SLOVENIJA V SVETU IN V EU (2016, vir: FAO in Eurostat)

Size: px

Start display at page:

Download "SLOVENIJA V SVETU IN V EU (2016, vir: FAO in Eurostat)"

Norma Fisher
5 years ago
Views:

1 Evropska opazovalnica trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture SLOVENIJA V SVETU IN V EU (2016, vir: FAO in Eurostat) je 23. največja proizvajalka ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU. (1.000 ton) Svet EU-28 % svet % EU-28 Ulov ,2 0,0 % 0,0 % Ribogojstvo ,0 % 0,1 % Skupaj ,0 % 0,0 % Plovila (2017) RIBIŠKA FLOTA (flota , vir: Register ribiške flote EU; zaposlovanje vir: Skupno raziskovalno središče JRC) Zmogljivost (2017) Moč (2017) Število: 184 BT: 723 KW: Skupaj (FTE): 84 (2015, Poreklo: JRC) 0-11 m m m >40 m Delovna mesta (FTE): 7 Delovna mesta (FTE): 21% Delovna mesta (FTE): 0% Delovna mesta (FTE): 0% Slovenska ribiška flota in njena sestava: Drugo Others 1 Others m 9,2% 0-11 m 90,8% 0-11 m 90,8% Gill nets and entangling nets 81% Zabodne mreže in zapletne mreže 81%

2 VREDNOST (v milijonih Evrov) PROSTORNINA (v 1000 ton) Evropska opazovalnica trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture IZTOVOR Iztovor je začetno raztovarjanje kakršnih koli količin ribiških proizvodov, vključno z vodnimi rastlinami, s krova ribiškega plovila na kopno v določeni državi, ne glede na državo pripadnosti plovila, ki je pri iztovoru udeleženo. Iztovor se beleži v neto teži. V Sloveniji je 100 % iztovora celih svežih ribiških proizvodov, ki so v celoti namenjeni za prehrano ljudi. 100 % ribiških proizvodov se iztovori s slovenskih plovil. V Sloveniji so zabeležena tri ribiška pristanišča, in sicer Koper, Piran in Izola (vir: Evidenca matičnih podatkov EU). 1,69 2,00 2,05 1,42 1,47 1,23 1,28 1,27 1,08 0,69 0,87 0,76 0,72 0,33 0,24 0,25 0,20 0, Iztovorjene glavne komercialne vrste in % vseh (2016, Evrov in tone) MORSKI SOLE LIST SARDINA SARDINE GILT-HEAD ZLATA SEABREAM ORADA % 16 11% MOL WHITING LIGENJ SQUID % 15 10% ZLATA GILT-HEAD ORADA SEABREAM TROPICAL SHRIMPS KOZICA 79 7% 12 8% HOBOTNICA OCTOPUS WHITING MOL 60 6% 11 7% MORSKI SOLE LIST SARDINA SARDINE 57 5% 10 7% DRUGE OTHER MARINE MORSKEFISH RIBE OTHERS DRUGO % 58 38% DRUGO OTHERS (vir: Eurostat)

3 VREDNOST (v milijonih Evrov) PROSTORNINA (v 1000 ton) Evropska opazovalnica trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture RIBOGOJSTVO Ribogojstvo se nanaša na gojenje sladko- in slanovodnih organizmov, kot so ribe, mehkužci, raki in vodne rastline. Podatki o ribogojstvu se beležijo v ekvivalentu žive teže in vrednosti. Gojeni proizvodi se običajno ne prodajajo na borznih trgih, temveč jih proizvajalci prodajajo neposredno trgovcem na debelo ali na drobno. V Sloveniji je 40 % rib gojenih v morski vodi ali somornici, 60 % pa v sladki vodi. Najpomembnejše ribogojne metode so: 40 % s plavajočimi napravami, v celoti v morski vodi ali somornici; 50 % v rezervoarjih, kanalih in recirkulacijskih sistemih; 10 % v ribnikih, v celoti v sladki vodi. 2,96 3,49 3,07 2,17 2,62 2,51 2,85 3,55 3,33 1,35 1,32 1,31 0,78 0,86 1,06 1,08 1,40 1, Gojene glavne komercialne vrste in % vseh (2015, Evrov in tone) POSTRV TROUT 2.302, % POSTRV TROUT EUROPEAN BRANCIN SEABASS 434,43 12% % KLAPAVICA MUSSEL MYTILUS SPP. MUSSEL MYTILUS KLAPAVICA SPP. 286, KRAP CARP CARP KRAP 285, % BRANCIN EUROPEAN SEABASS DRUGE OTHER SLADKOVODNE FRESHWATER FISH RIBE 17,60 1% 8 1% DRUGE OTHER FRESHWATER SLADKOVODNE FISHRIBE (vir: Eurostat)

4 Evropska opazovalnica trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture PRODAJA NA DEBELO (vir: Eurofish) Prodaja na debelo je vmesna faza v distribucijskem kanalu, kjer se kupuje v razsutem stanju in se ne prodaja potrošnikom, temveč prodajnim posrednikom (npr. prodajalcem na drobno). V Sloveniji so le prodajalci na debelo, ni pa veleprodajnih trgov. PREDELAVA Leta 2012 je bilo v ribji predelovalni industriji približno 354 zaposlenih. V Sloveniji je ribja predelovalna industrija zabeležila dodano vrednost 10,2 milijona Evrov, kar predstavlja manjši delež dodane vrednosti prehrambenih izdelkov na splošno. Glavni proizvodi so fileji in sveža postrv, krap, morski list in školjke. 15 družb Prodaja: 32,2 milijona Evrov (2014, vir JRC)

VREDNOST (v milijonih Evrov) PROSTORNINA (v 1000 ton) VREDNOST (v milijonih Evrov) PROSTORNINA (v 1000 ton) Evropska opazovalnica trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture TRGOVINA (vir:

PROIZVODI SALMON LOSOS 9,9 9,3 8,7 8, 8,4% 7, SKIPJACK ČRTASTI TUNA 7,9 7,1% 19 20 19 18 19 20 21 23 23 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 RUMENOPLAVUTI YELLOWFIN TUNA OTHERS DRUGO 6,9 55,4

RAZNI TUNAS TUNI 9 27% MACKEREL SKUŠA FRESHWATER SLADKOVODNI CATFISH SOM LIGENJ SQUID RIBJA FISHMEAL MOKA DRUGE OTHERMORSKE MARINE FISH RIBE OTHERS DRUGO 7 3 3 1 1 11 1 8% 4% 2% 31% Main Glavne

5 VREDNOST (v milijonih Evrov) PROSTORNINA (v 1000 ton) VREDNOST (v milijonih Evrov) PROSTORNINA (v 1000 ton) Evropska opazovalnica trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture TRGOVINA (vir: Eurostat) Uvoz UVAŽANE GLAVNE KOMERCIALNE VRSTE IN % VSEGA UVOZA (2017, milijon Evrov) LIGENJ SQUID 12,3 11,2% MISCELLANEOUS RAZNI TUNA TUNI DRUGI OTHER PRODUCTS PROIZVODI SALMON LOSOS 9,9 9,3 8,7 8, 8,4% 7, SKIPJACK ČRTASTI TUNA 7,9 7,1% RUMENOPLAVUTI YELLOWFIN TUNA OTHERS DRUGO 6,9 55,4 6,2% 50,3% Izvoz IZVŽANE GLAVNE KOMERCIALNE VRSTE IN % VSEGA IZVOZA (2017, milijon Evrov) MISCELLANEOUS RAZNI TUNAS TUNI 9 27% MACKEREL SKUŠA FRESHWATER SLADKOVODNI CATFISH SOM LIGENJ SQUID RIBJA FISHMEAL MOKA DRUGE OTHERMORSKE MARINE FISH RIBE OTHERS DRUGO % 4% 2% 31% Main Glavne countries države of POREKLA ORIGIN (v vrednosti, (in value, 2017) Main Glavne countries države of POREKLA DESTINATION (v vrednosti, (in value, 2017) Italija Italy 26% 26% Croatia 20% Hrvaška 20% Croatia 31% Hrvaška 31% Avstrija Austria 20% 20% Spain 14% Španija Nemčija Germany 8% 8% Madžarska 12% Hungary 12% Serbia 10%

Prodaja na drobno Ribarnica Odprti trgi Neposredna prodaja Prednostna izbira potrošnikov na nabavnih kanalih (vir:

6 Evropska opazovalnica trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture DISTRIBUCIJA Dobavna veriga ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v Sloveniji (vir: Eurofish) PROIZVODNJA Ulov + Ribogojstvo UVOZ Trgovci na debelo Predelava Prodaja na drobno Ribarnica Odprti trgi Neposredna prodaja Prednostna izbira potrošnikov na nabavnih kanalih (vir: EUROBAROMETER) Gostinstvo IZVOZ Ribogojnica, ribič Trgovina z živili, super/hiper market Ribarnica ali specializirana trgovina Tržnica

7 Evropska opazovalnica trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture URAVNOTEŽENA OSKRBA (2015, vir: EUMOFA) Uvoz ton Izvoz ton Proizvodnja (Ulov+Ribogojstvo) ton Oskrba ton Ocenjena poraba ton

8 64% 52% 31% 68% 51% 15% 56% 134% 123% 62% 68% 30% 32% 56% 60% Evropska opazovalnica trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture Ocenjena poraba ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva je v Sloveniji leta 2015 znašala 10,7 kg na prebivalca, kar je 3 % več v primerjavi s prejšnjim letom. Glavne vrste rib, uporabljene v prehrani, so bile šarenka, krap, brancin in školjke. S socialno-demografskega vidika spadajo redni porabniki rib predvsem v starostni skupini in let. V Sloveniji so mladi manj nagnjeni k uživanju rib. Ta starostna skupina ima najnižje število rednih potrošnikov v vsej EU (vir: EU consumer habits regarding fishery and aquaculture products - Navade potrošnikov v EU glede ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva). Slovenci kupujejo predvsem sveže in konzervirane proizvode (65 %), medtem ko se za nepakirane ribe odločajo malce manj pogosto v primerjavi z EU povprečjem (68 %). Nakupni dejavniki (vir: EUROBAROMETER) PORABA OSEBNI PERSONAL DEJAVNIKI FACTORS 10,7 kg na osebo (vir: EUMOFA) Fish Ribe as kot source vir of zdravja wellness in and dobrega healthpočutja Hedonizem Hedonism Convenience Ugodna cena and in ease enostavna of priprava preparation ZUNANJI EXTERNAL DEJAVNIKI FACTORS Propensity Pripravljenost to try za preizkušanje new products novih produktov Slovenia EU Visoke High prices cene Razpršenost Retail diversification maloprodajnih mest Frequency Pogostost of promotional promocijskih dogodkov events Product's Trajnost sustainability proizvodov Videz proizvoda (svežina, predstavitev ipd.) Cena proizvoda Poreklo proizvoda Etiketa z znamko ali kakovostjo (npr. ZGO, ZOP)) Kako preprosta in hitra je priprava Okolje, družbeni ali etični vpliv Drugo (spontano) Nič (spontano) EU Ni znano 18% 24% 15% 21% 15% 5% 2% 2% 2% 1% 1% 42% 54% 58% 56% 55% 55%

SLOVENIJA V EUMOFI IZTOVOR EUMOFA pridobiva količine in vrednosti iz Eurostata - Ribištvo. Podatki o vseh vrstah, iztovorjenih v Sloveniji s plovili iz vseh držav.

9 SLOVENIJA V EUMOFI IZTOVOR EUMOFA pridobiva količine in vrednosti iz Eurostata - Ribištvo. Podatki o vseh vrstah, iztovorjenih v Sloveniji s plovili iz vseh držav. Podatki so na voljo na letni ravni v enostavnih, naprednih tabelah. RIBOGOJSTVO EUMOFA pridobiva količine in vrednosti iz Eurostata - Ribištvo. Podatki so na voljo na letni ravni v enostavnih, naprednih tabelah. PRODAJA NA DEBELO PRVE PRODAJE Za to stopnjo dobavne verige ni podatkov PREDELAVA Za to stopnjo dobavne verige ni podatkov Za to stopnjo dobavne verige ni podatkov PORABA TRGOVINA EUMOFA pridobiva količine in vrednosti iz Eurostata - COMEXT. Podatke o trgovini vseh ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva beležijo nacionalne carinske uprave na mesečni in letni ravni. Podatki so na voljo v enostavnih, naprednih tabelah. Za to stopnjo dobavne verige ni podatkov

Trg z zelenjavo (krompirjem, jagodami) in povezovanje pridelovalcev

Alenka Marjetič Žnider Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Maribor, 7. 12. 2017 Trg z zelenjavo (krompirjem, jagodami) in povezovanje pridelovalcev Vsebina Trg s krompirjem Trg z zelenjavo