Model infrastrukture za e-poslovanja slovenskih splošnih knjižnic

Transcription

1 Model infrastrukture za e-poslovanja Marec 2006 Uvod Pripravil: Oskar Wolf, MCSA Organizacija: Splošna knjižnica Poslovno okolje: - 10 osrednjih območnih knjižnic - 52 osrednjih knjižnic izposojevališč - 11 bibliobusov s 658 postajališči Rešitev -.NET framework - Windows Server Windows ISA Server Sistem za samopostrežno fotokopiranje, tiskanje in vodenje evidence uporabe javnih delovnih postaj oziroma e-točk - sporočilni sistem Exchange Server SharePoint Portal server 2003 Prednosti - Obvladljivost sistema - Več funkcionalnosti - Izboljšana komunikacija Uresničevanje vizije in poslanstva osrednjih območnih knjižnic Uresničevanje vizije in poslanstva osrednjih območnih knjižnic narekuje sedanjemu managementu nove razsežnosti in izzive tako znotraj organizacije kot v odnosu do zunanjega okolja. Medtem ko so bile naloge managementa v preteklosti osredotočene na korektno in razvojno naravnano poslovanje, ima sodobna knjižnica težnjo po vzpostavitvi sodobnega modela učeče se organizacije, v kateri je managerski proces predvsem usmerjen k obvladovanju raznovrstnih informacij, znanju in razvijanju intelektualnega kapitala. Informacijski sistem, ki bo podpora novemu organizacijskemu modelu splošnih knjižnic, je zato nujno potrebno obravnavati z vidika treh glavnih zahtev, ki so: obvladljivost, razširljivost in povezljivost. Ob tem je treba poudariti, da se spremembe sedanjega poslovnega modela splošnih knjižnic v prihodnosti ne bodo odražale zgolj v nadgradnji informacijskega sistema, pač pa predvsem v spreminjanju in ustvarjanju nove organizacijske kulture, ki bo odražala zakonitosti, ki jih v sodobni svet uvaja internet, to pa so odprtost, zasnovanost na znanju, povezljivost, modularnost, eksperimentalnost in brezkončnost. Predlagani model informacijskega sistema z integracijo s spletnim informacijskim sistemom KAMRA v celoti odgovarja omenjenim zahtevam. - Nizki stroški lastništva - Višja stopnja varnosti Izhodišče - Izboljšana storilnost Kazalo: Uvod Izhodišče 1 Analiza 2 Cilji prenove IS v mreži splošnih knjižnic Predlagani model 3 Rešitev 4 Sistemska programska oprema Model licenciranja sistemske programske opreme 5 8 Sistemska strojna 9 Idejni koncept infrastrukture IS za e-poslovanje knjižnic Razvoj osnovnega koncepta 9 10 Upravljanje IT storitev 12 Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah nalaga 10 območnim knjižnicam naslednje glavne naloge: Zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij Strokovna pomoč knjižnicam s svojega območja, ki zajema tudi sodelovanje pri načrtovanju razvoja informacijskega sistema Koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva Usmerjanje izločenega knjižničnega gradiva s svojega območja Povezano z vsemi štirimi nalogami je usklajevanje in načrtovanje vzdrževanja računalniških sistemov v splošnih knjižnicah na območju. Z razširitvijo knjižnične ponudbe, servisov in z opredelitvijo nalog območnosti v preteklih nekaj letih se osrednje območne knjižnice sočasno soočajo s problemom vzpostavitve sistemskega okolja, ki bo v dveh fazah omogočil: enostavnost administracije informacijskega sistema, in njegovo vertikalno integracijo z omrežji splošnih knjižnic regije. Uporabniške zahteve na javnih točkah v lokalnih omrežjih splošnih knjižnic nam prav tako narekujejo vpeljavo samopostrežnih servisov (rezervacija e-točke preko spleta, samodejno zaračunavanje tiskovin, fotokopij itd..). Nadgradnja informacijskega sistema s sistemom za samostojno izdelavo fotokopij, nadzor nad tiskanjem in nadzor nad uporabo javnih delovnih postaj bo daljnoročno zniževala stroške uporabe in vzdrževanja omenjenih servisov. Danes omenjene servise nadzira knjižničar ročno in brez sistema, ki bi mu omogočal enostaven in transparenten pregleden nadzor nad uporabnostjo omenjenih servisov. Koordinacija in izobra- 13

2 Stran 2 Goriška knjižnica Franceta Bevka»Prav nič ni vzpodbuden podatek, da je opremljenost obstoječih informacijskih sistemov splošnih knjižnic regije s tako imenovanimi sistemi za nadzor nad lokalnimi viri v omrežjih praktično ničelna...«analiza Analiza IKT opremljenosti in ocena spletnih mest v regijah OOK sicer še ni v celoti opravljena. Podlaga za določanje ciljev prenove informacijskega sistema na nivoju regije je izhajala iz analize, ki jo je v osrednjeslovenske regiji v letu 2005 pripravila Knjižnica Otona Župančiča. Kljub temu, da osrednjeslovenska regija na področju knjižničarstva in njene opremljenosti z IKT-jem predstavlja eno izmed bolj razvitih v Sloveniji, je njena podrobna obravnava pokazala na: nizke finančne, tehnološke in kadrovske zmožnosti za reševanje omenjenih zahtev v lokalnih omrežjih splošnih knjižnic. Kriteriji Analizo IKT opremljenosti splošnih knjižnic v osrednjeslovenske regiji smo obravnavali na podlagi naslednjih kriterijev: števila odjemalcev v omrežjih konfiguracije strojne in komunikacijske opreme dostopa na internet Stanje Obe analize sta pokazali, da so se nekatere knjižnice lotile reševanja omenjenih problemov s tako imenovanimi lastniškimi sistemi in z odprtokodnimi sistemi (Graf 2 v osrednjeslovenske regiji je št. uporabnikov iz druge skupine 38, kar predstavlja 12 % od celote v regiji), ki so cenovno dostopnejši ob nizkem proračunu manjših knjižnic. Pri tem velja opozoriti na probleme, ki jih prinaša uvajanje parcialnih rešitev, tako lastniških sistemov kot tudi odprtokodnih sistemov, saj te na daljši rok predstavljajo bistveno več dela, znanja in stroškov pri koordinacij razvoja IKT. Prav tako heterogenost obravnavanega sistemskega okolja otežuje integracijo poslovnih procesov znotraj organizacije in vertikalno s sistemi ostalih knjižnic regije. Vzpodbuden je podatek pokritosti licenc (Graf 1 v osrednjeslovenski regiji 98 %), vendar je iz podrobnejše analize razvidno, da so v splošnih knjižnicah regije v uporabi Operacijski sistem v omrežjih operacijski sistemi, ki ne odgovarjajo potrebam novodobnega poslovanja (v osrednjeslovenske regiji je teh 116, kar predstavlja 37 % od celote v regiji ). Zavedati se je namreč potrebno tudi dejstva, da nadaljnja uporaba zastarelih operacijskih sistemov onemogoča prehod na enotno sodobno infrastrukturo. Prav nič ni vzpodbuden podatek, da je opremljenost obstoječih informacijskih sistemov splošnih knjižnic regije s tako imenovanimi sistemi za nadzor nad lokalnimi viri v omrežjih praktično ničelna (v osrednjeslovenske regiji je št. knjižnic z nadzorom 3, kar predstavlja 5 % od celote v regiji). S tem je vzpostavitev večnivojskega varnostnega sistema v obravnavanih omrežjih otežkočena, kar danes z vidika varovanja podatkov in intelektualne lastnine predstavlja velik precedens v sodobnem načinu poslovanja. To dejstvo še bolj izstopa, če znotraj tega segmenta poslovanja izpostavimo prihajajoče projekte digitalizacije vsebin kulturne dediščine. W 98 W NT 4.0. Work. W 2000 PRO W XP Drugo / Linux itd pokritosti licenc. Število Za dosego objektivne ocene spletnih strani smo izhajali iz petih glavnih kriterijev: Knjižnica Moste Knjižnica Litija Knjižnica Domžale Knjižnica Bežigrad K. JU Cerknica Knjižnica M. Knjižnica Grosuplje Kamnik Knjižnice s kategorijami Knjižnica Logatec Knjižnica Šiška K. P. Voranc Cankarjeva K. Vrhnika KOŽ Goriška knjižnica Franceta Bevka preglednost informacij dostopnost transparentnost podatkov na spletu tehnologija, orodja in ažurnost podatkov spletnega mesta Graf 1 Operacijski sistemi v omrežjih osrednjeslovenske regije Primerjava Windows / Linux in drugo Drugo/Linux, itd.; 38; 12% uporabnost podatkov oceno grafične podobe spletnega mesta. Windows; 275; 88% Graf 2 Primerjava uporabe Windows in Linux okolja v omrežjih osrednjeslovenske regije

3 Stran 3 Cilji prenove informacijskega sistema v mreži splošnih knjižnic Analiza IKT opremljenosti in spletnih mest v osrednjeslovenski regiji in poznavanje stanja na območju celotne Slovenija kaže na nujnost po: vzpostavitvi enotne infrastrukture za e- poslovanje splošnih knjižnic vpeljavi standardnih rešitev. Obe zahtevi predstavljata obstoječemu poslovnemu okolju tehnološki in organizacijski izziv, zagotovo pa se vsi strinjamo, da je to edina pot, ki lahko prispeva k stabilnosti, nadaljnjemu razvoju, rasti in širitvi knjižnične dejavnosti v Sloveniji. Prenova obstoječega informacijskega sistema bi tako zajela naslednje cilje: a. izboljšati sistemsko varnost in urejenosti sistemskega okolja, b. izboljšati komunikacijo v primeru delovanja na skupnih projektih, c. funkcionalna nadgradnja informacijske infrastrukture za e- poslovanje splošnih knjižnic Predlagani model - večnivojska modularna arhitektura Predlagani model upošteva dejstvo, da v večini manjših knjižnic nakup drage aktivne strežniške programske opreme ni racionalen. Smiselno je, da se na nivoju OOK implementira sistemsko rešitev (Slika 1), ki bi zagotovila skozi tako imenovano»vertikalno integracijo«informacijskega sistema varnost v poslovanju ne samo OOK temveč tudi splošnih knjižnic v regiji. d. izboljšati osebno produktivnost in povečanje urejenosti ter preglednosti sedanjega spletnega mesta in doseči urejeno skupinsko elektronsko dokumentacijsko okolje in delo z njim intraneti. Tako bi se knjižnicam, ki so s centralno lokacijo OOK povezane prek navideznih zasebnih omrežij, zagotovilo visoko raven varnega poslovanja, kar je trenutno največja potreba. Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota»Smiselno je, da se na nivoju OOK implementira sistemsko rešitev (Slika 1), ki bi zagotovila skozi tako imenovano»vertikalno integracijo«informacijskega sistema varnost v poslovanju ne samo OOK temveč tudi splošnih knjižnic v regiji.» Slika 1 Vertikalna integracija IS OOK v SK regije

4 Stran 4 Rešitev Knjižnica Mirana Jarca»Temeljno izhodišče tako predstavlja en sam strežnik, katerega je nato možno vključiti kot posamezen gradnik celotnega sklopa brez njegove ponovne konfiguracije ali celo zamenjave.» Knjižnica Mirana Jarca Opredelitev infrastrukture temelji na informacijskih tehnologijah in metodologijah njihovega upravljanja, ki predstavljajo standarde v IT industriji. Infrastruktura je razdeljena na tri glavne sklope: sistemska programska oprema sistemska strojna oprema upravljanja IT storitev tehnična podpora Kriteriji Kriteriji za izbiro sodobnega informacijskega sistema in infrastrukture so: Preprosto načrtovanje (implementacija rešitve ne zahteva nobenega programiranja, pisanja skript ali makrojev) čas implementacije oziroma migracija iz obstoječe platforme ( npr. maksimalno en mesec) elektronsko poslovanje ( podpora skupinskemu delu, skupinski koledar, javne mape) podpora projektnemu delu (projektna dokumentacija, načrtovanje in vodenje virov,...) uporabniški vmesnik (preprosta uporaba in minimalne spremembe na strani uporabnikov, personalizacija ) integracija aplikacij ( sposobnost preprostega povezovanja z Infrastruktura mora biti od samega začetka zasnovana tako, da v danem trenutku predstavlja ustrezno podporo IT storitvi, obenem pa omogoča preprosto prilagajanje rasti in obsega. V primeru prenove informacijskega sistema (IS) to konkretno pomeni, da gre za postavitev infrastrukture, ki bo konfiguracijsko in s tem cenovno dimenzionirana v najmanjšem možnem obsegu. Predstavljala pa bi osnovo za nadaljnjo rast. Temeljno izhodišče tako predstavlja en sam strežnik, katerega je nato možno vključiti kot posamezen gradnik celotnega sklopa brez njegove ponovne konfiguracije ali celo zamenjave. Bolj podrobni prikaz podaja idejni koncept v nadaljevanju tega dokumenta. drugimi aplikacijami v obstoječem okolju kot npr. s podatkovnimi bazo Cobiss, spletno mesto, elektronsko pošto, Microsoft Office) varnost sistema in zaupnost podatkov ( preprosto restavriranje sistemskega okolja, zagotavljanje integritete podatkov, zaščita pred odtekanjem podatkov in varnost pred zunanjimi vplivi, avtentifikacija, digitalni podpis, šifriranje) konsolidacija strežnikov ( zmožnost postopne združitve vseh strežnikov v organizaciji) trinivojska arhitektura ( uporabniški nivo, globalni ali aplikacijski in notranji ali podatkovni) skalabilnost ( razširljivost tako z arhitekturnega vidika kot iz vidika razvoja, upravljanja Sistemska programska oprema, ki jo opredeljuje ta dokument, temelji na tehnologiji korporacije Microsoft, ki je vodilni svetovni proizvajalec sistemske programske opreme na področju x86 (Intel) strežnikov. Strojna oprema, ki jo opredeljuje ta dokument, temelji na tehnologiji korporacije Hewlett-Packard (v nadaljevanju: HP), ki je vodilni svetovni proizvajalec strežniških sistemov platforme x86 in pomnilniških naprav. Ta proizvajalec ima v regiji tudi najbolje organizirano poprodajno podporo kar je za življenjski cikel infrastrukture ključnega pomena. in skrbništva poslovnih procesov) Najnižji skupni strošek lastništva ( ne zahteva dodatnega programiranja, je preprosta za uporabo, načrtovanje, razvoj, testiranje in integracijo, omogočati mora rast rešitve skupaj s potrebami organizacije - skalabilen cenovni model)

5 Stran 5 Sistemska programska oprema Sistemska programska oprema, izbrana na podlagi omenjenih kriterijev, temelji na družini strežniških sistemov Microsoft Windows Server System.NET framework od katerih osnovo predstavlja operacijski sistem Windows Server 2003 ( W2K3). Na tem mestu velja poudariti, da predlagani idejni koncept modela informacijskega sistema ne gre zamenjevati s tistim, ki ga predstavlja Institut informacijskih znanosti iz Maribora pod naslovom»informacijska INFRASTRU- KTURA VSE V ENEM«. Temeljni pomislek nad predlogom IZU- Ma je predvsem z vidika njegove razširljivosti. Sistemska platforma SBS 2003 ne omogoča izgradnje večnivojske domenske strukture, kot tudi ne njegove sistemske nadgradnje, kar pa jev fazi vertikalne integracije IS v regiji ena od ključnih zahtev. Izbira SBS 2003 platforme praktično predstavlja slepo ulico v nadaljnjem razvoju IS v regiji. IZUMov predlog tudi ni upošteval dejstva, da je potrebno pri reševanju omenjene problematike, ločevati dve poslovni okolji, okolje osrednjih območnih knjižnic in ostalih knjižnic. Windows Server System.NET framework»sistemska platforma SBS 2003 ne omogoča izgradnje večnivojske domenske strukture, kot tudi ne njegove sistemske nadgradnje, kar pa je v fazi vertikalne integracije IS v regiji ena od ključnih zahtev.» Opredelitev tehnologije glede na končen cilj prenove informacijskega sistema a. izboljšane sistemske varnosti in urejenosti sistemskega okolja ( Preprosto načrtovanje, čas implementacije oziroma migracija iz obstoječe platforme, uporabniški vmesnik varnost sistema in zaupnost podatkov, konsolidacija strežnikov integracija aplikacij, skalabilnost ) Tehnologija Windows 2003 Server Enterprise/Standard Edition Aktivni imenik (AD) predstavlja jedro Windows domenskega omrežja. AD omogoča preprosto upravljanje in nadzor nad viri v omrežju, določanje skupinskih pravic pa zagotavlja varnost znotraj omrežja ter olajša administrativne naloge nameščanja programske opreme in določanja profilov uporabnikov. Strežniški operacijski sistem Windows Server 2003 omogoča tudi konsolidacijo strežnikov. Slednja zahteva bi v prihodnosti prišla v poštev, v kolikor bi v posamezni regiji prišlo do združitev vseh domenskih storitev na nivoju OOK. Z uvedbo strežnika Windows Server 2003 si prav tako zagotovimo rešitev za odpravljanje težav na daljavo. Internet Information Server Spletni strežnik in strežnik za pretočne predstavnosti, omogoča hitro, preprosto in varno kreiranje dinamičnega intranetna in internetnega spletnega mesta. IIS 6.0. ima vgrajen aplikacijski strežnik za preprosto razvijanje, uvajanje in upravljanje spletnih storitev XML. Prav tako zajema orodja, ki omogočajo povezovanje spletnih storitev XML z internimi aplikacijami, dobavitelji in partnerji. Zagotavlja varnost sistema z možnostjo šifriranja (SSL kriptografski mehanizem) in zaupnost podatkov z generiranjem (digitalno podpisanih) sporočil. IIS 6.0. podpira tudi različne tipe odjemalcev ( mobilne aparate, PDA - dlančniki)»oddaljene sisteme ali odjemalce se z matičnim (OOK) omrežjem knjižnice povezuje preko povezave VPN, s čimer se zagotovi visoko raven varnosti podatkov pri dostopanju z oddaljenih lokacij. Inteligenčni požarni zid Windows ISA Omogoča varno povezovanje dislociranih enot in varovanje sistema pred škodljivimi napadi iz interneta. Cilj uvedbe je tudi zagotoviti nadzorovano uporabo interneta in pasovne širine omrežja. Rešitev omogoča, da se pravica uporabe internetnih servisov ( http, elektronska pošta, COBISS 3, COBISS 2) dodeljuje na nivoju uporabnikovega profila ( uprava, nabava, administrator, uporabniki interneta na javnih računalnikih). Oddaljene sisteme ali odjemalce se z matičnim (OOK) omrežjem knjižnice povezuje preko povezave VPN, s čimer se zagotovi visoko raven varnosti podatkov pri dostopanju z oddaljenih lokacij. Centralna antivirusna programska zaščita F Secure Enterprise - zaščita poštnega strežnika, filtriranje internetnega prometa in nezaželene elektronske pošte.

6 Model infrastrukture Model za e-poslovanja infrastrukture za e-poslovanja e Stran 6 b. izboljšati komunikacijo v primeru delovanja na skupnih projektih (elektronsko poslovanje, integracija aplikacij, varnost sistema in zaupnost podatkov, skalabilnost) Tehnologije: Knjižnica Kobarid»Uvedba Microsoft Exchange Server 2003 v organizaciji ne predstavlja zgolj podpore za delo z elektronsko pošto. Njegova uporaba z naprednim odjemalca za branje elektronske pošte MS Outlook 2003 in njegove spletne različice Outlook Web Access predstavlja jo osnovno sistemsko podporo za potrebe skupinskega dela v organizaciji.» Microsoft Exchange Server 2003 Enterprise/Standard Edition izpolnjuje zahteve za izmenjavo sporočil in sodelovanje v majhnih kot tudi v velikih podjetjih ter deluje kot podružnični sporočilni strežnik. Funkcije: Uvedba Microsoft Exchange Server 2003 v organizaciji ne predstavlja zgolj podpore za delo z elektronsko pošto. Njegova uporaba z naprednim odjemalca za branje elektronske pošte MS Outlook 2003 in njegove spletne različice Outlook Web Access predstavljajo osnovno sistemsko podporo za potrebe skupinskega dela v organizaciji. Njegova kasnejša nadgradnja, oziroma integracija s tehnologijo SharePoint Portal server, pa nam omogoča uvedbo urejenega elektronsko dokumentacijskega okolja intraneta v organizaciji ali regiji. Poleg standardnih funkcij poštnega strežnika, ga odlikuje tudi vgrajena podpora za mobilne naprave. Podpora za brskanje ter sinhronizacijo e-pošte, stikov in koledarjev v mobilnih napravah, ki podpirajo tehnologijo Windows Mobile. Integracija z Outlookom 2003 zagotavlja optimalno delovanje v omrežju,»stiskanje«sporočil in datotek, ki so jim priložene. Posodobljen je tudi mehanizem za filtriranje nezaželene pošte. Preprosta pa je tudi njegova integracija s programskimi rešitvami za filtriranje SPAM sporočil. (Inteligentni napredni filtri, ki z analizo vsebin prepoznajo značilnost spam sporočil, oblikujejo pravila, na osnovi katerih se sporočilni sistem odloči, ali bo sporočilo označil kot spam. Tovrstna sporočila sporočilni sistem samodejno loči od ostalih sporočil. Na ta način se lahko ustavi tudi do 90% spam sporočil. Preprosta obnovitev organizacijske strukture, podatkovne zbirke ali posamezne poštne predale brez motenj za uporabnike in ne da bi potrebovali posebne obnovitvene strežnike. c. Funkcionalna nadgradnja IS za e-poslovanje e splošnih knjižnic ( Preprosto načrtovanje, čas implementacije oziroma migracija iz obstoječe platforme, uporabniški vmesnik, varnost sistema in zaupnost podatkov, integracija aplikacij, skalabilnost ) Tehnologija: Sistem za samopostrežno fotokopiranje, tiskanje in vodenje evidence uporabe javnih delovnih postaj oziroma e-točk e (SSFMT) Kot smo že v uvodnem delu dokumenta navedli, nam uporabniške zahteve na javnih točkah v lokalnih omrežjih SK narekujejo vpeljavo samopostrežnih servisov (rezervacija e-točke preko spleta, samodejno zaračunavanje tiskovin, fotokopij itd..). Funkcionalna specifikacija: Končnemu uporabniku se omogoči, da se kadarkoli in kjerkoli preko spletne aplikacije prijavijo v sistem. Možnost integracije s spletnim mestom splošne knjižnice. Tako uporabnik kot upravitelj samopostrežnih servisov imata možnost transparentnega dinamičnega pregleda nad razpoložljivimi delovnimi postajami in ostalimi viri v sistemu. Knjižnica Kobarid Uporabnik pri rezervaciji delovne postaje določi uro, ko bo na določeni delovni postaji delal. Uporabnik mora nato priti do delovne postaje v določenem roku. Če zamudi za več kot 15 min (interval je nastavljiv) se delovna postaja odklene in sprosti naslednjemu članu. Sicer

7 Stran 7 se uporabnik prijavi na delovno postajo s svojim uporabniškim imenom in geslom. Uporabnik lahko uporablja delovno postajo maksimalno do preteka dnevne omejitve (interval je nastavljiv). V primeru da je postaja po tem času zasedena (obstaja rezervacija za drugega uporabnika) se mu delo prekine. Delovna postaja subtilno obvešča uporabnika o preostalem času. Poraba časa se beleži za vsakega uporabnika posebej. SSFMT sistem vodi evidenco uporabe delovnih postaj, fotokopiranja in tiskanja. Nadzor nad delovnimi postajami ima administrator sistema, oziroma knjižničar. Uporabniški vmesnik administrativnega okolja je uporabniško in prijazno naravnan. Kar pomeni, da ne zahteva nobenega sistemskega predznanja, ne s strani tehničnega osebja kot tudi ne s strani upravitelja (knjižničar). Knjižničar lahko uporabniku prepreči delo, ali pa mu podaljša čas uporabe. Za nadzor nad fotokopiranjem se uporabi SSFMT sistem z magnetnimi karticami. V kasnejši nadgradnji SSFMT sistema je tudi načrtovana integracija SSFMT sistema s Cobiss sistemom. Nadgradnja informacijskega sistema s sistemom za samopostrežno fotokopiranje, tiskanje in vodenje evidence uporabe javnih delovnih postaj oziroma e-točk (SSFMT) bo daljnoročno zniževalo stroške uporabe in vzdrževanja omenjenih servisov. Danes omenjene servise nadzira knjižničar ročno in brez sistema, ki bi mu omogočal enostaven in pregleden nadzor nad uporabnostjo omenjenih servisov. Višina stroškov vpeljave tovrstne programske opreme na prvi pogled sicer predstavlja eno od večjih finančnih obremenitev projekta funkcionalne nadgradnje IS za e-poslovanje knjižnic, vendar bi simulacija in primerjava stroškov med sedanjim načinom poslovanja tega segmenta pokazala prednosti vpeljave omenjene rešitve. Primer: Bruto plača knjižničarja, ki danes med drugimi nalogami upravlja to nalogo»ročno«, znaša: SIT/ na mesec SIT / na letnem nivoju»nadgradnja informacijskega sistema s sistemom za samopostrežno fotokopiranje, tiskanje in vodenje evidence uporabe javnih delovnih postaj oziroma e-točk (SSFMT) bo daljnoročno zniževalo stroške uporabe in vzdrževanja omenjenih servisov. Danes omenjene servise nadzira knjižničar ročno in brez sistema, ki bi mu omogočal enostaven in pregleden nadzor nad uporabnostjo omenjenih servisov.«sistem za samostojno izdelavo fotokopij, nadzor nad tiskanjem in nadzor nad uporabo delovnih postaj (SSFMT), ki predstavlja tehnološko podlago za popolno avtomatizacijo tega dela poslovanja, znaša na našem trgu za 100 licenc nekje med SIT do SIT. Iz navedenega je lahko zaključiti, da bi se nam ta investicija povrnila prej kot v letu in pol. Pri tem nismo ovrednotili dodane vrednosti implementacije tovrstne rešitve z vidika nove uporabniške izkušnje. Ponudba tovrstnih samopostrežnih e-servisov bi nedvoumno prinesla večjo in ažurno preglednost nad uporabo omenjenih servisov in večje zadovoljstvo na strani uporabnikov in upraviteljev sistema.

8 Model infrastrukture Model za e-poslovanja infrastrukture za e-poslovanja e Stran 8 d. izboljšane osebne produktivnosti in povečanje urejenosti ter preglednosti sedanjega splet- nega mesta in doseči urejeno skupinsko elektronsko dokumentacijsko okolje in delo z njim intranet OOK (Preprosto načrtovanje, čas implementacije oziroma migracija iz obstoječe platforme, elektronsko poslovanje, podpora projektnemu delu, uporabniški vmesnik, integracija aplikacij, tri nivojska arhitektura, skalabilnost) Tehnologija: Knjižnica Helsinki»S sodobnejšo podporo skupinskemu delu in elektronskim povezovanjem dokumentov v regiji bi še povečali učinkovitost zaposlenih pri doseganju strateških ciljev. Izgradnja intraneta na nivoju regij bi ob izpolnjevanju nalog območnosti vsem knjižnicam regije zagotavljala nepogrešljiv vir ažurnih informacij in znanj.«knjižnica Helsinki SharePoint Portal Server omogoča, da razvijemo pametni portal, ki bo našo organizacijo učinkoviteje povezoval z uporabniki kot tudi partnerji v regiji. Uporaba tehnologije SharePoint Portal Server ( SSPS) nam bo ponudila kopico novih možnosti in rešitev za celovito sodelovanje, saj ponuja sodelovanje pri dokumentih in vsebini posameznikom, delovnim skupinam, poslovnim enotam. Možnost več različic dokumentov, postopek odobritve, vpis in izpis dokumentov, profiliranje dokumentov in objave omogočajo preprosto sodelovanje pri dokumentih, projektih in opravilih. Poleg Uporabniški vmesnik v intranetnem okolju SSPS tega portal omogoča informacijskim delavcem, da zlahka poiščejo posameznike, skupine in najboljše postopke ravnanja ter jih učinkovito zaposlijo oziroma uporabijo. S sodobnejšo podporo skupinskemu delu in elektronskim povezovanjem dokumentov v regiji bi še povečali učinkovitost zaposlenih pri doseganju strateških ciljev. Izgradnja intraneta na nivoju regij bi ob izpolnjevanju nalog območnosti vsem knjižnicam regije zagotavljala nepogrešljiv vir ažurnih informacij in znanj. Model licenciranja sistemske in aplikativne programske opreme Iz analize IKT opremljenosti knjižnic v osrednjeslovenski regiji je razvidno končno številu licenc, ki so trenutno v uporabi v lokalnih omrežjih splošnih knjižnic regije. Podatek o pokritosti licenc v osrednjeslovenski regiji je sicer vzpodbuden, vendar je iz podrobnejše analize razvidno, da so v splošnih knjižnicah regije v uporabi operacijski sistemi, ki ne odgovarjajo potrebam novodobnega poslovanja. Neenotna politika nabave sistemske in aplikativne programske opreme nam seveda dodatno otežuje uresničitev enega glavnih ciljev posodobitve IS in sicer standardizacijo programskih produktov v lokalnih omrežjih splošnih knjižnic. Prednosti centraliziranega nakupa sistemske in programske opreme v regiji bi nam predvsem prinesla cenovno ugodnejšo rešitev kot tudi standardizacijo programske opreme v regiji. Ugodnosti centraliziranega nakupa, oziroma najema licenčne programske in sistemske opreme po modelu Microsoft Open Value Subscription so naslednje; Naročniški (najemni) model. V času pogodbe upravičenost do brezplačne nadgradnje na najnovejše različice izdelkov in druge ugodnosti, ki izhajajo iz programa Software Assurance Nižji skupni stroški lastništva in večja delovna produktivnost zaradi standardizacije na Microsoftove programske opreme v vseh osebnih računalnikih splošnih knjižnic. Poenostavljeno licenciranje s fiksno ceno na osebni računalnik. Letna plačila v času triletnega pogodbenega obdobja. Možnost obnovitve pogodbe za eno ali tri leta. Priznanje prejšnjih nakupov v obliki posebnega popusta v prvem letu. Klici za tehnično podporo so vključeni. Glede na obseg sklenjene pogodbe lahko izkoristite različne ugodnosti npr. brezplačno izobraževanje.

9 Stran 9 Sistemska strojna oprema Sistemska strojna oprema (v nadaljevanju: HW) se deli na strežniški HW, pomnilniški HW in komunikacijski HW. Strežniški HW temelji na x86 (Intel) platformi proizvajalca HP. Kot že omenjeno, ima ta proizvajalec vodilno mesto v svetu na področju x86 strežniških sistemov, poleg tega pa ima najbolje organizirano poprodajno podporo v regiji. Razlog omejevanja na izključno enega proizvajalca strojne opreme je v homogenosti posameznih sklopov infrastrukture, kar je za kasnejše učinkovito upravljanje z IT storitvami, ki jih ta oprema poganja, izrednega pomena. Pomnilniški HW ravno tako temelji na tehnologiji proizvajalca HP iz enakih razlogov kot je to omenjeno pri strežniškem HW. Poleg tega omogoča HP tehnologija na področju pomnilniških naprav izredno skalabilnost zaradi prenosljivosti pomnilniških medijev med različnimi sistemi, tako strežniškimi kot pomnilniškimi. S tem lahko kapacitetno upravljanje dejansko sledi načelu preprostega prilagajanja rasti in obsegu IT storitve. Komunikacijski HW temelji na tehnologiji proizvajalca Cisco Systems, ki je vodilni proizvajalec aktivnih omrežnih povezav in številka ena v telekomunikacijski tehnologiji interneta. Z uporabo naprednih funkcionalnosti in mehanizmov, ki jih ta oprema omogoča, je možno zagotavljati kvaliteto omrežnih storitev na telekomunikacijskem nivoju. Knjižnica Dunaj Idejni koncept infrastrukture IS za e-poslovanje knjižnic Izhodišče za infrastrukturo IS za e-poslovanje knjižnic predstavlja osnovni sistem, ki bo v podporo vsem poslovnim procesom v splošnih knjižnicah. Osnovni model bo skrbel za osnovne podporne funkcije IS v smislu dostopnosti IS v svetovnem spletu ter skladiščenja, varnosti in zaščite njegovih digitalnih vsebin. Osnovni sistem ni visoko razpoložljiv - predvsem zaradi Osnovni koncept dejstva, da IS v pričetku produkcije ne predstavlja IT storitve, ki bi imela v delovanju organizacije kritično funkcijo. Osnovni sistem mora biti v začetku zasnovan tako, da je omogočen njegov nadaljnji razvoj v skladu s potrebami rastoče IT storitve, ne da bi bilo potrebno menjati njegove jedrne komponente ali celo njegov koncept.»osnovni sistem mora biti v začetku zasnovan tako, da je omogočen njegov nadaljnji razvoj v skladu s potrebami rastoče IT storitve, ne da bi bilo potrebno menjati njegove jedrne komponente ali celo njegov koncept.«jedro osnovnega sistema predstavlja en strežnik, na katerem teče W2K3 kot operacijski sistem, ki predstavlja podlago za Internet Information Server (IIS) spletni aplikacijski strežnik, SQL 2000 kot strežnik podatkovne baze in pa datotečni strežnik itd.. Slika 1: shematski prikaz osnovnega koncepta infrastrukture IS za e-poslovanje knjižnic zave (optična vlakna, xdsl, najeti vod,...) do ponudnika internetnih storitev (ISP). Povezljivost do ISP-ja in osnovna varnost sta zagotovljeni preko usmerjevalnika, ki ima funkcijo preprostega požarne- Strežnik je v svetovnem spletu dosegljiv preko ene permanentne telekomunikacijske povega zidu in translacije internetnega naslova na različne notranje omrežne naslove, glede na različne omrežne protokole. Sistem ima tračno enoto, ki služi za varnostno shranjevanje in arhiviranje digitalnih vse- Knjižnica Dunaj

10 Model infrastrukture Model za e-poslovanja infrastrukture za e-poslovanja e Stran 10 Knjižnica Otona Župančiča enota Kolodvor»Osnovni koncept infrastrukture se postopoma razvija v skladu s potrebami rastoče IT storitve in sicer v smeri skalabilnosti, razpoložljivost, varnosti, zaščite.«knjižnica Helsinki bin IS. Strežnik je skupaj z vso aktivno omrežno opremo priključen na brezprekinitveni napajalnik. Skalabilnost: Razvoj osnovnega koncepta Razvoj glede na skalabilnost: Razvoj glede na razpoložlji- vost: Pri razvoju razpoložljivosti sistema je potrebno identifici- Osnovni sistem zagotavlja skalabilnost, to je zmožnost kapacitetne in performančne rasti v skladu z rastočimi IT storitvami, ki jih sistem poganja. Strežnik je dimenzioniran z upoštevanjem zmožnosti bodoče kapacitetne in performančne nadgradnje in je v osnovi multiprocesorski strežnik z enim procesorjem ter priporočeno kapaciteto delovnega spomina kot seštevek vseh priporočenih kapacitet za posamezno programsko opremo - W2K3 z IIS, SQL,... Strežnik je možno tako kapacitetno, kot performančno nadgrajevati (Scale-Up pristop skalabilnosti). Kasneje, ob polni kapacitetni in performančni zmogljivosti strežnika, pa je možno posamezne funkcionalnosti distribuirati na novi oz. nove strežnike. (Scale-Out pristop skalabilnosti). Razpoložljivost: rati SPOF (»Single Point Of Failure«) točke, ki predstavljajo točke, na katerih prihaja do izpada delovanja sistema kot Osnovni sistem ne zagotavlja tolerance pred izpadom kritičnih komponent ali sklopov sistema. V osnovi so v jedrni komponenti sistema, t.j. strežniku, podvojeni napajalniki in ventilatorji, strežnik pa omogoča toleranco pred odpovedjo enega ali več trdih diskov. Poleg tega ima strežnik mehanizme za toleranco in okrevanje pred nekaterimi nekritičnimi napakami v strojni in programski opremi. Celoten strežnik, kot tudi ostale komponente sistema, kot so npr. aktivna omrežna oprema, telekomunikacijska povezava, brezprekinitveni napajalnik,..., predstavljajo t.i.»enojne izpade točke«(v nadaljevanju: SPOF točke), ki v primeru odpovedi delovanja katerekoli od njih predstavljajo prekinitev delovanja celotnega sistema. Varnost: Za varnost digitalnih vsebin na strežniku skrbijo mehanizmi W2K3 za avtorizacijo in avtentikacijo. Ti mehanizmi omogočajo varen in nadzorovan dostop do vsebin in njihov prenos preko omrežja s pomočjo različnih kriptirnih tehnologij. Sistem je pred nepooblaščenimi dostopi iz svetovnega spleta ščiten z osnovno požarno pregrado, ki jo omogoča funkcionalnost usmerjevalnika v smislu izklapljanja in filtriranja omrežnih protokolov. Na strežniku je programska oprema za zaščito pred t.i.»zlobno kodo«(virusi, internetni črvi, trojanski konji,...). Zaščita: Digitalne vsebine strežnika so ščitene pred izgubo z varnostnim kopiranjem in arhiviranjem na trak Osnovni koncept infrastrukture se postopoma razvija v skladu s potrebami rastoče IT storitve in sicer v smeri skalabilnosti, razpoložljivosti, varnosti, zaščite. Slika 2: Prikaz»Scale-Up«in»Scale-Out«pristopa kapacitetne in performančne skalabilnosti celote, v primeru da odpove delovanje katere koli od navedenih SPOF točk. Razvoj razpoložljivosti sistema tako predstavlja odpravljanje teh točk, kar konkretno pomeni njihovo podvojevanje. Pri tem je potrebno upoštevati načelo verjetnosti izpada teh točk - neka elektronska naprava, ki nima mehanskih delov, ima npr. manjšo verjetnost okvare kot neka naprava, ki jih ima. Nadalje je potrebno upoštevati razmerje med ceno podvojevanja komponent sistema in pa strošek, ki ga nedelovanje sistema zaradi izpada katere od SPOF točk predstavlja. Tako je npr. lahko sprejemljiv nekaj urni izpad delovanja sistema, v kolikor je seveda možno iz naslova ITSM zagotavljati ponovno vzpostavitev sistema znotraj omenjenih

11 Stran 11 nekaj ur. Namen povečevanja razpoložljivosti sistema je tako v doseganju čim boljšega razmerja med stroškom, ki ga izpad sistema predstavlja in pa stroškom, ki predstavlja podvojevanje njegovih komponent. Razvoj glede na varnost: Razvoj varnosti pomeni uveljavljanje dosledno varnostne politike in vpeljavo dodatnih varnostnih mehanizmov, ki preprečujejo morebitne neavtorizirane dostope in zlorabo sistema ter s tem možnost potvarjanje vsebin ali njihovo uničevanje. Pri IS to konkretno pomeni ločevanje delov sistema, ki so neposredno izpostavljeni v internet (IIS) in ostalih infrastrukturnih komponent (SQL, File) z uvedbo kompleksne konfiguracije naprednih požarnih zidov (npr.»back-to- Back DMZ«firewall konfiguracija z uporabo Cisco PIX in MS ISA server). Razvoj glede na zaščito: Kapacitetno večanje digitalnih vsebin IS zahteva prilagajanje tako kapacitetnih zmogljivosti varnostno - shranjevalnih naprav, kot način izvajanja varnostnih in arhivskih kopij. V določeni fazi je zagotovo smiselno uvesti tudi t.i.»ilm«(information Lifecycle Management) rešitev, ki služi za upravljanje vsebin podatkovne shrambe. Slika 3: Identifikacija SPOF točk v osnovnem konceptu infrastrukture IS Slika 3: Primer popolne redundance sistema»razvoj varnosti pomeni uveljavljanje dosledne varnostne politike in vpeljavo dodatnih varnostnih mehanizmov, ki preprečujejo morebitne neavtorizirane dostope in zlorabo sistema ter s tem možnost potvarjanje vsebin ali njihovo uničevanje.«razvoj glede na integracijo aplikacij Z vzpostavitvijo enotne infrastrukture za e-poslovanje, ki integrira različne vrste aplikacij, bi splošne knjižnice aktivno in učinkovito soustvarjale virtualno delovno okolje za podporo skupinskemu delu v regiji. V nadaljnjem razvoju bi integracije (Slika 4) infrastrukture s SiS KAMRA predstavljala dodaten in dragocen vir infor- macij za celotno mrežo splošnih knjižnic in tudi; enovito sistemsko okolje, večjo učinkovitost zaposlenih celotne mreže SK večjo konsistentnost vsebin in podatkov v intranetih regije kot v portalu KAMRA, osnovno infrastrukturo za nadaljnji razvoj portala KAMRA.»V nadaljevanju razvoju bi integracije (Slika 4) infrastrukture s SiS KAMRA predstavljala dodaten in dragocen vir informacij za celotno mrežo splošnih knjižnic...«

12 Model infrastrukture Model za e-poslovanja infrastrukture za e-poslovanja e Stran 12 Slika 4, Vertikalna integracija SiS Kamra in IS za e-poslovanje splošnih knjižnic 2. Podpora uporabnikom sistema Pri obravnavi drugega nivoja upravljanja IT storitev, ki se nanaša na podporo uporabnikom sistema, je smotrno vzpostaviti službo za pomoč uporabnikom znotraj IT oddelka OOK. Ob ustrezni IT kadrovski zasedbi, bi tovrstna služba skrbela za naslednje naloge:»on-line«podpora končnim uporabnikom in zaposlenim Izobraževanje končnih uporabnikov in zaposlenih Sistemska podpora za nadaljnji razvoj IS Spremljanje razvojnih potreb tako znotraj OOK kot regije»organiziranost omrežij knjižnic po omenjenem modelu bi pomenila tudi manjšo potrebo po zaposlovanju sistemskih administratorje v v vseh knjižnicah regije.» Upravljanje IT storitev Vzpostavitev predlaganega modela informacijskega sistema na nivoju regije je pogojen tudi z oblikovanjem novega modela tehnične podpore za upravljanje infrastrukture. Funkcionalnost predlaganega modela IS in vpeljava standardiziranih rešitev za zgoraj navedene cilje omogoča sklenitev vzdrževalne pogodbe na nivoju regije in s tem vzpostavitev on-line tehnične službe za potrebe knjižnic regije. Po implementaciji predlaganega modela IS preidemo v fazo upravljanja IT storitev, ki se deli na: 1. Tehnične podpore sis- tema Glede na finančne in kadrovske zmožnosti knjižnic, bi bilo smiselno, da nivo tehnične podpore sistema prevzame ustrezno računalniško podjetje v regiji, ki bi tako prevzelo skrb nad naslednjimi nalogami: Inštalacija popravkov, ki jih dobimo s pomočjo»on-line«pomoči Zamenjava oziroma nadgradnja IS Varovanje in zaščita podatkov Zahteve po»outsourcingu«tehničnega nivoja službe so predvsem naslednje: Tehnična podpora pri implementaciji predlaganega modela IS Vzpostavitev metodologije»on line«upravljanja IT storitev Vzpostavitev redundantne tehnične podpore zunaj organizacije Sistemska podpora za nadaljnji razvoj idejnega koncepta IS Sistemska podpora vsem procesom odločanja tako na nivoju OOK kot regije Organiziranost omrežij knjižnic po omenjenem modelu bi pomenila tudi manjšo potrebo po zaposlovanju sistemskih administratorjev v vseh knjižnicah regije. Z zaposlovanjem informatikov na nivoju OOK in z njihovo ustrezno specializacijo ter koordinacijo le teh, bi IT oddelek OOK predstavljal sistemsko in vsebinsko podporo vsem procesom odločanja v OOK kot tudi SK regije.

13 Stran 13 Koordinacija in izobraževanje Nujni pogoj za zagotavljanje konstatnega razvoja modela IS je zaposlitev sistemskih administratorjev oziroma informatikov vsaj v 10 OOK. Računalniški oddelki na nivoju OOK bi tako skrbeli za načrtovanje in izvedbo projektov, vzdrževanje sistema, obenem pa bi bili tudi nosilci razvoja novih e- servisov. Koordinacija S koordinacijo dela sistemskih administratorjev na nivoju OOK bi na nacionalnem nivoju dosegali uravnotežen razvoj informacijskih sistemov v mreži splošnih knjižnic. Ključni cilji koordinacije so: vzpodbuditi in podpirati iniciative, ki jih izvajajo sistemski administratorji vseh OOK razviti sinergije med obstoječimi aktivnostmi vzajemno sodelovanje pri oblikovanju in pri implementaciji IKT projektov definiranje in implementacija skupnih aktivnosti. Permanentno izobraževanje Znanje, ki ga potrebujejo sistemski administratorji ali informatiki, mora biti zelo široko in v določenih segmentih tudi zelo poglobljeno. Zato je smiselno, da si znotraj koordinacije sistemski administratorji ali informatiki OOK razdelijo strokovna področja, v katera se posamezniki poglobijo in svoje znanje prenašajo na celo skupino. Na ta način lahko pokrijejo več področij, za katera se usposabljanja zaradi izjemno visokih cen vsi ne bi mogli udeležiti. Področja, ki so jih v skupini identificirali kot nujno potrebna za izvajanje nalog, in jih bodo postopno pridobivali, so naslednja: 1. Operativna znanja: - Na infrastrukturni ravni IS; tehnična znanja in spretnosti, ki so potrebna za uspešno upravljanje z resursi sistemskega okolja v omrežjih SK - Na podatkovni ravni IS; tehnična znanja in spretnosti, ki so potrebna za planiranje, vzpostavitev in vzdrževanje skladišča podatkov z uporabo sistema za upravljanje relacijskih baz podatkov - Na predstavitveni ravni IS; tehnična znanja in spretnosti za upravljanje z dokumenti, tehnična znanja in spretnosti za vizualizacijo in integracijo podatkov v sistemskih okoljih 2. Taktična znanja: - Poslovna inteligenca ; znanja in spretnosti, ki so potrebna za zagotavljanje podatkov in informacij za odločanje na vseh ravneh poslovanja organizacije, poznavanje principov delovanja orodij, ki zagotavljajo večdimenzionalno analiziranje podatkov»skozi koordinacijo dela sistemskih administratorjev na nivoju OOK bi na nacionalnem nivoju dosegali uravnotežen razvoj informacijskih sistemov v mreži splošnih knjižnic.» Programska oprema Razvojno okolje: Microsoft. Net framework Sistemska in aplikativna programska oprema: Windows Server Enterprise / Standard Edition 2003 Windows ISA Server 2004 Sistem za samopostrežno fotokopiranje, tiskanje in vodenje evidence uporabe javnih delovnih postaj oziroma e-točk sporočilni sistem Exchange Server Enterprise / Standard Edition 2003 SharePoint Portal server 2003 Centralna antivirusna programska zaščita F Secure Enterprise Windows XP Professional MS Office 2003 Tehnologije: Microsoft Active Directory ( Aktivni imenik) Microsoft Internet Infromation Server Web services (mehanizem za distribucijo podatkov) Viri in literature: Analiza IKT opremljenosti in ocena spletnih mest v osrednjeslovenski regiji / Projektna dokumentacija portala KAMRA (/kamra) Windows Server 2003 / Best practice for Enterprise Deployments Učeča se organizacija, Vlado Dimovski, Sandra Penger, Miha Škerlavaj, Jana Žnidaršič, 2005 Regijske informacijske mreže (