Digitalna knjižnica. Namen Spoznati osnovne pojme Spoznati glavne značilnosti digitalne knjižnice Spoznati primere digitalnih knjižnic

Transcription

1 Digitalna knjižnica Namen Spoznati osnovne pojme Spoznati glavne značilnosti digitalne knjižnice Spoznati primere digitalnih knjižnic 1

2 Digitalna knjižnica Izrazi: o E-knjižnica o Virtualna knjižnica o Hibridna knjižnica o Knjižnica brez zidov o Digiteka (Šercar, 2006) o Multimedijski portal 2

3 3

4 4

5 Podpora digitalni knjižnici: 5

6 6

7 Vrste: DK z digitalnimi zbirkami, ki jih knjižnica najame/kupi na globalnem ali domačem trgu; DK z zbirkami, ki jih ustvari sama. Prisotnost knjižnice na informacijskem področju Cilj vsake knjižnice: biti v digitalnem svetu Kompleksnost digitalne knjižnice Knjižnica kot ponudnik gradiva Knjižnica kot hranitelj gradiva Knjižnica kot kreator gradiva / zbirk Načrtovanje, izgradnja, oblikovanje digitalne knjižnice 7

8 Dokumenti in pobude za zasnovo digitalne knjižnice Pobude EU: o Lundska načela (2000) o Listina iz Parme (2003) o Projekt Minerva (2004) o i2010: Digitalne knjižnice (2005) o Manifest o digitalni knjižnici (2006) Dokumenti RS: o Strategija Republike Slovenije o informacijski družbi Strategija razvoja Digitalne knjižnice Slovenije, dlib.si (NUK, 2006); Smernice za zajem, dolgotrajno ohranjanje in dostop do kulturne dediščine v digitalni obliki (MK, Digitalna agenda na področju kulture, 2013); CILJ prisotnost vsebin (slovenskih, evropskih) v globalnem omrežju Strateška izhodišča za nakup/najem licenčnega e- gradiva: Načela licenciranja (IFLA, 2001); Pogodba o ustanovitvi in delovanju Konzorcija COSEC (2003, 2012); Memorandum of understanding: eifl-nuk (2005); Protokol COUNTER Nacionalni program za kulturo (osnutek, 2013); Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije ; Strategija razvoja Slovenije (2005); Evropa 2020 in Evropska digitalna agenda 8

9 Digitalna knjižnica je postala sinonim za: enostaven in splošen DOSTOP do gradiva Samo klik do celotnih besedil, slik, zvoka 9

10 Definicije Digitalne knjižnice so organizirane zbirke digitalnih dokumentov, ki so v spletnem okolju na enostaven način dostopne javnosti. Vsebuje lahko digitalizirano gradivo in gradivo, ki je bilo že izvorno izdelano v digitalni obliki. (i2010, digitalne knjižnice, str.3); DK- knjižnica, ki nudi informacijske vire v digitalni obliki in s svojimi storitvami zagotavlja dostopnost in uporabo (dlib.si , str.1). 10

11 Digitalna zbirka Zbirka knjižničnih ali arhivskih gradiv spremenjenih v stojno berljiv format zaradi zaščite ali zaradi omogočanja elektronskega dostopa do teh gradiv. Knjižnična gradiva ustvarjena v elektronskih formatih, vključno z e-časopisi, e-knjigami ipd., referenčnimi deli, ki so publicirana online in na npr. CD-ROM, bibliografske podatkovne zbirke in drugimi spletnimi viri. Vir: Joan M. Reitz, Dictionary for library and information science Pojmi povezani z DK Licenciranje sklepanje licenčnih pogodb z dobavitelji /pogajanje za pogoje dostopa in ceno; Digitalizacija pretvorba analognih podatkov v digitalno obliko; Izvorno digitalno gradivo ki je nastalo v digitalni obliki; Spletni portal spletna storitev, ki omogoča dostop do številnih virov; Uporabniški vmesnik naprava, ki omogoča uporabniku, da se sporazumeva z računalnikom (zasloni, meniji, grafični elementi); 11

12 Zgodovina Relativno kratka, vezana na razvoj interneta: prvi poizkusi: 1992 Prva licenciranja1995 Gallica /ustvarjanje lastnih zbirk The European Library dlib.si 2005 Europeana: 2008 Sestavljenka digitalne knjižnice Vsebina /gradivo Avtorske pravice v digitalnem okolju / Licence Metapodatki Digitalizacija Tehnološke rešitve Popularizacija/promocija/ Izobraževanje Arhiviranje 12

13 Vključuje različne strokovnjake z znanji s področja: Tehnologije Bibliotekarstva Marketinga Avtorskega prava vprašanje usposobljenosti kadra najbolj izrazito Redno usposabljanje 1. Izbor gradiva Faze digitalizacije 2. Priprava za digitalizacijo 3. Potek digitalizacije (format in kvaliteta dokumenta: html, pdf, JPEG dpi, za arhivske opije) 4. Preverjanje digitalizacije 5. Postavitev v digitalno knjižnico 13

14 =related lated related Ključno za snovalce spletnih knjižnic: Poznavanje uporabniške izkušnje o Kdo so uporabniki in kakšne potrebe imajo? o Kako iskalni vmesnik podpira informacijske potrebe ciljnih uporabnikov? Upoštevanje trendov v okolju 14

15 Uporabniki in uporabniški vmesniki Odgovoriti na vprašanje: Kdo predstavlja ciljno skupino uporabnikov? Določiti ciljno skupino, potrebe in načine zadovoljevanja Kako in zakaj jo bodo uporabili? (Borgman, 2000) DK kot računalniška storitev ki je enostavna, fleksibilna, inteligentna, vredna zaupanja, prijazna za uporabo, vizualno všečna Na podlagi tega se knjižnica odloči Kakšno gradivo bo digitalizirala in kako bo omogočala dostop do njega; Potreben je načrt razvoja in upravljanja zbirke: o Zakaj DK in komu je namenjena? o Finančne tehnološke zmožnosti o Vzdrževanje in posodabljanje knjižnic o Problem arhiviranja gradiva 15

16 Organizacijske oblike, ki podpirajo digitalno knjižnico Agregiranje vsebine na enem mestu; Združevanje v konzorcije (konzorcij COSEC, konzorcij Science Direct, ipd) za skupen nakup/najem digitalnih zbirk. (Mednarodno) projekti za razvoj digitalne knjižnice: Europeana Travel, eod, DEDI, ipd). Iskanje Iskanje po vseh dokumentih hkrati Hitrost iskanja Pomožne storitve: o prikazovalnik, pomoč uporabnikom o Personalizacija iskanj /osebna prilagoditev strani o Avtomatsko popravljanje črkovanja o Mini iskalnik 16

17 Metapodatki Podatki o podatkih Ključni za učinkovito iskanje, izmenjavo gradiva Biti morajo standardizirani Najbolj razširjen mednarodni standard: Dublin Core: sestavlja ga 15 elementov, ki so izbirni in ponovljivi Licenciranje / za najem/nakup e-virov Licenca: dovoljenje za uporabo e-vira; : dogovor med konzorcijem in založnikom in dovoljenje za uporabo e-vira; Konec 2013: nastala 17

18 Nov model licenčne pogodbe založnik : konzorcij Zakaj se uporabljajo e-viri? Kdo jih lahko uporablja in kako? Odgovornosti/pravice konzorcija/knjižnic? Odgovornosti/pravice založnika? Zakaj? Več jasnosti in ugodnosti za konzorcij/ uporabnike! Vzdrževanje digitalne knjižnice Na vseh področjih: o o o o o Spremljanje razvoja - trendov v okolju Spremljanje vedenja uporabnikov nove potrebe, boljše zadovoljevanje Avtorsko-pravno področje Tehnologija skrb za tehnično, programsko opremo vprašanje trajnosti Gradivo dopolnjevanje o Velik finančni zalogaj (zagon in vzdrževanje) 18

19 Prednosti, pomanjkljivosti prednosti Neomejen dostop: časovno, prostorsko, ne glede na napravo; Hitrejše, bolj učinkovito in kvalitetno iskanje Ažurnost Mednarodno sodelovanje Ekonomičnost pomanjkljivosti Nerešen problem avtorskih pravic v digitalnem okolju Različna računalniška pismenost uporabnikov Majhna količina gradiva v e- obliki Hitro spreminjajoča se oblika vmesnika Problem prepoznavanja relevantnosti zadetkov : Vidrih, 1999 v Demšar, 2007 Hvala! 19