja po celem svetu in se pojavlja že v veliki večini proizvodnih in trgovskih panog. Ta oblika poslovanja se hitro širi na rastočih trgih. Tako je na primer v Singapurju že približno 350 franšiznih sistemov, ena tretjina od teh so domača podjetja, ki so svoje poslovanje že začela širiti v tujino. Na teh tržiščih večinoma nastajajo trgovinske in storitvene verige, torej trgovine, razni čistilni in računovodski servisi ter seveda restavracije. Razlog za izjemno privlačnost franšizinga je izjemno majhna potreba po začetnih finančnih sredstvih na strani franšizodajalca in majhna potreba po predznanju in izkušnjah na strani franšizojemalca (Dostopno na: Finance.si). V Sloveniji se je prva franšiza pojavila že leta 1980, sedaj pa Slovenija intenzivneje razvija franšizing na domačem trgu. Največje število franšiz na domačem trgu je še vedno v trgovinski panogi. 11 slovenskih podjetij pa je s pomočjo franšize začelo posel širiti tudi v tujino. Eden takšnih primerov je murskosoboška Mura, ki je odprla že 24 franšiznih prodajaln, 12 franšiznih enot pa imajo tudi v Sloveniji. V Sloveniji danes deluje že preko 100 franšiznih sistemov, natančno število je težko opredeliti, saj franšizing pri nas ni pravno urejen, franšizorji niso obvezani h kakršnemukoli javnemu označevanju franšiznega razmerja, kot je v praksi v tujini (Dostopno na: Finance.si).

29 29 Po podatkih Evropske franšizne federacije je danes v Evropi več kot različnih franšiznih enot, v katerih je zaposlen poldrugi milijon ljudi. Letni promet teh franšiznih enot po njihovi oceni znaša preko 510 milijonov evrov (Dostopno na: Finance.si). V nadaljevanju bomo navedli nekaj področjih, kjer bi lahko franšizni sistemi dobičkonosno poslovali: storitve za upokojence, zdrava in hitro pripravljena hrana, storitve za družine, kjer so starši zaposleni in jim primanjkuje časa za določena opravila, za starše samohranilce, avtomobilske franšize, računalniška zaščita, popravila, shranjevanje podatkov, čistilni servisi, centri za otroške aktivnosti in varstvo otrok, finančne storitve in svetovanje, izdelki in storitve za varnost, fitnes centri, domače živali. V Sloveniji postajajo franšize vedno bolj priljubljene, saj opažamo vedno več velikih franšiznih mrež kot so Tuš, Mercator, Merkur, B.H.S., ter malih in srednjih podjetij, ki se podajajo v franšizing (Dostopno na: Mladipodjetnik.si).

30 30 7 FRANŠIZING NA PRIMERU PODJETJA B.H.S. 7.1 Predstavitev podjetja Bartog d.o.o. Podjetniška pot ustanovitelja in lastnika podjetja se je začela leta 1985 v Trebnjem z obrtno delavnico BOMI. Glavna dejavnost podjetja je takrat temeljila na proizvodnem programu predelave surove gume v končne proizvode. Surovo gumo je predeloval v različne tehnične izdelke in tesnila za motorno in avtomobilsko industrijo, protipožarno zaščitno tehniko, procesno industrijo in ostalo splošno strojegradnjo. Podjetje je začelo iskati tržne niše v veletrgovini, zastopstvu, distribuciji in izvozu potrošnega materiala za motorna vozila in kmetijsko mehanizacijo, pnevmatik ter dodatne opreme. Osnovna dejavnost podjetja je tako postalo zastopanje priznanih tujih partnerjev ter distribucija širokopotrošnih avtomobilskih delov in pnevmatik po Sloveniji in sosednjih državah. Leto 1997 je podjetje zaznamovala korenita sprememba, saj so skupaj z delniško družbo ETI d.d. Izlake ustanovili podjetje ETI-GUM d.o.o. Izlake, v katerega so preselili proizvodnjo gumijastih tehničnih izdelkov ter začeli z izdelavo tehničnih artiklov iz plastike. Nova posodobljena proizvodnja, razvoj novih artiklov in primerne marketinške strategije so podjetju omogočile prodor na zahtevne trge zahodne Evrope, kar pa je pomenilo izredno hitro rast podjetja. Zaradi boljšega obvladovanja trga so v začetku 1999 v najetih poslovnih prostorih odprli tudi dislocirano enoto v Kranju od koder obvladujejo predvsem tuje trge Vzhodne in Južne Evrope. V mesecu juliju 1999 so ustanovili novo podjetje BARTOG d.o.o. Podjetje se nahaja v Trebnjem v osrčju Slovenije, od koder so na voljo vse glavne cestne ter železniške povezave z drugimi deli Slovenije in Evrope. Osnovna dejavnost podjetja je zastopanje priznanih in uglednih tujih partnerjev, veleprodaja ter distribucija potrošnih materialov in rezervnih delov za motorna vozila, maloprodajo ter servisiranje motornih vozil v Sloveniji in v zadnjem času vse bolj tudi po sosednjih državah. Jedro ponudbe predstavljajo izdelki, ki jih na trgu ponujajo v neposrednem sodelovanju s proizvajalcem kot predstavnik ali pooblaščeni distributer. Podjetje lahko na tak način svojim partnerjem v najkrajšem času predstavi vse novosti, ki se pojavijo pri proizvajalcih, prav tako pa lahko kupca dobro informirajo o vseh novostih. Podjetje Bartog d.o.o. je zasnovano kot družba z omejeno odgovornostjo, hkrati pa je Bartog večinski lastnik podjetja Alpetour Bandag iz Škofje Loke. Glavnino prihodkov podjetja predstavlja prodaja pnevmatik 70%, ostalih 30% pa rezervni deli, akumulatorji LBZ, olja in tekočine LBZ. Pri vsem tem pa je vir pomembnih prihodkov mreža franšiznih servisov B.H.S. To zamisel o verigi hitrih servisov so prvič pod blagovno znamko B.H.S. predstavili svojim kupcem - serviserjem konec leta 2000 in čez nekaj mesecev so že podpisali prve pogodbe. Danes je franšizna mreža že zelo uveljavljena, veriga pa se širi tudi na tuje trge. Slika 1: Poslovni prostori podjetja Bartog d.o.o. Vir: internetni