UNIVERZA V LJUBLJANI Biotehniška fakulteta - Oddelek za agronomijo. Prof. dr. Katja Vadnal KMETIJSKO TRŽENJE

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI Biotehniška fakulteta - Oddelek za agronomijo Prof. dr. Katja Vadnal KMETIJSKO TRŽENJE Študijsko gradivo za študente univerzitetnega študija Kmetijstvo agronomija Oddelek za agronomijo, 2008

2 KAZALO VSEBINE 1 TRG KMETIJSKEGA PRIDELKA PONUDBA KMETIJSKEGA PRIDELKA Dejavniki ponudbe kmetijskega pridelka pri pridelovalcu Splošni zakon ponudbe Sprememba obsega ponudbe in sprememba ponudbe kmetijskega pridelka Skupna ali agregatna ponudba pridelka Posebni problemi ponudbe kmetijskega pridelka Ponudba kmetijskega pridelka - vprašanja za preizkus znanja POVPRAŠEVANJE PO KMETIJSKEM PRIDELKU Dejavniki povpraševanja Splošni zakon povpraševanja Vpliv dohodka na povpraševanje Osebnostni in družbeni dejavniki povpraševanja Sprememba obsega povpraševanja in sprememba povpraševanja po kmetijskem pridelku Skupno ali agregatno povpraševanje Odločitev o nakupu Povpraševanje po kmetijskem pridelku - vprašanja za preizkus znanja TRŽNO RAVNOTEŽJE Tržno ravnotežje Sprememba tržnega ravnotežja Nihanja tržnih cen Prilagodljivost pridelovalca na spremembe na trgu Tržno ravnotežje - vprašanja za preizkus znanja KMETIJSKI TRG Trg kmetijskega pridelka Vloga trga pri uravnavanju gospodarstva Opredelitev področja trga kmetijskega pridelka Velikost trga Členitev trga Sestava trga Tržna koncentracija Pravni vidiki varstva konkurence Trg vprašanja za preizkus znanja 74 1

3 2 TRŽENJE KMETIJSKO TRŽENJE Področje kmetijskega trženja Instrumentalna definicija kmetijskega trženja Umeščanje kmetijskega trženja v poslovne zasnove pridelovalcev Trženje vprašanja za preizkus znanja POLITIKA TRŽNEGA PRIDELKA Tržni pridelek Politika tržnega pridelka Politika tržnega pridelka vprašanja za preizkus znanja POLITIKA CENE Določanje, odkrivanje in postavljanje cene Dejavniki politike cene Politika cene Politika cene vprašanja za preizkus znanja TRŽNE POTI OZIROMA RAZPEČEVANJE Pot pridelka Prodajna pot Izvajalci opravil na tržni poti Razsežnost in struktura tržne poti Tržna pot, ki je pod nadzorom velike trgovske verige Marža Politika tržnih poti Tržne poti vprašanja za preizkus znanja TRŽENJSKA PROMOCIJA Trženjski komunikacijski proces Oblike trženjskega sporočanja Udeležba na sejmu Etika trženjske promocije Trženjska promocija vprašanja za preizkus znanja STRATEGIJA TRŽENJA Namen in vsebina strategije trženja Strategije trženja na osnovi tržnega življenjskega kroga pridelka Krovne in posebne strategije trženja Strategije trženja vprašanja za preizkus znanja 134 2

4 2.7 UPRAVLJANJE, NAČRTOVANJE, ORGANIZIRANJE IN NADZOROVANJE TRŽENJA Upravljanje trženja Načrtovanje trženja Organizacija trženja Nadzorovanje trženja Upravljanje, načrtovanje, organiziranje in nadzorovanje vprašanja za preizkus znanj RAZISKOVANJE TRGA IN TRŽENJA Kmetijsko trženje kot raziskovalni problem Povodi za raziskovanje trga in trženja Raziskovalni postopek Primeri Navodila za samostojno raziskovalno delo (pripravo seminarske naloge) Raziskovanje trga in trženja vprašanja za preizkus znanja 187 VIRI 188 3

5 SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Tržna cena pridelka (c y ) in obseg njegove ponudbe (S y ) Preglednica 2:Prihodek, stroški in dobiček tržnega pridelovalca na popolnoma konkurenčnem trgu Preglednica 3: Cenovna elastičnost ponudbe in fleksibilnost cene Preglednica 4: Skupna ali agregatna ponudba pridelka na primeru treh pridelovalcev (N=3) 17 Preglednica 5: Gibanje realne cene in pridelka zelja, Slovenija, Preglednica 6: Tržna cena pridelka (c y ) in povpraševanje po njem (D y ) Preglednica 7: Koeficient cenovne elastičnost povpraševanja in koeficient odzivnosti cen na spremembe v povpraševanju Preglednica 8: Sistem Törnquistovih krivulj Preglednica 9: Demografske in geo-demografske značilnosti kupcev Preglednica 10: Kazalci življenjskega stila Preglednica 11: Skupno ali agregatno povpraševanje Preglednica 12: Nacionalni dohodek in raven prehrane v Jugoslaviji in Italiji, Preglednica 13: Osnovni tipi kupcev Preglednica 14: Tržno ravnotežje, tržni presežek, tržni primanjkljaj in gibanje cen Preglednica 15: Sistem analitičnih funkcij, ki pojasnijo trg kmetijskega pridelka Preglednica 16: Spremembe v oblikah trgov Preglednica 17: Primerjava blagovne borze in avkcije Preglednica 18: Šest vprašanj o trgu in odgovori nanje Preglednica 19: Trgi koruze Preglednica 20: Opredelitev pšenice kot tržnega blaga Preglednica 21: Sodila za opredelitev področja trga kmetijskih pridelkov, izpeljana iz splošnih značilnosti pridelka Preglednica 22: Značilne sestave trgov Preglednica 23: Tipi tržne koncentracije Preglednica 24: Tržna koncentracija Preglednica 25: Tržni deleži izdelkov mlekarne na slovenskem trgu izbranih mlečnih izdelkov, v %, Preglednica 26: Tržni cilji porabnikov, kmetij in kmetijskih podjetij Preglednica 27: Primerjava poslovnih zasnov pridelovalcev po središču, sredstvih in učinku poslovanja Preglednica 28: Spremenljivke, ki so pomembne pri tržnem umeščanju pridelkov, namenjenih prehrani Preglednica 29: Testiranje zasnove pridelka pri potencialnih kupcih Preglednica 30: Pomen blagovne znamke za pridelovalca in za kupca Preglednica 31: Primerjava stroškov pridelovanja in skladiščenja jabolk v Sloveniji, na avstrijski Štajerski in na južnem Tirolskem, Preglednica 32: Vrste trgovcev na debelo Preglednica 33: Vrste trgovcev na drobno Preglednica 34: Prednosti in pomanjkljivosti neposredne prodaje na kmetiji Preglednica 35: Delež kmetov v izdatkih potrošnikov za hrano v ZDA, % (USDA) Preglednica 36: Dejavniki izbire tržne poti Preglednica 37: Želene lastnosti tipičnih skupin prodajnega osebja Preglednica 38: Osnovne značilnost obdobij in trženjski cilji po obdobjih tržnega življenjskega kroga pridelka

6 Preglednica 39: Krovne strategije trženja Preglednica 40: Posebne strategije trženja Preglednica 41: Temelje naloge upravljanja trženja Preglednica 42: Analiza stanja Preglednica 43: Dejavniki organizacije trženja Preglednica 44: Prednosti in pomanjkljivosti izvajanja trženjskih opravil, če jih opravlja podjetje samo ali pa zanje pooblasti zunanje izvajalce Preglednica 45: Razvoj metod trženjskega raziskovanja Preglednica 46: Poenostavljena struktura poslovnega načrta Preglednica 47: Tipične prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti Preglednica 48: Analiza prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti za podjetje Preglednica 49: Analiza prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti na področju tržnega spleta Preglednica 50: Pet ključnih sestavin raziskovalnega postopka Preglednica 51: Osnovni sekundarni viri informacij in podatkov, ki so dosegljivi na medmrežju Preglednica 52: Vrste zaprtih vprašanj

7 SEZNAM SLIK Slika 1: Zveza med tržno ceno pridelka in obsegom njegove ponudbe Slika 2: Gibanje stroškov, prihodka in dobička tržnega pridelovalca na popolnoma konkurenčnem trgu Slika 3: Kingov učinek Slika 4: Sprememba cene in sprememba obsega ponudbe Slika 5: Ponudba je cenovno toga: Slika 6: Ponudba je cenovno sorazmerno elastična: E Sc = Slika 7: Cenovno zelo elastična ponudba: E Sc >1 (Sa) in cenovno popolnoma elastična ponudba: E Sc = (Sb) Slika 8: Sprememba obsega ponudbe pridelka Slika 9: Sprememba ponudbe pridelka Slika 10: Skupna ali agregatna ponudba na primeru treh pridelovalcev (N=3) Slika 11: : Gibanje cene zelja in zemljišč pod zeljem, Slovenija, Slika 12: Gibanje cene zelja in hektarskega pridelka zelja, Slovenija, Slika 13: Cenovna elastičnost kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne ponudbe Slika 14: Dolgoročna krivulja ponudbe pridelka pri pridelovalcu Slika 15: Prilagajanje pridelovalca na padec cen Slika 16: Indeks fizičnega obsega rastlinske proizvodnje, 1955=100, Slovenija, Slika 17: Spremembe ponudbe pridelka glede na vremenske razmere Slika 18: Sezonska narava pridelovanja Slika 19: Splošni zakon povpraševanja Slika 20: : Sprememba tržne cene pridelka in sprememba obsega povpraševanja po njem Slika 21: Pridelka A in B sta nadomestka: E DAcB > Slika 22: Pridelka A in B se dopolnjujeta: E DAcB < Slika 23: Dohodkovna krivulja povpraševanja Slika 24: Dohodkovne krivulje povpraševanja za tipične skupine kmetijskih pridelkov Slika 25: Pridelek, ki je superiorna in inferiorna dobrina Slika 26: Povpraševanje po krompirju glede na dohodek gospodinjstva, Slovenija, 1993, kg/član/leto Slika 27: Dohodkovne elastičnosti povpraševanja za Törnquistove krivulje Slika 28: Spremembe v obsegu povpraševanja Slika 29: Spremembe povpraševanja Slika 30: Različni narodnogospodarski načini delitve dohodka med prebivalstvo Slika 31: Porabnikova odločitev o nakupu Slika 32: Tržno ravnotežje Slika 33: Pot spreminjanja tržnega ravnotežja Slika 34: Sprememba tržnega ravnotežja zaradi spremembe ponudbe Slika 35: Sprememba tržnega ravnotežja zaradi spremembe povpraševanja Slika 36: Sprememba tržnega ravnotežja zaradi spremembe ponudbe in spremembe povpraševanja Slika 37: Povprečni mesečni indeksi odkupnih cen namiznih jabolk, Slovenija, septembra 1991 do avgusta 1995 po mesecih Slika 38: Sezonsko gibanje odkupne cene koruze, Slovenija, Slika 39: Gibanje povprečnih letnih realnih odkupnih cen graha in krompirja, Slovenija, Slika 40: Ciklične spremembe obsega pridelka in njegove tržne cene Slika 41: Gibanje števila prašičev, Slovenija,

8 Slika 42: Gibanje ponudbe, povpraševanja in cen pri konvergentni pajčevini Slika 43: Nihanja cen pri konvergentni pajčevini Slika 44: Kontinuirana pajčevina Slika 45: Nihanja cen pri kontinuirani pajčevini Slika 46: Divergentna pajčevina Slika 47: Nihanje cen pri divergentni pajčevini Slika 48: Dolgoročne spremembe cen kmetijskih pridelkov kmetijski problem Slika 49: Kratkoročno prilagajanje ponudbe pridelka spremembam v povpraševanju Slika 50: Srednjeročno prilagajanje ponudbe pridelka spremembam v povpraševanju Slika 51: Dolgoročno prilagajanje ponudbe pridelka spremembam v povpraševanju Slika 52: Kmetijska avkcija Slika 53: Naloge kmetijske blagovne borze Slika 54: Gibanje dnevnih in terminskih cen ter osnove z zapadlostjo pogodbe Slika 55: Razmerja v številčnosti oziroma tržni moči med pridelovalci, posredniki in kupci. 58 Slika 56: Portfelj kmetijske zadruge Slika 57: Tržna funkcija zadruge v očeh kmetov Slika 58: Vloga trga pri uravnavanju gospodarstva Slika 59: Zamenljivost pridelkov kot sodilo za opredeljevanje trga pridelka Slika 60: Členitev trga kupcev živeža Slika 61: Členitev trga kmetijskih pridelkov kot živili Slika 62: Trg efektivnega in potencialnega povpraševanja in totalni trg Slika 63: Kupčeva pripravljenost, da zamenja dobavitelja Slika 64: Porterjev diamant Slika 65: Trženjski splet Slika 66: Kmetijsko trženje kot proces Slika 67: Kmetijsko trženje kot sistem Slika 68: Kmetijsko trženje z vidika obnašanja trženjskih akterjev Slika 69: Tržni pridelek Slika 70: Konsistenten asortiman cvetličarne Slika 71: Bostonska matrika Slika 72: Določanje, odkrivanje in postavljanje cene Slika 73: Dejavniki, ki vplivajo na odločitev o prodajni ceni Slika 74: Učinek obsega pridelovanja Slika 75: Krivulja izkušenj oziroma učenja Slika 76: Prelomna točka Slika 77: Tržna pot pridelka Slika 78: Poti pridelka, pogajanj, financiranja, tveganja, naročil in plačil Slika 79: Opravila na poti pridelka Slika 80: Prodajna pot pridelka Slika 81: Tržne poti po dolžini Slika 82: Konvencionalna tržna pot Slika 83: Vertikalno povezana tržna pot Slika 84: Tržni model marže Slika 85: Proces trženjskega sporočanja Slika 86: Promocijski splet Slika 87: Upravljanje osebne prodaje Slika 88: Razlogi razstavljalcev in obiskovalcev za udeležbo na sejmu Slika 89: Tržni življenjski krog pridelka Slika 90: Strategija tržnega pridelka na podlagi tržnega življenjskega kroga pridelka Slika 91: Primarni in ponovljeni tržni življenjski krog pridelka

9 Slika 92: Življenjski krog razvitega pridelka Slika 93: Strategija cene na podlagi tržnega življenjskega kroga pridelka Slika 94: Strategija tržnih poti na podlagi življenjskega kroga pridelka Slika 95: Strategija oglaševanja in pospeševanja prodaje na podlagi življenjskega kroga pridelka Slika 96: Koraki, po katerih se kupec pripravlja na nakup Slika 97: Načrt trženja Slika 98: Funkcionalna organizacija tženja Slika 99: Organizacija trženja na podlagi pridelka Slika 100: Organizacija trženja na podlagi ciljnega trga Slika 101: Matrična organizacija trženja Slika 102: Nadzorovanje trženja Slika 103: Tržni informacijski sistem Slika 104: Analiza prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti v sistemu načrtovanja in izvajanja trženja

10 Prvi del TRG KMETIJSKEGA PRIDELKA 1.1 PONUDBA KMETIJSKEGA PRIDELKA 1.2 POVPRAŠEVANJE PO KMETIJSKEM PRIDELKU 1.3 TRŽNO RAVNOTEŽJE 1.4 KMETIJSKI TRG 9

11 1.1 PONUDBA KMETIJSKEGA PRIDELKA Dejavniki ponudbe kmetijskega pridelka pri pridelovalcu Ponudba Ponudba je obseg pridelka, ki ga je pridelovalec pri dani tržni ceni pripravljen in zmožen ponuditi na trgu. Dejavniki ponudbe Dejavniki, ki določajo, koliko kmetijskega pridelka bo pridelovalec ponudil na trg, so: tržna cena pridelka stroški pridelovanja pridelka, ki so odvisni od tehnologije pridelovanja in tržnih cen uporabljenih prvin pridelovanja oportunitetni stroški pridelovanja pridelka oziroma tržne cene drugih pridelkov, ki pridelku konkurirajo pri rabi prvin pridelovanja poslovni cilj pridelovalca. Ponudbo kmetijskega pridelka pri pridelovalcu, S y (kratica S izvira iz angleške besede supply = ponudba), ponazarja funkcija: S y = f (c y, T y, cp 1...n, cx 1...n, C), kjer je: c y - tržna cena pridelka y T y - tehnologija pridelovanja pridelka y cp 1... n - tržne cene uporabljenih prvin pridelovanja cx 1...n - oportunitetni stroški pridelovanja pridelka y C - poslovni cilj pridelovalca Splošni zakon ponudbe stroški pridelovanja Splošni zakon ponudbe pove, da je zveza med tržno ceno pridelka in obsegom njegove ponudbe ob predpostavki ceteris paribus sorazmerna. Preglednica 1: Tržna cena pridelka (c y ) in obseg njegove ponudbe (S y ) Tržna cena pridelka c y, /t Obseg ponudbe pridelka S y, t

12 Predpostavka ceteris paribus pomeni»ob sicer nespremenjenih razmerah«: spreminja se samo tržna cena pridelka, ne pa tudi drugi dejavniki ponudbe (tehnologija pridelovanja in cene potrošenih prvin pridelovanja oziroma stroški pridelovanja, stroški pridelovanja, oportunitetni stroški pridelovanja, poslovni cilji pridelovalca). Tržna cena pridelka, SIT/t Obseg ponudbe pridelka, t Slika 1: Zveza med tržno ceno pridelka in obsegom njegove ponudbe Z naraščanjem tržne cene pridelka se povečuje tudi obseg njegove ponudbe, ceteris paribus. Z zniževanjem tržne cene pridelka se zmanjšuje tudi obseg njegove ponudbe, ceteris paribus. S y = f (c y ), df/dcy> 0, kjer je: S y - obseg ponudbe pridelka y c y - tržna cena pridelka y. Pogoji veljavnosti splošnega zakona ponudbe Splošni zakon ponudbe velja pri naslednjih pogojih: 1. trg mora biti popolnoma konkurenčen 2. poslovni cilj pridelovalca mora biti maksimiranje dobička. Rastoča cena spodbudi pridelovalca, da poveča obseg ponudbe pridelka, ker mu omogoča dobičkonosno pridelovanje dodatnih enot pridelka in rast celotnega dobička. Zato bo povečeval obseg ponudbe pridelka vse dokler bo njegova tržna cena večja od stroškov dodatnih enot pridelka. Največji dobiček bo dosegel, ko bodo stroški pridelovanja dodatne enote pridelka enaki tržni ceni pridelka (preglednica 1.2). Na popolnoma konkurenčnem trgu posamezni pridelovalec ne more vplivati na višino tržne cene. V našem primeru bo lahko svoj pridelek prodal le po 40 /t ne glede na to, kolikšni so njegovi stroški pridelovanja. Če hoče uspešno gospodariti, mora stroške svojega pridelovanja prilagoditi obstoječi tržni ceni. Največji dobiček bo pridelovalec v danih razmerah pridelovanja in ob dani tržni ceni dosegel, če bo pridelal 9 t pridelka. Pri tolikšnem obsegu pridelka je razlika med prihodkom od prodaje pridelka in stroški njegovega pridelovanja največja, stroški pridelovanja dodatne enote pridelka (38 ) pa so približno enaki prihodkom od prodaje dodatne enote pridelka (40 = 1 t * 40 /t). 11

13 Preglednica 2:Prihodek, stroški in dobiček tržnega pridelovalca na popolnoma konkurenčnem trgu Pridelek, t Tržna cena pridelka, /t Prihodek, Skupni stroški, Dobiček, Stroški dodatnih enot pridelka, Prihodek od dodatnih enot pridelka, 1 2 3=1x2 4 5= (= ) 40 [=(2-1)*40] (= ) 40 [=(3-2)*40] (= ) 40 [=(4-3)*40] (= ) 40 [=(5-4)*40] (= ) 40 [=(6-5)*40] (= ) 40 [=(7-6)*40] (= ) 40 [=(8-7)*40] (= ) 40 [=(9-8)*40] (= ) 40 [=(10-9)*40] (= ) 40 [=(11-10)*40] SIT Skupni prihodek A B SS Skupni stroški Dobiček t Slika 2: Gibanje stroškov, prihodka in dobička tržnega pridelovalca na popolnoma konkurenčnem trgu Dobiček je razlika med prihodkom in stroški. Če želimo določiti obseg pridelka, pri katerem bo pridelovalec dosegal največji možni dobiček, je potrebno analizirati prihodek in stroške. Pridelovalec bo dosegel največji dobiček pri tistem obsegu pridelka, kjer je razlika med skupnim prihodkom (SP) in skupnimi stroški (SS) največja. Pri tolikšnem obsegu pridelka je prihodek od dodatne enote pridelka (dodatni prihodek) enak stroškom pridelovanja dodatne enote pridelka (dodatnim stroškom). 12

14 Ker je povpraševanje po pridelku, ki ga posamični pridelovalec ponudi na popolnoma konkurenčnem trgu popolnoma elastično, je dodatni prihodek enak tržni ceni pridelka. Pridelovalec bo imel največji dobiček pri obsegu pridelka, pri katerem sta dodatni prihodek in tržna ena pridelka izenačena. Atipična oblika splošnega zakona ponudbe Če pridelovalci niso tržno usmerjeni in je njihov osnovni poslovni cilj maksimiranje prihodka na pa maksimiranje dobička, lahko pride do Kingovega učinka oziroma perverzne reakcije kmetov na cene. Pri tem gre za to, da pridelovalci povečujejo obseg ponudbe ob rastoči ceni le do neke določene ravni. Če cene še naprej naraščajo, se bo obseg njihove ponudbe zmanjšal. Podobno bodo ravnali, če se bodo cene znižale. Na znižanje cen se bodo odzvali s povečano ponudbo. Tržna cena pridelka c 3 c 2 c 1 q 3 q 1 q 3 ponudbe Obseg Slika 3: Kingov učinek Cenovna elastičnost ponudbe Cenovna elastičnost ponudbe, E Sc, kaže, kako intenzivno se pridelovalec z obsegom svoje ponudbe odziva na spremembe v tržni ceni pridelka. Izračunamo jo po naslednjem obrazcu: E Sc = sprememba količine ponudbe S y (S y2 - S y1 )/(S y2 + S y1 ) = sprememba cene c y (cy2 - c y1 )/(c y2 + c y1 ) 13

15 Tržna cena pridelka Sprememba cene S Sprememba obsega ponudbe Obseg ponudbe pridelka Slika 4: Sprememba cene in sprememba obsega ponudbe Vrednosti E Sc Cenovna elastičnost ponudbe kaže, za koliko se spremeni obseg ponudbe pridelka, če se spremeni njegova cena. Če ostane obseg ponudbe pridelka nespremenjen, čeprav se je tržna cena pridelka spremenila, je ponudba cenovno toga (E Sc =0). Če se obseg pridelka spremeni za toliko, za kolikor se je spremenila cena pridelka, je ponudba cenovno sorazmerno elastična (E Sc =1). Če se ob zelo majhni spremembi cene pridelka obseg njegove ponudbe zelo spremeni, je ponudba cenovno popolnoma elastična (E Sc = ). c 3 Tržna cena pridelka S c 3 Tržna cena pridelka S c 2 c 2 c 1 c 1 q 1 =q 2 ;=q Obseg ponudbe pridelka Slika 5: Ponudba je cenovno toga: E Sc = 0 q 1 q 2 q 3 Obseg ponudbe pridelka Slika 6: Ponudba je cenovno sorazmerno elastična: E Sc = 1 14

16 Tržna cena pridelka Sa c 3 c 2 c 1 Sb q 1 q 2 q 3 Obseg ponudbe pridelka Slika 7: Cenovno zelo elastična ponudba: E Sc >1 (Sa) in cenovno popolnoma elastična ponudba: E Sc = (Sb) Fleksibilnost cen Koeficient cenovne elastičnosti kaže, kako se spremeni ponudba pridelka S Y, če se spremeni cena pridelka c Y. Pridelovalce pa zanima tudi, kako se bodo spremenile cene pridelka, če se bo spremenila ponudba. Te informacije daje koeficient inverzne funkcija c Y = ϕ(s Y ). Preglednica 3: Cenovna elastičnost ponudbe in fleksibilnost cene Funkcija ponudbe Inverzna funkcija S Y = f( c Y ) c Y = ϕ(s Y ) Koeficient censke elastičnosti ponudbe Koeficient fleksibilnosti cen ES Y c Y = c y dsy. 1 S y dc Ec y Y S Y = ESycy Koeficient fleksibilnosti cen je enak recipročni vrednosti koeficienta censke elastičnosti ponudbe Sprememba obsega ponudbe in sprememba ponudbe kmetijskega pridelka Sprememba obsega ponudbe Sprememba obsega ponudbe pridelka je posledica spremembe njegove tržne cene, ceteris paribus. Vsi drugi dejavniki ponudbe ostanejo torej nespremenjeni. 15

17 Tržna cena pridelka c 2 S 2 S c 1 S 1 q 1 q 2 Obseg ponudbe pridelka Slika 8: Sprememba obsega ponudbe pridelka Sprememba ponudbe Sprememba ponudbe pridelka je posledica sprememb v drugih dejavnikih ponudbe: v tehnologiji pridelovanja, v cenah prvin pridelovanja, v oportunitetnih stroških pridelovanja in v poslovnem cilju pridelovalca. Sprememba v teh dejavnikih ponudbe povzroči premik krivulje ponudbe. Oblikuje se nova krivulja ponudbe pridelka. Premik krivulje S 1 v položaj S 2, ko je pridelovalec pri enaki tržni ceni pripravljen in zmožen ponuditi več pridelka, je posledica bolj storilne tehnologije pridelovanja, zniževanja stroškov pridelovanja zaradi znižanja davkov ali obrestne mere na kredite in podobno. Premik krivulje S 1 v položaj S 3 pomeni, da je pridelovalec pri enaki tržni ceni pripravljen in zmožen ponuditi manj pridelka. Vzroki so lahko naravne ujme, ki uničijo pridelek, uvajanje manj storilnih tehnologij (ekstenziviranje pridelovanja, ekološko pridelovanje), povečanje cene nafte in podobno. Tržna cena pridelka c 1 S 3 S 1 S 2 q 3 q 1 q 2 Obseg ponudbe pridelka Slika 9: Sprememba ponudbe pridelka 16

18 1.1.4 Skupna ali agregatna ponudba pridelka Skupna ali agregatna ponudba je obseg pridelka, ki so ga vsi pridelovalci pri dani tržni ceni pripravljeni in zmožni ponuditi na trgu. Agregatna ponudba pridelka je dejansko seštevek obsegov ponudbe posameznih pridelovalcev. Dejavniki agregatne ponudbe Dejavniki, ki določajo, kolikšna bo agregatna ponudba kmetijskega pridelka, so: tržna cena pridelka stroški pridelovanja pridelka, ki so odvisni od tehnologije pridelovanja in tržnih cen uporabljenih prvin pridelovanja oportunitetni stroški pridelovanja pridelka oziroma tržne cene drugih pridelkov, ki pridelku konkurirajo pri rabi prvin pridelovanja poslovni cilji pridelovalcev število pridelovalcev sestava dejavnosti po velikosti pridelovalcev. Agregatno ponudbo kmetijskega pridelka SA y, ponazarja funkcija: SA y = f (c y, T y, cp 1...n, cx 1...n, C, N, R), kjer je: c y - tržna cena pridelka y T y - tehnologija pridelovanja pridelka y cp 1... n - tržne cene uporabljenih prvin pridelovanja cx 1...n - oportunitetni stroški pridelovanja pridelka y C - poslovni cilji pridelovalcev N - število pridelovalcev R - sestava dejavnosti po velikosti pridelovalcev. Preglednica 4: Skupna ali agregatna ponudba pridelka na primeru treh pridelovalcev (N=3) Tržna cena pridelka, /t Ponudba pridelovalca A, t Ponudba pridelovalca B, t Ponudba pridelovalca C, t Skupna ponudba, t = Pri tržni ceni 1 /t ni nobeden od pridelovalcev pripravljen in zmožen ponuditi pridelka na trg, saj je tržna cena pridelka nižja od dodatnih stroškov njegovega pridelovanja. Pri ceni 2 /t je pridelovalec A pripravljen in zmožen ponuditi na trg 10 t pridelka, ker mu tržna cena pokrije 17

19 dodatne stroške pridelovanja, medtem ko je za pridelovalca B in C ta cena, glede na njune dodatne stroške pridelovanja, še vedno prenizka. Pridelovalec B bo začel pridelke ponujati šele pri ceni 3 /t, pridelovalec C pa pri 4 /t. Pridelovalec A bo, skladno s splošnim zakonom ponudbe, z rastočo ceno ves čas povečeval obseg ponudbe svojega pridelka, ker mu tržna cena pokrije stroške pridelovanja dodatnih enot pridelka. Agregatna ponudba pridelka narašča z naraščajočo tržno ceno zato, ker pridelovalci, ki pridelek že pridelujejo, širijo svoj obseg pridelovanja. Rastoča cena pa omogoči pridelovanje tudi novim pridelovalcem. Cena Ponudba pridelovalca C Ponudba pridelovalca B Ponudba pridelovalca A Obseg ponudbe Slika 10: Skupna ali agregatna ponudba na primeru treh pridelovalcev (N=3) Podobno velja, ko se tržna cena pridelka znižuje. Ko se tržna cena zniža s 7 /t na 4 /t, vsi pridelovalci ponujajo pridelek, vendar zmanjšujejo obseg ponudbe. Ko se cena zniža s 4 /t na 3 /t, pridelovalec C pridelka ne bo več ponujal, saj so njegovi dodatni stroški pridelovanja višji od tržne cene pridelka. Pridelovalec B bo iz istega razloga ravnal enako pri padcu cene s 3 /t na 2 /t, pridelovalec A pa pri padcu cene s 2 /t na 1 /t. Če tržna cena pridelka pada, se bo obseg agregatne ponudbe pridelka zmanjšal zato, ker pridelovalci zmanjšujejo oziroma opuščajo njegovo pridelovanja. Agregatna ponudba zelja v Sloveniji Preglednica 5: Gibanje realne cene in pridelka zelja, Slovenija, Indeks 1997/1991 Realna cena, /kg 4,78 6,66 4,65 3,85 3,66 3,71 3,43 72 Skupni pridelek, tis. t 65,4 47,8 55,9 80,6 74,2 74,1 73,6 113 Zasejana zemljišča, tis. ha 3,3 3,3 3,6 2,9 2,1 2,1 1,8 55 Hektarski pridelek, t/ha 19,6 14,5 15,4 28,2 35,1 35,1 39,9 203 Cena zelja v Sloveniji se je v opazovanem obdobju zmanjšala za 28 % (indeks 1997/1991=72). V skladu s splošnim zakonom ponudbe je bilo pričakovati, da se bo zmanjšala tudi ponudba zelja. Vendar se je skupni pridelek povečal za 13 % (indeks 1997/1991=113). Skupni pridelek je rezultat dveh dejavnikov: zasejanega zemljišča in 18

20 hektarskega pridelka. Za vsakega od opazovanih dejavnikov ponudbe sta v opazovanem obdobju značilni nasprotni smeri gibanja. Zasejana zemljišča so se skoraj prepolovila (indeks 1997/1991=55), hektarski pridelek pa se je podvojil (indeks 1997/1991=203). Tržni pridelovalec se pri tem, kaj, koliko in kako bo prideloval, odloča glede na tržne cene. Slovenski pridelovalci zelja so se na padajočo ceno zelja odzvali v skladu s splošnim zakonom ponudbe: z zeljem je bilo vsako leto zasejano manj zemljišč. Prišlo je do spremembe obsega ponudbe. Tržna cena, SIT/kg Zasejano zemljišče, ha Tržna cena pridelka tržna cena, SIT/kg zasejano zemljišče, ha c 1 c 2 S 1 S 2 q 2 q 1 Obseg ponudbe pridelka Sprememba obsega ponudbe Slika 11: : Gibanje cene zelja in zemljišč pod zeljem, Slovenija, Tržna cena, SIT/kg Hektarski pridelek, t/ha Tržna cena pridelka tržna cena, SIT/kg hektarski pridelek, t/ha ,0 40,0 35,0 30,0 25,0 20,0 15,0 10,0 5,0 0,0 c 1 c 2 q 1 Sprememba ponudbe S 1 q 2 S 2 Obseg ponudbe pridelka Slika 12: Gibanje cene zelja in hektarskega pridelka zelja, Slovenija, Pridelovalci, ki pridelovanja zelja niso opustili, so se na padajočo ceno odzvali z bolj storilno tehnologijo. Hektarski pridelek se je podvojil, kar je omogočalo zniževanje stroškov na enoto pridelka na raven, ki jo je zahtevala tržna cena. Prišlo je do spremembe v ponudbi. 19

21 1.1.5 Posebni problemi ponudbe kmetijskega pridelka Prilagodljivost ponudbe Poslovna uspešnost pridelovalca je zelo odvisna od tega, kako hitro se lahko prilagodi spremembam v tržnih cenah. Prilagodljivost ponudbe kmetijskega pridelka je odvisna od: bioloških zakonitosti rasti in razvoja gojenih rastlin in domačih živali razmerja med stalnimi in spremenljivimi prvinami pridelovanja. Tržna cena pridelka Srednjeročna krivulja ponudbe E Sc =1 Dolgoročna krivulja ponudbe E Sc >1 Kratkotočna krivulja ponudbe E Sc =0 Obseg ponudbe pridelka Slika 13: Cenovna elastičnost kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne ponudbe Ponudba kmetijskega pridelka posameznega pridelovalca je na kratek rok cenovno neelastična oziroma toga. Med reprodukcijskim ciklom lahko pridelovalci pri uravnavanju ponudbe storijo le malo. Razmeram na trgu se lahko prilagodijo šele ob snovanju novega reprodukcijskega ciklusa. Tržna cena pridelka c 2 Sk 1 Sk 2 Sk 3 Sd c 1 q 1 q 2 q 3 q 4 Obseg ponudbe pridelka Slika 14: Dolgoročna krivulja ponudbe pridelka pri pridelovalcu 20

22 V srednjeročnem obdobju je ponudba kmetijskega pridelka cenovno že bolj elastična oziroma manj toga. Vendar so tudi v tem primeru možnosti prilagajanja razmeram na trgu skromne. Amortizacijske dobe osnovnih kmetijskih sredstev (večletni nasadi, kmetijske zgradbe, stroji in naprave itd) so dolge. Preden se ne amortizirajo, jih ni moč opustiti ali zamenjati brez večjih stroškov. Zato je dolgoročna cenovna elastičnost ponudbe pridelka pri pridelovalcu večja od srednjeročne. Na dvig tržne cene, s c 1 na c 2, se bo pridelovalec kratkoročno odzval tako, da bo povečal obseg svoje ponudbe s q 1 na q 2, ker mu tržna cena pridelka pokriva stroške pridelovanja dodatnih enot pridelka (dodatne stroške). Če se tržna cena zadrži na ravni c 2 dalj časa, se bo pridelovalec novim razmeram prilagodil tako, da bo povečeval ponudbo oziroma oblikoval nove krivulje ponudbe (Sk 1 Sk 2 Sk 3 ). Najprej bo povečeval rabo spremenljivih prvin pridelovanja, nato pa še stalnih. Kratkoročne krivulje ponudbe Sk 1, Sk 2, Sk 3 upoštevajo le spremembe v spremenljivih prvinah pridelovanja (rudninska gnojila, sredstva za varstvo rastlin). Dolgoročna krivulja Sd je posledica sprememb v rabi spremenljivih (rudninska gnojila, sredstva za varstvo rastlin itd.) in stalnih (zemljišča, večletni nasadi, stavbe itd.) prvin pridelovanja. Cenovna elastičnost ponudbe pri rasti in padanju cen pridelka Dolgoročna rast tržne cene kmetijskega pridelka, s c 1 na c 2, spodbudi pridelovalca k uvajanju nove tehnike oziroma novih stalnih prvin pridelovanja. Ponudba se poveča s q 1 na q 2. Ko po daljšem obdobju rasti tržnih cen pride do njihovega padca, se jim pridelovalec ne more prilagoditi na mah. Taki spremembi tržne cene se pridelovalec lahko kratkoročno prilagodi le tako, da zmanjša rabo spremenljivih prvin pridelovanja. Ker je ponudba kratkoročno cenovno toga, ima krivulja ponudbe v tem primeru obliko lomljene črte. Tržna cena pridelka c 2 c 1 q 1 q 2 Obseg pridelka Slika 15: Prilagajanje pridelovalca na padec cen Lomljeno krivuljo ponudbe lahko razložimo tudi z nizkimi oportunitetnimi stroški prvin kmetijskega pridelovanja. Rastoče cene spodbujajo rabo teh prvin (zemlje, strojev opreme, živine) v kmetijstvu. Njihova alternativa uporabna vrednost izven kmetijstva je nizka. Zato se bo pridelovanje nadaljevalo tudi, če bodo cene padale. Kmetje bodo kmetovali tudi pri cenah, ki so nižje od tistih, ki so jih spodbudile k pridelovanju. 21

23 Ker je kratkoročna ponudba kmetijskega pridelka cenovno toga, se tržno ravnotežje spreminja predvsem pod vplivom dejavnikov povpraševanja. Vegetarijanski način prehrane močno spodbudi povpraševanje po sadju. Povpraševanje po sadju se v tem primeru spremeni z D 1 na D 2. Pridelovalci se taki spremembi ne morejo prilagoditi kar na mah. Zato se novo tržno ravnotežje oblikuje pri višji ceni, c 2. Oportunitetni stroški prvin pridelovanja Lomljeno krivuljo ponudbe lahko razložimo tudi z nizkimi oportunitenimi stroški prvin kmetijskega pridelovanja. Rastoče cene spodbujajo rabo teh prvin (zemlje, stroji, oprema, živina) v kmetijstvu. Njihova alternativa uporabna vrednost izven kmetijstva je nizka. Zato se bosta pridelovanje in reja nadaljevala tudi, če bodo cene padale. Kmetje bodo kmetovali tudi pri cenah, ki so nižje od tistih, ki so vzpodbudile njihovo rabo. Tržnost pridelovanja V razmerah, ko pridelovanje in reja nista tržno usmerjeni, lahko pride do velikih razlik med obsegom pridelanega pridelka in obsegom njegove ponudbe. To razliko izmerimo s pomočjo dveh koeficientom: koeficientom bruto ali kosmate tržnosti pridelovanja koeficientom neto ali čiste tržnosti pridelovanja obseg prodanega pridelka Koeficient bruto ali kosmate tržnosti = obseg pridelanega pridelka 1 Koeficient neto ali čiste tržnosti = obseg prodanega - obseg kupljenega pridelka obseg pridelanega pridelka 1 Če pridelovalci niso tržno usmerjeni in je njihov osnovni poslovni cilj maksimiranje prihodka na pa maksimiranje dobička, lahko pride do Kingovega učinka oziroma perverzne reakcije kmetov na cene. Vpliv vremenskih razmer na ponudbo Ne glede na razmere na trgu pa se lahko obseg ponudbe kmetijskega pridelka spreminja zaradi ugodnega ali neugodnega učinka vremenskih razmer tekom vegetacijskega obdobja. Pri pridelovanju kmetijskih rastlin se učinki vremena kažejo neposredno, pri reji živali pa le posredno, preko krme. Ugodne vremenske razmere bodo ponudbo povečale, neugodne pa zmanjšale, ceteris paribus. 22

24 Indeks, 1955= Leto Slika 16: Indeks fizičnega obsega rastlinske proizvodnje, 1955=100, Slovenija, Cena S 2 S 0 S 2 - krivulja ponudbe v letu s podpovprečnimi vremenskimi S 0 - krivulja ponudbe v letu s povprečnimi vremenskimi razmerami S 1 S 1 - krivulja ponudbe v letu z nadpovprečno ugodnimi vremenskimi razmerami c y q 2 q 0 q 1 Količina Slika 17: Spremembe ponudbe pridelka glede na vremenske razmere Sezonska narava pridelovanja Za številne kmetijske pridelke (poljščine, sadje) še vedno velja, da dozorijo le enkrat letno. Ozimno pšenico požanjemo poleti, jabolka oberemo jeseni. Celotni letni obseg pridelka se tako pojavi v kratkem časovnem obdobju. 23

25 Cena predsezona SEZONA posezona c y q 1 q 2 Količina Leto Slika 18: Sezonska narava pridelovanja V sezoni pridelka tako pride do sezonske presežne ponudbe in sezonskega padca cen. Desezonizacija pridelovanja in ponudbe sta pomembna ukrepa za upravljanje ponudbe. Mednje sodijo pridelovanje zgodnjih, srednjih in poznih sort, pridelovanje v zaprtem prostoru, skladiščenje, predelava itd Ponudba kmetijskega pridelka vprašanja za preizkus znanja 1. Definirajte in pojasnite splošni zakon ponudbe. 2. Definirajte dejavnike ponudbe kmetijskega pridelka. 3. Kakšna je razlika med spremembo v obsegu ponudbe in v ponudbi. Kako bi pojasnili prvo in kako drugo? 4. Definirajte cenovno elastičnost ponudbe. Navedite osnovne metode njenega izračunavanja. 5. Zakaj je ponudba kmetijskega obrata kratkoročno nizko cenovno elastična? 6. Zakaj je ponudba kmetijskega pridelka dolgoročno cenovno primerjalno bolj elastična? 7. Kaj kaže fleksibilnosti cene. Kako jo izračunamo? 8. Definirajte agregatno ponudbo kmetijskega pridelka. Navedite dejavnike, ki določajo agregatno ponudbo kmetijskega pridelka. 9. Kateri posebni problemi spremljajo ponudbo kmetijskega pridelka? 10. Razpravljajte o prilagodljivosti ponudbe kmetijskega pridelka na spremembe na trgu. 11. Primerjajte cenovno elastičnost ponudbe kmetijskega pridelka na ravni kmetijskega obrata v primeru, ko cene rastejo in v primeru, ko cene padajo. 12. Kakšna je zveza med cenovno elastičnostjo ponudbe kmetijskega pridelka in oportunitenimi stroški prvin pridelovanja? 13. Kako bi pojasnili Kingov učinek? 14. Razložite vpliv vremenskih razmer na ponudbo kmetijskega pridelka. 15. Razložite vpliv sezonske narave pridelovanja na ponudbo. 24

26 1.2 POVPRAŠEVANJE PO KMETIJSKEM PRIDELKU Dejavniki povpraševanja Povpraševanje Povpraševanje je obseg pridelka, ki ga je kupec pripravljen in zmožen na trgu kupiti. Povpraševanje po kmetijskem pridelku, D y (kratica D izvira iz angleške besede demand = povpraševanje), ponazarja funkcija: D y = f (c y, c 1...n, d, o), kjer je: c y - tržna cena pridelka y c 1...n - tržne cene drugih dobrin, po katerih povprašujemo d dohodek o - okusi in nagnjenja. Dejavniki povpraševanja Povpraševanje določata dve skupini dejavnikov: ekonomski: tržna cena pridelka, tržne cene drugih dobrin, po katerih povprašujemo, dohodek osebnostni in družbeni dejavniki: potrebe, želje, okusi in nagnjenja Splošni zakon povpraševanja Splošni zakon povpraševanja pove, da se z naraščanjem tržne cene pridelka zmanjšuje obseg povpraševanja po njem. In obratno: z zniževanjem tržne cene pridelka se povečuje obseg povpraševanja po njem, ceteris paribus. Zveza med tržno ceno pridelka in obsegom povpraševanja po njem je obratno sorazmerna, ceteris paribus oziroma ob sicer nespremenjenih razmerah. Predpostavka ceteris paribus pomeni, da se spreminja samo tržna cena pridelka, ne pa tudi drugi dejavniki povpraševanja (cene drugih potrošnih dobrin, dohodek kupca, njegovi okusi in nagnjenja). Z naraščanjem tržne cene pridelka se zmanjšuje obseg povpraševanja po njem in z zniževanjem tržne cene pridelka se povečuje obseg povpraševanja po njem, ceteris paribus. D y = f(c y ), df/dc y < 0, kjer je: D y - obseg povpraševanja po pridelku y c y - tržna cena pridelka y. 25

27 Pojasnjevanje splošnega zakona povpraševanja Splošni zakon povpraševanja pojasnimo: z učinkom nadomeščanja (substitucije) z učinkom realnega dohodka. Učinek nadomeščanja temelji na hotenju kupcev, da dražje blago nadomestijo s cenejšim, ceteris paribus. Če med jabolki na trgu ni nobenih kupcu vidnih razlik (predpostavka o homogenosti pridelkov oziroma izdelkov), se bo kupec pri nakupu ravnal le po višini cene: kupil bi najcenejša jabolka. Učinek realnega dohodka se nanaša na dejstvo, da se realen dohodek kupca zmanjša, če se povečajo cene blaga, ki ga kupuje. Če se podraži pivo, štipendija pa ostane nespremenjena, se bo študentom, ki kupujejo pivo, realno znižala štipendija (znižal se bo realni dohodek). Ostalo jim bo manj denarja za druge nakupe. Preglednica 6: Tržna cena pridelka (c y ) in povpraševanje po njem (D y ) Tržna cena pridelka c y, /kg Obseg povpraševanja po pridelku D y, kg Tržna cena pridelka, SIT/kg Slika 19: Splošni zakon povpraševanja Obseg povpraševanja po pridelku, kg Atipične oblike splošnega zakona povpraševanja Splošni zakon povpraševanja pove, da se z naraščanjem cene obseg povpraševanja zmanjšuje, ceteris paribus. Lahko pa se zgodi, da se obseg povpraševanja na spremembe v ceni odziva tudi drugače. V primeru, da se obseg povpraševanja ob dvigu cene poveča ali pa ob padcu cene zmanjša, gre za atipično obliko splošnega zakona povpraševanja. Razlogov za tako obnašanje povpraševanja je več. 26

28 Atipično obnašanje povpraševanja lahko razložimo s pomočjo porabnikove ocene prihodnjega gibanja cen (Kuznjecev fenomen). Splošna rast cen je za porabnika lahko znak, da bodo cene tudi v prihodnje naraščale. Zato se bo na rast cen kratkoročno odzval z večjim povpraševanjem. V primeru, da se kljub znižanju cen obseg povpraševanja ne poveča, porabniki pričakujejo, da se bodo cene še naprej zniževale. Z atipično obliko splošnega zakona povpraševanja se lahko srečamo pri luksuznih dobrinah. Porabnik, ki da nekaj nase, bo izdelek kupoval, le dokler bo dosegljiv le peščici premožnih. Zato se obseg povpraševanja ne bo povečal, če se bodo cene znižale (Neblinov fenomen). Do povečanega obsega povpraševanja lahko pride tudi v primeru, ko je cena pridelka znak njegove posebne kakovosti. Po drugi strani pa se lahko obseg povpraševanja tudi zmanjša, čeprav se njegova cena znižuje. V tem primeru gre za presojo kupca, da želene kakovosti pridelka ob tako nizki ceni ni mogoče doseči. Cenovna elastičnost povpraševanja Cenovna elastičnost povpraševanja E Dc kaže, za koliko se spremeni količina povpraševanja po pridelku, če se spremeni njegova cena. E Dc = sprememba količine povpraševanja D y (D y1 - D y2 )/(D y1 + D y2 ) = sprememba cene c y (c y1 - c y2 )/(c y1 + c y2 ) Ker je razmerje med ceno pridelka in obsegom povpraševanja po njem obratno sorazmerno, se vrednosti E Dc gibljejo med nič in minus neskončno, 0 E Dc -. Povpraševanje je cenovno togo, če je E Dc = 0. Povpraševanje je cenovno sorazmerno elastično, če je E Dc = - 1. Povpraševanje je cenovno neskončno elastično, če je E Dc = -. Tržna cena pridelka Sprememba tržne cene c 2 c 1 Sprememba obsega povpraševanja q 2 q 1 D Obseg povpraševanja po pridelku Slika 20: : Sprememba tržne cene pridelka in sprememba obsega povpraševanja po njem Križna cenovna elastičnost povpraševanja Križna cenovna elastičnost povpraševanja kaže spremembe v povpraševanju po pridelku, če se spremeni cena drugega pridelka: E DAcB = sprememba obsega povpraševanja po pridelku A (D A ) sprememba cene pridelka B (c B B) 27

29 S pomočjo križne cenovne elastičnosti povpraševanja ugotovimo, kakšna so razmerja med pridelki na trgu z vidika povpraševanja. Če je E DAcB B = 0 sta pridelka A in B neodvisna: sprememba cene enega ne vpliva na spremembo v obsegu povpraševanja po drugem. Pridelka A in B sta nadomestka, če se pri povečanju tržne cene pridelka B, poveča povpraševanje po pridelku A. V tem primeru je E DAcB > 0: povečanje (zmanjšanje) cene enega pridelka povzroči povečanje (zmanjšanje) povpraševanja po drugem pridelku. Pridelka se dopolnjujeta, kadar se hkrati s povečanjem cene pridelka B, zmanjša povpraševanje po pridelku A. V tem primeru je E DAcB < 0: povečanje (zmanjšanje) cene enega pridelka povzroči zmanjšanje (povečanje) povpraševanja po drugem pridelku. Tržna cena pridelka B c B2 c B1 Sprememba cene pridelka B D Sprememba obsega povpraševanja po pridelku A q A1 q A2 Obseg povpraševanja po pridelku A Slika 21: Pridelka A in B sta nadomestka: E DAcB > 0 Cena pridelka B c B2 Sprememba cene pridelka B Sprememba obsega povpraševanja po pridelku A c B1 q A2 q A1 D Obseg povpraševanja po pridelku A Slika 22: Pridelka A in B se dopolnjujeta: E DAcB < 0 Odzivanje cene na spremembe v povpraševanju Koeficient cenovne elastičnosti kaže, kako se spremeni povpraševanje po pridelku D y, če se spremeni cena pridelka c y. Koliko se bo spremenila cena pridelka, če se spremeni povpraševanje po njem, ocenimo s pomočjo inverzne funkcije povpraševanja:, c y = ϕ(d y ). 28

30 Koeficient odzivnosti cen na spremembe v povpraševanju je enak recipročni vrednosti koeficienta censke elastičnosti povpraševanja. Preglednica 7: Koeficient cenovne elastičnost povpraševanja in koeficient odzivnosti cen na spremembe v povpraševanju Funkcija povpraševanja Inverzna funkcija D y = f( c y ) c y = ϕ(d y ) Koeficient cenovne elastičnosti Koeficient odzivnosti cen na povpraševanja spremembe v povpraševanju ED y c y = c y ddy. 1 D y dc Ec y y D y = EDycy Vpliv dohodka na povpraševanje Razmerje med gibanjem dohodka in povpraševanja po pridelku ni enosmerno. Na to vplivata tako raven dohodka, kot tudi intenzivnost njegovega spreminjanja. Dohodkovna krivulja povpraševanja kaže, kako se spreminja povpraševanje, če se spremeni dohodek. Na odseku OA ni povpraševanja po pridelku. Na tako nizki ravni dohodka si pridelka (npr. artičok ali špargljev) kupci ne morejo privoščiti. Ko dohodek doseže raven A, se pojavi tudi povpraševanje po pridelku. Kupci si pridelek že lahko privoščijo. Ko se dohodek povečuje s točke A na točko B, narašča povpraševanje po pridelku hitreje od dohodka. Nadaljnje povečanje dohodka, s B v C, narašča tudi povpraševanje, vendar počasneje od dohodka. Na odseku med točko C in Č se povpraševanje po pridelku ne spremeni, čeprav se dohodek povečuje. Z naraščanjem dohodka preko ravni Č se začne povpraševanje zmanjševati. Premožnejši pojedo manj kruha in testenin ter več sadje in zelenjave. Povpraševanje 0< E Dd < 1 E Dd > 1 E Dd = 0 E Dd < 0 0 A B C Č Slika 23: Dohodkovna krivulja povpraševanja Dohodek 29

31 Žita in izdelki iz žit Sadje in vrtnine Povpraševanje Povpaševanje Dohodek Meso Dohodek Maščobe Povpraševanje Povpraševanje Dohodek Dohodek Slika 24: Dohodkovne krivulje povpraševanja za tipične skupine kmetijskih pridelkov Dohodkovna elastičnost povpraševanja Dohodkovna elastičnost povpraševanja E Dd kaže, za koliko se spremeni obseg povpraševanja, če se spremeni dohodek kupca. Izračunamo jo po enakih metodah kot cenovno elastičnost povpraševanja, le da namesto cene pridelka v obrazec vstavimo dohodek kupca, d. Po absolutni metodi jo tako izračunamo po naslednjem obrazcu: sprememba količine povpraševanja D y (D y1 - D y2 )/(D y1 + D y2 ) E Dd = = sprememba dohodka d (d 1 - d 2 )/(d 1 + d 2 ) Dohodkovna elastičnost povpraševanja, E Dd, izraža intenzivnost odzivnosti povpraševanja na spremembe v dohodku kupca. Če je E Dd = 0, je povpraševanje dohodkovno togo, kar pomeni, da se povpraševanje ne spremeni, če spremeni dohodek. Če je E Dd > 0, se povpraševanje po pridelku poveča, če se poveča dohodek. Če pa je E Dd < 0, se z naraščanjem dohodka povpraševanje po pridelku zmanjšuje. V primeru, da je E Dd > 1, je povpraševanje dohodkovno zelo elastično, saj je sprememba v povpraševanju večje od spremembe dohodka. Pri vrednosti dohodkovne elastičnosti povpraševanja E Dd = 1, je povpraševanje dohodkovno sorazmerno elastično: povpraševanje se spremeni za toliko, za kolikor se spremeni dohodek. Če pa je E Dd < 1, je povpraševanje dohodkovno neelastično: povpraševanje se spremeni manj, kot se spremeni dohodek. 30

32 Inferiorni in superiorni pridelki Pridelek, katerega povpraševanje narašča hitreje od dohodka (E Dd > 1), je superiorna dobrina. Če se ob naraščanju dohodka povpraševanje po pridelku zmanjšuje, je pridelek inferiorna dobrina (E Dd < 0). Iz gornje slike je razvidno, da je lahko pridelek pri določeni ravni dohodka superiorna dobrina (od 0 do d 1 ). Ko dohodek preseže raven d 1, se pridelek spremeni v inferiorno dobrino. Tako obnašanje je značilno za tiste kmetijske pridelke, ki predstavljajo energetsko osnovo prehrane (žita, krompir itd.). E Dd > 1 E Dd < 0 Povpraševanje 0 d 1 Dohodek Poraba na člana 250 Slika 25: Pridelek, ki je superiorna in inferiorna dobrina E Dd 1, ,5 0-0, Dohodek na člana Dohodek na člana Slika 26: Povpraševanje po krompirju glede na dohodek gospodinjstva, Slovenija, 1993, kg/član/leto -1,5-2 Engelovi zakoni Engelovi zakoni so empirični zakoni, ki so izpeljani iz analize proračunov gospodinjstev. Prvi izmed teh zakonov je bil objavljen 1857 v Engelovi študiji o proizvodnji in potrošnji v tedanji Kraljevini Saški. Ta zakon se nanaša na razmerje med dohodkom in izdatki za živež. Izdatki za živež se zmanjšujejo, če se dohodek gospodinjstev povečuje. d y < 0 dx x kjer je: y/x razmerje izdatkov za živež y glede na dohodek x 31

33 Elastičnost izdatkov za živež je manjša od 1. E y,x = x dy y dx < 1 Izdatki gospodinjstva za hrano glede na njegov dohodek niso elastični. Drugi Engelov zakon pove, da delež izdatkov za obleko ostane približno enak ne glede na raven dohodka- y x 100 a = constan ta E x,y 1 Elastičnost izdatkov za obleko glede na dohodek je sorazmerno elastična. Enako velja tudi za tretji Engelov zakon, ki se nanaša na vpliv ravni dohodka na delež izdatkov za stanovanje, ogrevanje in razsvetljavo. Četrti Enegelov zakon se nanaša na odvisnost deleža izdatkov za pravi kulturo, razvedrilo in prostočasne aktivnosti od ravni dohodka gospodinjstva. Pri tem velja, da je delež izdatkov za tem večji, čim višji je dohodek gospodinjstva. E x,y > 1 Elastičnost izdatkov za kulturo, razvedrilo in prostočasne aktivnosti je glede na dohodek zelo elastična. Kasnejša raziskovanja so potrdila prvi in četrti Engelov zakon, tretji in četrti pa nimata splošne veljavnosti. Törnquistove krivulje Švedski ekonometer L. Törnquist je razvil model treh funkcij, s katerimi je proučeval razmerja med dohodkom in obsegom povpraševanja. Glede na obliko zveze med dohodkom in povpraševanjem je opazovane dobrine razdelili v tri značilne skupine: nujno potrebne, relativno potrebne in luksuzne. Preglednica 8: Sistem Törnquistovih krivulj Tip pridelka Tip funkcije α,β>0, γ 0, β -γ Dohodkovna elastičnost povpraševanja Nujno potreben y = αx/(x+α); α>0 β/(x+β) Relativno potreben y = α(x-γ)/(x+β) [β/(x+β)] + [γ/(x-γ)]; (β -γ) Luksuzen y = αx(x-γ)/(x+β) 1+[β/(x+β)] + [γ/(x+γ)]; (β -γ) 32

34 Povpraševanje, y Luksuzne dobrine α 2 Relativno potrebne dobrine α 1 E Dd γ Nujno potrebne dobrine Dohodek, x E Dd za relativno potrebne dobrine E Dd za luksuzne dobrine E Dd za potrebne dobrine 1 0 γ Dohodek, x Slika 27: Dohodkovne elastičnosti povpraševanja za Törnquistove krivulje Osebnostni in družbeni dejavniki povpraševanja Osebnostni in družbeni dejavniki določajo tako potrebe kot tudi želje, zaznave in odnose porabnikov, na podlagi katerih se odločajo, ali bodo pridelek kupili ali ne. Odražajo osebnostne značilnosti porabnika, ki se kažejo v določenem vedenjskem vzorcu pri povpraševanju. Potreba je občutek prikrajšanja za neko osnovno zadovoljstvo. Želja je hotenje po nekem posebnem zadovoljstvu. Porabnikova zaznava je način, kako ureja in si razlaga tržne informacije. Porabnikov odnos odseva njegovo hotenje po pozitivnem in negativnem ocenjevanju trga. Preglednica 9: Demografske in geo-demografske značilnosti kupcev Demografske značilnosti spol starost zakonski stan izobrazba poklic Geo-demografske značilnosti območje prebivanja velikost naselja, v katerem živi tip naselja, v katerem živi 33