STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU TE-CO d.o.o.

Transcription

1 Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU TE-CO d.o.o. Mentor: red. prof. ddr. Marija Ovsenik Kandidatka: Barbara Močnik Kranj, marec 2016

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici prof. ddr. Mariji Ovsenik za vzpodbudo, vodenje in pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se vsem sodelujočim pri anketi ter kolegom in sodelavcem. Zahvaljujem se tudi lektorju, ki je lektoriral diplomsko nalogo. Posebna zahvala gre moji družini in partnerju za vso pomoč, podporo in potrpljenje v času študija in pri izdelavi diplomske naloge.

3 POVZETEK S stresom se dandanes srečujemo pogosto in povsod, bodisi v delovnem okolju na delovnem mestu bodisi izven delovnega mesta, doma, v krogu družine. Večina posameznikov in podjetji se še ne zaveda problematike stresa, ne zavedajo se niti posledic stresa za posameznika in podjetje. Posledično tudi posvečajo premalo pozornosti odpravljanju in preprečevanju stresa. Posledice stresa se kažejo različno, odvisno od posameznika, koliko je dovzeten za stres in v kakšnem psihofizičnem stanju je posameznik. Pogosto se stres pokaže z različnimi boleznimi, zato je zelo pomembno, da posrbimo zase in za svoje zdravje. Stres lahko ublažimo ali pa se mu celo izognemo z redno telesno aktivnostjo, meditacijo, jogo in drugimi oblikami sprostitve, saj hkrati skrbimo za svoje psihično in fizično kondicijo in posledično tudi za svoje zdravje. Za temo diplomske naloge smo se odločili na podlagi svojih izkušenj s problematiko stresa. Namen in cilj diplomske naloge je prikazati problematiko stresa, se še dodatno poučiti o problematiki stresa v podjetju TE-CO d.o.o. in na podlagi dobljenih rezultatov raziskave narediti načrt, kako se s problematiko stresa soočiti in kako odpraviti posledice stresa pri zaposlenih. Ugotovili smo, da zelo veliko lahko pripomoremo že sami, če si razporedimo čas med delom in prostim časom, da si vzamemo dovolj časa zase in družino, prijatelje, hobije in telesno aktivnost, s katero tudi pripomoremo k odpravljanju stresa ali ga vsaj omilimo. V podjetju bi kot rešitev za zmanjšanje stresa postavili jasno delitev dela, sprotno reševanje nesoglasij in izboljšanje komunikacije med zaposlenimi. V praksi se je za pozitivni učinek pokazal tudi»team building«, s katerim spodbujamo boljšo komunikacijo in sodelovanje med zaposlenimi. KLJUČNE BESEDE: - stres, - absentizem, - izgorelost, - posledice stresa, - odpravljanje stresa.

4 ABSTRACT Nowadays we encounter stress often and everywhere, both at the workplace in the work environment and outside the workplace at home. Majority of people and companies are not yet aware of the problem of stress, nor of the effects the stress has on an individual and a company. Consequently, there is a lack of attention devoted to the elimination and prevention of stress. The consequences of stress are reflected differently depending on how much an individual is susceptible to stress and what is their psychophysical state. Often stress manifests itself through various diseases. Hence it is very important to take care of oneselve and our health. Stress can be mitigated or even avoided by regular exercise, meditation, yoga and other forms of release, as all these contrbutes to our mental and physical condition as well as our health. I have decided to research this issue on the basis of my own experiences with stress. The purpose of this thesis is to show the phenomenon of stress, and to provide further information on the issue of stress in the company TE-CO. On the basis of the results of the survey we have prepared an action plan how to cope with the problem of stress and how to eliminate the consequences of stress in employees. We found out that a lot can be done on an individual level by managing time between work and leisure time, by taking enough time for oneself and family, friends, hobbies, and physical activities, which also contribute to the elimination of stress or at least limits its effects. In the company the solution to reduce stress is linked with a clear division of labor, promptly resolved differences and improved communication among employees. In practice "team building" has also shown positive effects as it encourages better communication and collaboration among employees. KEYWORDS: - stress, - absenteeism, - burnout, - consequences of stress, - elimination of stress.

5 KAZALO 1. UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA PREDSTAVITEV OKOLJA Sistemizacija delovnih mest v podjetju TE-CO d.o.o PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE METODE DELA TEORETIČNE OSNOVE PROBLEMATIKA STRESA V SLOVENIJI OPREDELITEV STRESA KAKO PREPOZNAMO STRES ZANIMIVOSTI VRSTE STRESA POZITIVNI STRES ALI EUSTRES NEGATIVNI STRES ALI DISTRES AKUTNI STRES ALI AKUTNI DISTRES KRONIČNI STRES ALI KRONIČNI DISTRES STRESNI POJAVI VZROKI IN POSLEDICE STRES NA DELOVNEM MESTU V SLOVENIJI STRES IN ZMOGLJIVOST DEJAVNIKI STRESA NA DELOVNEM MESTU KATEGORIJE STRESORJEV NA DELOVNEM MESTU DEJAVNIKI STRESA IZVEN DELOVNEGA OKOLJA POSLEDICE STRESA ZA PODJETJE ODPRAVLJANJE IN PREMAGOVANJE STRESA PREMAGOVANJE IN ODPRAVLJANJE STRESA NA RAVNI ORGANIZACIJE NASVETI ZA PREMAGOVANJE STRESA NA DELOVNEM MESTU PREMAGOVANJE IN ODPRAVLJANJE STRESA KOT POSAMEZNIK RAZISKOVALNI DEL METODE IN TEHNIKE RAZISKAVE HIPOTEZE UGOTOVITVE IN REZULTATI RAZISKAVE POTRDITEV ALI ZAVRNITEV HIPOTEZ NAPOTKI ZA IZBOLJŠAVE... 57

6 6. ZAKLJUČEK... 58

7 1. UVOD Beseda stres sega daleč nazaj v zgodovino, danes jo poznamo že prav vsi. Vsakdo se je v življenju že srečal s stresom, bodisi doma v zasebnem življenju bodisi na delovnem mestu. Vendar pa vsak posameznik občuti stres drugače, na svoj način. Nekdo se na stres odzove tako, da popolnoma odpove in se sesuje, spet drugi le z rahlimi psihičnimi ali telesnimi motnjami, spet tretji ne občuti sprememb. Tudi na delovnem mestu se čedalje pogosteje srečujemo s stresom. Pri tem je seveda veliko odvisno od delovnega mesta, funkcije ter dela, ki ga opravljamo. V diplomski nalogi bomo predstavili problem stresa na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o PREDSTAVITEV PROBLEMA Ugotavljamo, da je pojav stresa na delovnem mestu pogost in pomemben dejavnik pri opravljanju dela. Preučili smo problem stresa na delovnem mestu pri zaposlenih v podjetju TE-CO d.o.o. in za potrebe raziskave še v sorodnem podjetju. Vsak posameznik občuti in zazna stres na svoj način, kar smo predstavili v diplomski nalogi. Pomembno se nam zdi poudariti, da je problematika stresa zelo pogost in pomemben pojav predvsem v majhnih podjetjih PREDSTAVITEV OKOLJA Smo manjše slovensko podjetje, ki deluje od leta Podjetje se ukvarja s prodajo raznoraznih pakirnih strojev, pakirnih sistemov ter pakirnih linij, naprav in pripomočkov za pakiranje, različne pakirne materiale in ostale pripomočke pri pakiranju za pakiranje po različnih postopkih. Kupcem svetujemo pri izbiri in nakupu pakirne opreme in materiala, po dogovoru s stranko izdelamo vzorce ali vzorčne serije izdelkov, vršimo tudi montažo, priklop in zagon ter priučitev rokovanja s pakirno opremo. Večji delež pakirnih stroje dobavljamo iz EU, lahko pa stroj izdelamo sami po naročilu. Pakirne materiale, kot so termoskrčljive folije, vrečke in ostale materiale dobavljamo iz EU. Za vse prodane stroje in opremo zagotavljamo servis in originalne rezervne dele. V ponudbi imamo tudi rabljene pakirne stroje, ki jih odkupimo in obnovimo. Prav tako izvajamo tudi storitev pakiranja na sedežu podjetja. V ekipi podjetja TE-CO d.o.o. je 5 zaposlenih, vsak izmed njih opravlja svojo funkcijo, vendar pa zaradi majhnosti podjetja pozna vsak zaposleni vse funkcije, in prav tako zna vsak opravljati katerokoli delo, kar predstavlja tudi dodatni stres zaposlenih. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 1

8 Slika 1: Sedež podjetja TE-CO d.o.o. (Vir: dokumentacija podjetja) Sistemizacija delovnih mest v podjetju TE-CO d.o.o. Direktor družbe Komercialno administrativni referent Tehnični vodja Komercialist Prodajno servisni tehnolog 1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Predpostavljamo, da se ljudje na svojem delovnem mestu srečujejo s stresom, bodisi pozitivnim bodisi negativnim, kar vpliva na sam proces dela in delo kot tako. Vendar pa se stresa ne zavedajo ali ga ne prepoznajo, kar lahko vpliva tudi na končni rezultat ankete. Omejili se bomo predvsem na negativni stres, ki je bolj zaznan in občuten v manjših podjetjih predvsem zaradi večjega obsega dela na posameznika. Vsaka sprememba je takoj občutena, vsaka odsotnost in sprememba pa vpliva na počutje posameznika METODE DELA V teoretičnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo s pomočjo različne literature, povezane s stresom in s stresom na delovnem mestu. V raziskovalnem oziroma empiričnem delu diplomske naloge bomo uporabili anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili zaposleni v podjetju TE-CO d.o.o. in v sorodnem podjetju. Podatke, pridobljene s pomočjo ankete, bomo uporabili in predstavili. Za analizo in predstavitev rezultatov bomo uporabili statistične metode (opisna statistika). Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 2

9 2. TEORETIČNE OSNOVE 2.1. PROBLEMATIKA STRESA V SLOVENIJI S stresom se srečujemo prav vsi vsak dan, ali doma ali na delovnem mestu. S stresom na delovnem mestu se po podatkih sooča kar 72 odstotkov zaposlenih v Sloveniji. V primerjavi z ostalimi evropskimi državami to predstavlja najvišji delež.(rs Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 2014). Raziskave kažejo, da število zaposlenih, ki se srečujejo s stresom, še vedno narašča. O tem priča tudi bolniška odsotnost zaposlenih. Stres na delovnem mestu lahko prizadene kogar koli, ne glede na spol, starost ali delo, ki ga opravlja. Stres se lahko pojavi ne glede na velikost podjetja, v katerem deluje, ter ne glede na dejavnost podjetja. Stres ima velik vpliv na zdravje ter varnost posameznikov. Pogosti razlogi za občuten stres na delovnem mestu so velik oziroma prevelik obseg dela in delovnih nalog, slaba organizacija dela, zahtevnejša opravila. Vse več je tudi duševnih obolenj v povezavi s stresom na delovnem mestu, kar pomeni tudi večjo bolniško odsotnost in s tem tudi manjšo delovno storilnost. Pogosti dejavniki, ki vplivajo na duševno zdravje ljudi so ustrahovanje, trpinčenje in nadlegovanje, fizično in verbalno nasilje, mobbing, diskriminacija. Stres na delovnem mestu je vodilni razlog za absentizem in neobvladovanje stresa ima ogromne ekonomske in človeške posledice. (Podjed, 2015). Zato je zelo pomembno, da podjetja, organizacije in ljudje kot posamezniki poskrbimo za svoje zdravje in psihično počutje OPREDELITEV STRESA Stres je danes zelo pogost pojav, vendar si ga vsak še vedno razlaga po svoje. Pravzaprav nikjer ni natančno definirano in opisano, kaj stres je in kaj točno povzroča ter od kod izvira. Vsaka oseba, vsak posameznik občuti stres drugače na svoj način. Vsak se na svoj način spopada s stresom. Strokovna literatura navaja različne razlage stresa. Najpogosteje je stres opisan kot psihična in telesna obremenitev organizma in telesa. Leta 1949 je bil Selye med prvimi, ki je pojem stresa vpeljal v medicino. Opisuje ga kot program telesnega prilagajanja novim okoliščinam, nespecifični odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnotežje. Luban Plozza in Pozzi (1994) navajata, da je stres reakcija organizma na dražljaje iz okolja. Stres je stanje napetosti organizma (Luban Plozza in Pozzi, 1994: 12). Powell (1999) opisuje stres kot pozitiven pojav, zaradi katerega lahko preživimo, in da je določena količina stresa za nas koristna, saj nas vzpodbuja k večji in boljši učinkovitosti, vendar pa prevelika količina stresa deluje ravno obratno. Božičeva (2003) navaja, da je stres doživetje posameznika, ko se pojavi v situaciji, ki ji ni kos. Učinek stresnih dejavnikov občuti vsak po svoje. Kako se bo posameznik odzval na določene obremenitve, je veliko odvisno od njegovega psihičnega in telesnega stanja, pa tudi od osebnostnih dejavnikov. Looker in Gregson (1993) opisujeta, da je stres predvsem občutek, ki ga izzovemo sami in ga tudi zato lahko nadzorujemo in obvladujemo. Svoj stres lahko upravljamo, vendar se Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 3

10 moramo naučiti, kako ga obvladovati. Stres razlagata kot neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in sposobnostjo za obvladovanje zahtev na drugi strani. Slika 2: Ravnovesje stresa (Vir: Looker, Gregson 1993) Greenberg in Baron (2000) opredeljujeta stres kot»kompleksen vzorec čustvenih stanj, psiholoških odzivov in s tem povezanih misli, ki nastanejo kot odgovor na zunanje zahteve«(treven, 2005:15). Zunanje zahteve iz okolja predstavita kot stresorje. Primeri stresorjev iz zunanjega okolja so: zahtevne delovne naloge, medsebojne zahteve med sodelavci, odnosi v družinskem okolju s partnerjem in otroci, družbene odgovornosti. Avtorja poudarjata, da je pomemben problem, povezan s stresom, tako imenovani»prekoračen odziv«. Nanaša se na nakopičen stres, ki se izraža kot odklon od normalne oblike vedenja in je posledica izpostavljenosti stresnim dogodkom. Spodnja slika prikazuje medsebojno povezanost. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 4

11 Slika 3: Razlikovanje med stresorji, stresom in prekomernim odzivom (Vir: Greenberg, Baron; Treven 2005) KAKO PREPOZNAMO STRES - Na čustvenem področju: napetost, spremembe razpoloženja, občutek negotovosti, razdražljivost, zadrega, strah; - Telesni znaki: glavobol, bolečine v vratu ali hrbtu, bolečine v želodcu, motnje spanja, razbijanje srca, suha usta, utrujenost, vznemirjenost, prebavne motnje, povečano znojenje; - Umske sposobnosti: težave s koncentracijo, neorganiziranost, pozabljivost, samokritičnost pred neuspehom, zaskrbljenost, pesimizem, potrtost, izguba motivacije, brezbrižnost, omahljivost, nezmožnost sprejemanja odločitev, obsedenost s prihodnostjo; - Vedenje: vzkipljivost, zadirčnost do prijateljev, razpoloženjska nihanja, prenajedanje, izguba apetita, pri kadilcih zvečano število pokajenih cigaret, izguba smisla za humor, jok ZANIMIVOSTI - Stopnja stresa je nižja pri ljudeh, ki vstanejo pozneje. Znanstveniki ugotavljajo, da so ljudje, ki vstanejo pozno, manj v stresu in se počutijo bolj lagodno, kot tisti, ki vstanejo zgodaj zjutraj; - zaposlene matere imajo večjo vrednost stresnih hormonov kot pari brez otrok, vendar stopnja stresa ne narašča s številom otrok; - 70 do 80 % vseh obiskov pri zdravniku je zaradi bolezni, ki so povezane s stresom; - že kratkotrajni duševni stres podaljša čas, ki je potreben za odstranitev škodljivih maščob iz krvnega obtoka; - pri ljudeh, ki so zelo anksiozni (občutijo tesnobo in strah), je verjetnost, da bodo umrli zaradi možganske kapi ali srčnega napada, štiriinpolkrat večja; Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 5

12 - ženske so bolj izpostavljene stresu kot moški; - v raziskavah so ugotovili, da psihološko zahtevna dela, pri katerih imajo delavci malo nadzora nad delovnim procesom, zvečajo nevarnost pojavov bolezni srca in ožilja; - stres prispeva k zvišanju krvnega tlaka, boleznim srca, kapi in drugim boleznim; - stres prispeva k razvoju alkoholizma, debelosti, odvisnosti od cigaret, odvisnosti od drog in k zvečanju samomorilnosti; - razmišljanje o pomirjujočih in veselih stvareh lahko stres zmanjša; - stresni hormoni začasno upočasnijo prebavo, rast, reprodukcijo in odziv organizma; - tudi kortizol je hormon, ki se sprošča pod vplivom stresa. Spodbuja presnovo in veča apetit, zaradi česar se zveča telesna teža in možnost pojava sladkorne bolezni VRSTE STRESA V današnji literaturi zasledimo opise različnih vrst stresa. Najpogostejše in največkrat opisane vrste stresa so navedene v nadaljevanju. Schidt (2003) opisuje splošne vrste stresa, ki jih deli na naravni oziroma koristni stres, ki posameznika uravnotežijo, in umetni oziroma škodljivi stres, pri kateremu moramo sami poskrbeti za ravnovesje ter poskrbeti za stres. Še bolj podrobno pa lahko stres delimo na: - eksogeni stres, ki je zunanji stres, povezan s službo; - endogeni stres, ki deluje od znotraj in ga kot posamezniki lahko preprečimo, saj gre za situacije, ki jih posameznik ustvari sam in se jim lahko izogne; - fiziološki stres so zunanji vplivi na naše telo (hrup) ali pa notranji vplivi (npr. razni dražljaji zaradi živčnega sistema); - psihični stres pa povzročijo psihični dražljaji, kot so čustveni pretresi, zamenjava službe in podobno. Božič (2003) navaja pozitivni in negativni stres. Pozitivnega opisuje kot aktivnost, ki jo povzročijo spremembe kardiorespiratornega sistema in mišičevja. Kot negativni stres pa opisuje psihične pritiske in šoke, ki povzročajo bolezenska stanja POZITIVNI STRES ALI EUSTRES Za pozitivni stres je značilno kratko oziroma pozitivno razburjenje. Pozitivni stres je prisoten takrat, ko nekaj pričakujemo ali pa se nam zgodi nekaj lepega, pozitivnega. Pozitivni stres občutimo kot adrenalin, ko smo vznemirjeni, preden se bo nekaj zgodilo. Pozitivni stres doživljamo, dokler situacijo obvladujemo in nam daje nov zagon, nove moči in energijo. Lahko pa ga izzovemo tudi sami, na primer z adrenalinskimi športi, z različnimi dejavnostmi in hobiji oziroma s samo fizično aktivnostjo, ki nas pomirja in sprošča, v nas pa se sprošča hormon sreče. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 6

13 NEGATIVNI STRES ALI DISTRES Negativni stres je ravno nasprotje pozitivnemu stresu. Začne nam škoditi, ko situacije postanejo neobvladljive. Dolgoročno nam škodi in povzroči zdravstvene težave, poslabša nam kakovost življenja. Sprožijo ga neljubi dogodki, neprijetne situacije, kot so izguba službe, smrt bližnjega, prometna nesreča, mobbing na delovnem mestu. Negativni stres pogosto spremljajo simptomi, kot so jeza, strah in bolečine na primer glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter druge vrste bolečin AKUTNI STRES ALI AKUTNI DISTRES Občutimo ga kot odziv telesa na situacijo v danem trenutku, ko se počutimo ogroženi ali občutimo grožnjo (npr. ko s preveliko hitrostjo vozimo avtomobil po nevarnih predelih). Telo se na tako grožnjo odzove hitro, intenzivno in obrambno KRONIČNI STRES ALI KRONIČNI DISTRES To je stres, ki nas dolgoročno uničuje in»ubija«, kar pomeni dlje časa trajajoč stres. Vzroki za kronični stres trajajo dlje časa, kot so na primer potlačena negativna čustva, jeza, obup. Simptomi kroničnega stresa se največkrat pokažejo ravno pri zdravju: oslabljen imunski sistem, razdražljivost, težave s spanjem, depresija in podobno STRESNI POJAVI VZROKI IN POSLEDICE Na stres vplivajo različni stresorji in zato so tudi posledice lahko različne. Veliko je odvisno od posameznika samega, ali se stres sploh pojavi ali ne. Pri eni osebi se pod določenimi pogoji z enakimi stresorji pojavi stres, pri drugi osebi pa ne. Stres se pojavi kot posledica medsebojnega vpliva med okoljem in posameznikom. Dr. Trevenova (2005) opisuje vzroke stresa iz okolja.»nekateri so del materialnega okolja, večina pa del psihološkega okolja«(treven, 2005: 20). Božičeva (2003) pripisuje vzroke za stres zunanjim razlogom, na katere ne moremo vplivati, in notranjim vzrokom, ki jih lahko nadzorujemo sami kot posamezniki. Tudi v drugi strokovni literaturi je mogoče zaslediti razdelitev vzrokov stresa na zunanje in notranje vzroke. Kot zunanje vzroke navajajo mraz, vročina, telesna poškodba, stanovanjske razmere, notranji vzroki pa so posledica lastnih misli, zaskrbljenosti, jeze in podobno. Številni avtorji poudarjajo in razlagajo, da je vpliv stresa in zaznavanje stresa odvisno predvsem od psihične in fizične pripravljenosti posameznika. Tudi sami ugotavljamo, da različni stresorji različno vplivajo na posameznike, vsak stresni faktor pa vsakdo dojema in zaznava na svoj način tudi zaradi različne osebnosti, različnih predpostavk iz preteklosti ter trenutnega psihičnega in fizičnega stanja. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 7

14 3. STRES NA DELOVNEM MESTU V SLOVENIJI Stres na delovnem mestu v Sloveniji slabo nadzorujemo. Za stresom na delovnem mestu trpi čedalje več zaposlenih in po zadnjih podatkih število še narašča. Podatki statističnega urada RS kažejo, da je stanje v Sloveniji slabo. Po podatkih naj bi kar 72 odstotkov Slovencev pogosto doživljalo stres na delovnem mestu. Največ stresa naj bi povzročali ravno prevelik obseg dela in delovnih nalog, slaba organiziranost dela, pa tudi psihični pritiski, kot so žalitve, grožnje in tudi ponižujoča ravnanja. Stres na delovnem mestu se že uvršča med najpogostejše vzroke za psihična obolenja, prispeva pa tudi k nastanku drugih bolezni.»stres, povezan z delom, je eden največjih izzivov na področju varnosti in zdravja, s katerim se srečuje Evropa in predstavlja veliko škodo v smislu človeške stiske in gospodarske uspešnosti«(delo in varnost LVIII/2013/št.2). V Sloveniji so razmere v primeru stresa na delovnem mestu precej hude. Raziskave kažejo, da odstopamo od evropskega povprečja. Stopnja stresa v Sloveniji je torej zelo visoka in po podatkih še vedno narašča in bo tudi v prihodnje STRES IN ZMOGLJIVOST Premalo ali preveč zahtev nas lahko zelo obremeni in kljub dobrim sposobnostim spoprijemanja s stresom se pogosto ne moremo z njim učinkovito spopasti. Človekovo počutje se poslabša največkrat takrat, ko se določene zahteve pojavljajo prepogosto ali pa trajajo predolgo časa, človekovo počutje pa se ob tem poslabša. Takrat ima stres velik vpliv ravno na zmogljivost in učinkovitost. Ravnovesje stresa se hitro spreobrne v območje škodljivega stresa, kadar so zahteve pretirane, kadar nam zaradi preobremenjenosti zmanjkuje časa ali pa se nam v življenju zgodijo večje ali hujše preizkušnje. Pod veliko obremenitvijo imamo občutek, da izgubljamo tla pod nogami. Takrat začnemo dvomiti v lastne sposobnosti, kar zmogljivost še dodatno poslabša. Še težje pa postaja, kadar se soočamo z zahtevami, ki so nam povsem neznane, zapletene in nenadne. Ko se ravnovesje preusmeri v našo korist in negotovost zamenja prepričanje vase, da zmoremo in da zahteve obvladamo, takrat se krivulja zmogljivosti začne vzpenjati v našo korist. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 8

15 Slika 4: Stres in zmogljivost (Vir: Looker, Gregson 1993) 3.2. DEJAVNIKI STRESA NA DELOVNEM MESTU V času, v katerem živimo, je stresa veliko povsod, predvsem v službi, na delovnem mestu. Zaposleni so veliko bolj kot v preteklosti izpostavljeni stresu. Razlogi za to so večje obremenitve, delo pod pritiskom, zahtevnejše naloge. Bolj konkretno to pomeni naslednje situacije: - premalo časa oziroma preveč dela, da bi dokončali delovne naloge v svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo drugih nestvarni roki; - opis delovnih nalog je nejasen, pristojnosti so neopredeljene; - za dobro opravljeno delo ni priznanja ali nagrade; - ni možnosti pritožbe; - veliko je odgovornosti, pooblastil oziroma pristojnosti pri odločanju pa malo; - nadrejeni, sodelavci ali podrejeni ne sodelujejo z vami oziroma vam ne nudijo podpore pri delu; - nimate nadzora oziroma niste seznanjeni z namenom in usodo končnega proizvoda, pri izdelavi katerega sodelujete; Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 9

16 - delo ni spodbudno, ne zadovoljuje vas, ne čutite nobene vzpodbude v smislu razvoja vas samih ali vašega podjetja; - služba je nezanesljiva, nimate stalnega delovnega mesta (zaposleni ste za določen čas); - izpostavljeni ste predsodkom zaradi vaših let, spola, rase, narodnosti ali vere; - delate v neugodnih razmerah (hrup, vročina, ) ali v nevarnih razmerah (kemikalije, strupi, veliko tveganje za poškodbe, ); - nimate priložnosti, da bi pokazali vsa vaša znanja in sposobnosti; - manjša napaka ali trenuten upad pozornosti (koncentracije) na vašem delovnem mestu imajo lahko resne ali celo usodne posledice; - s sodelavci težko sodelujete, čutite celo sovražno razpoloženje. (vir: mestu.pdf) Trevenova (2005) razlaga, da je delo za vsakogar stresno ne glede na vrsto organizacije in neglede na to, ali gre za veliko ali majhno podjetje. Stres je prisoten povsod, a določeni poklici in delovne naloge so bolj izpostavljeni stresnim obremenitvam. VRSTA ZAPOSLITVE Nekateri poklici so bolj stresni kot drugi, kar med drugim vpliva tudi na zdravstveno stanje zaposlenih. Med najbolj stresnimi poklici verjetno najprej pomislimo na najbolj izpostavljene poklice kot so manager/direktor, gasilec, policist, računovodja, profesor ali kontrolor zračnega prometa. Med naštetimi poklici so velike razlike glede stresa, ki ga njihovo delo lahko povzroči pri zaposlenih. Nekatere zaposlitve so lahko zelo stresne (npr. kirurg, manager, gasilec), druge manj (varnostnik, računovodja). Med vplivi na večji ali manjši stres pri zaposlitvah so nekateri dejavniki, kot so: 1. Zahteva po odločanju: managerji spadajo med zelo stresne in obremenjujoče poklice, zaradi pomembnosti svojih odločitev in vpliva na uspešnost podjetja ter s tem tudi na odgovornost do zaposlenih. 2. Nadzorovanje naprav oziroma materiala: izpostavili bi lahko na primer kontrolorja zračnega prometa, ki imajo v veliki meri stresno službo, saj morajo ves čas svojega delovnega časa biti osredotočeni na naprave radarje, ki spremljajo zračni promet. 3. Ponavljajoča se izmenjava informacij z drugimi: na primer borzni posredniki nenehno spremljajo in izmenjujejo informacije. 4. Neprijetne delovne razmere: cestni delavci, delavci v raznih proizvodnih obratih, ki delajo ne glede na temperaturo, bodisi zelo nizke ali visoke temperature, vlago, temo, smrad, nevarne snovi. 5. Opravljanje nestrukturiranih nalog: pisatelji se soočajo s stresom, ko začnejo pisati svoje delo in se znajdejo na začetku pred praznim listom papirja. 6. Delo z ljudmi: mnoga dela oziroma delovna mesta vključujejo tudi delo z ljudmi, strankami, kar v veliki meri predstavlja zelo stresno delo, kajti veliko je dejavnikov, ki pri teh nalogah vzpostavljajo različne situacije. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 10

17 RAZMEJITEV MED DELOM IN NEDELOM V družbi današnjega časa in vrveža, ko je preobremenjenost ljudi zelo visoka, je potrebno uskladiti tudi čas med službo in družino. Ravnovesje med službo in družino za marsikoga predstavlja velik izziv, zato je razdvojenost med delom in družino izvor stresa, ki je marsikomu že poznan. Imenuje se konflikt vlog, ki je poznan kot posledica neuskladitve pričakovanj partnerjev in družine. KONFLIKT VLOG V DELOVNEM OKOLJU Zaposleni se na delovnem mestu srečujejo z opravljanjem različnih nalog in v različnih vlogah. Delo je bolje in učinkovitejše opravljeno, če so navodila, kaj se od njih pričakuje, jasna in si delovne naloge med seboj ne nasprotujejo. Če mora zaposleni opraviti dve različni nalogi v istem času, pride do konflikta vlog, saj zaposleni ne more opraviti dveh različnih nalog ob istem času, kar pomeni, da bo ena zahteva oziroma naloga izpolnjena in opravljena, druga pa ne. NEGOTOVOST VLOGE Z negotovostjo vloge se soočamo na delovnem mestu takrat, ko delavec ne dobi jasnih navodil, kaj se od njega pričakuje, kaj je njegovo delo in katere dejavnosti naj bi opravljal. To se zgodi v primerih, ko je opis dela premalo natančen ali pa so nejasna navodila. PREVELIKA ALI PREMAJHNA OBREMENJENOST Kadar govorimo o stresu na delovnem mestu, največkrat pomislimo na delavce, ki imajo preobsežne delovne naloge in preveč dela, da bi ga lahko opravili, čeprav si prizadevajo opraviti vse delo v celoti. Na delovnem mestu poznamo dve vrsti preobremenjenosti, kadar gre za preveliko preobremenjenost: - kvantitativna preobremenjenost nastane takrat, ko se od zaposlenega pričakuje, da bo opravil več dela, kot ga je sposoben opraviti v določenem času; - kvalitativna preobremenjenost je povezana z zaposlenim in njegovim prepričanjem, da nima dovolj svojih sposobnosti, da bi svoje delo opravil. Lahko pa govorimo tudi o vrsti preobremenjenosti, kadar gre za premajhno preobremenjenost: - o kvantitativni preobremenjenosti govorimo takrat, kadar ima zaposleni premalo delovnih nalog in mu postane dolgčas; - o kvalitativni oziroma premajhni odgovornosti govorimo takrat, kadar prihaja do pomanjkanja psihične vzpodbude. To se zgodi, kadar se opravila ponavljajo in delovne naloge postanejo rutinske. ODGOVORNOST ZA DRUGE ZAPOSLENE Ljudje na vodstvenih položajih, ki so odgovorni za druge zaposlene na način, da jih motivirajo ali kaznujejo, ko vzpostavljajo sodelovanje z njimi, občutijo več stresa in pogosteje. Biti odgovoren za druge ljudi je zelo stresno in obremenjujoče. Poleg tega, da so odgovorni za zaposlene, so odgovorni tudi za medsebojno razumevanje med zaposlenimi. Odgovorni so tudi za reševanje sporov, če pride do njih. Poskrbeti morajo za vodenje in spodbujati medsebojno sodelovanje. Vse naštete naloge so zahtevne in stresne. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 11

18 ORGANIZACIJSKI DEJAVNIKI Pri vodstvenih delavcih na najvišji organizacijski ravni se pojavlja konflikt vlog, negotovosti vloge in prevelike obremenjenosti. Visoki vodstveni delavci imajo v večji meri časovne omejitve, kar pomeni da vsaki dejavnosti, ki jo opravljajo, posvetijo le malo časa. Poleg tega pa nosijo veliko odgovornost do drugih zaposlenih. Na nižji organizacijski ravni so delavci večinoma izpostavljeni prevelikemu stresu zaradi prevelike ali premajhne obremenjenosti vloge, ali pa so udeleženi v konfliktu vlog, ki izhajajo iz nasprotujočih zahtev nadrejenih. Organizacijska kompleksnost stresno vpliva na zaposlene tudi zaradi obsežnega števila pravil in zahtev ter zapletene organizacijske sheme. Prevelika obremenitev vloge je značilna za velike organizacije. Stres se pogosto pojavlja tudi zaradi organizacijskih sprememb. Prav tako je možni izvor stresa pri organizacijski mejni vlogi, pri kateri je zaposleni razpet med svoje delo ali delo s strankami ter zadovoljitvijo zahtev podjetja, v katerem je zaposlen. NADLEGOVANJE IN NASILJE NA DELOVNEM MESTU Nadlegovanje na delovnem mestu predstavlja poseben izvor stresa. Pojasnjujemo ga lahko kot neprimerno ravnanje do zaposlenih, kar ogroža njihovo zdravje in varnost. Pogosto do nadlegovanja prihaja ravno zaradi zlorabe položaja ali zlorabe moči. O nadlegovanju na delovnem mestu govorimo takrat, kadar so zaposleni izpostavljeni verbalnim ali fizičnim napadom, lahko pa tudi samo pritiskom z nerazumnimi časovnimi roki, neizvedljivimi delovnimi nalogami, prestavitvi zaposlenega na nižje delovno mesto ali izoliranju od ostalih zaposlenih. O nasilju na delovnem mestu govorimo takrat, kadar gre za neprimerno vedenje, fizično nasilje. Nasilje se največkrat pojavlja ravno v storitvenih dejavnostih, kjer zaposleni vstopa v osebni kontakt z ljudmi oziroma strankami. DELOVNE RAZMERE Kot stresne dejavnike, ki imajo velik vpliv tudi na nastanek mnogih bolezni, lahko štejemo neprimerne ali celo nevarne delovne razmere: - hrup je vsak neprijeten ali nezaželen zvok, ki ga zaznamo in vpliva na počutje ljudi; - vibracije, ki smo jim izpostavljeni daljše časovno obdobje, prenašajo se preko okončin, če nekaj z vibracijami držimo v rokah, na nečem stojimo ali sedimo. Posledice vibracij so zmanjšana psihična zmogljivost, povečanje utrujenosti, večja nevarnost poškodb in nesreč ali tudi popolna nezmožnost za delo; - prah povzroča specifične bolezni dihal, nekatere zelo hude. Škodljivost prahu je odvisna od prašnih delcev, od kod izvirajo ter od trajanja izpostavljenosti in intenzivnosti; - neugodno toplotno okolje oz. neprimerna temperatura bodisi visoka ali nizka ima negativni vpliv na delovno zmožnost zaposlenih, ogroža zdravstveno stanje človeka in stresno deluje na telo; - svetloba je pomemben dejavnik pri ohranjanju vida, vpliva na delovni učinek in opravljanje delovnih nalog. Pomembno je, da je zagotovljeno dovolj dnevne in umetne svetlobe, kot je to določeno s predpisi; - nevarne snovi, kamor prištevamo vse vnetljive in eksplozivne snovi, zelo strupene in zdravju škodljive, nevarne snovi. Posledice nevarnih, zdravju škodljivih snovi so lahko v nespecifični obliki, kot so utrujenost in psihosomatske bolezni, lahko se pojavljajo v specifičnih dražljivih učinkih, ki so vidni na koži in sluznici, ali pa so v toksični obliki, ki povzročajo okvare organov in nastanek raka. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 12

19 3.3. KATEGORIJE STRESORJEV NA DELOVNEM MESTU KATEGORIJA STRESOR Vsebina dela - Delovna preobremenjenost - Kompleksno delo - Monotono delo - Velika odgovornost - Nevarno delo - Konfliktnost/nejasnost vlog Delovni pogoji - Strupene snovi - Hrup, razsvetljava, vibracije, sevanje, toplotno okolje - Delovna drža - Fizično zahtevno delo - Nevarne situacije - Pomanjkanje higiene - Pomanjkanje zaščitnih sredstev Pogoji zaposlitve - Izmensko delo - Nizko plačilo - Nizke možnosti za razvoj kariere - Nestalnost dela - Negotovost zaposlitve Družbeni odnosi na delovnem mestu - Slabo vodenje - Nizka socialna podpora - Malo sodelovanja pri odločanju - Diskriminacija - Malo samostojnosti Tabela 1: Kategorije stresorjev na delovnem mestu (po Le Blanc in sod., 2000)(Vir: Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 13

20 3.4. DEJAVNIKI STRESA IZVEN DELOVNEGA OKOLJA Med stresne življenjske dogodke štejemo travmatične dogodke in spremembe, ki tako ali drugače vplivajo na naše življenje in naš vsakdan. Posledice dogodkov so odvisne od tipa dogodka, ki smo ga doživeli, in od pogosti teh dogodkov. V spodnji tabeli so nanizani stresni življenjski dogodki. Število točk (od 1 do 100) ponazorijo, kako dolgo ljudje potrebujejo, da po dogodku znova vzpostavijo ravnovesje. Večje ko je število, ki je napisano ob dogodku, bolj je dogodek stresen. Posledice dogodkov, ki imajo visoko število točk, so za človeka dramatične. Če posameznik v krajšem času doživi stres od dogodkov, ki so točkovno višje opredeljeni, je velika verjetnost, da se mu bo v kratkem pojavila bolezen, v primerjavi z drugimi, ki niso bili izpostavljeni tako velikemu in pogostemu stresu. STRESORJI RELATIVNA STRESNOST 1. Smrt zakonskega partnerja 100 točk 2. Ločitev 73 točk 3. Ločitev od mize in postelje 65 točk 4. Smrt ožjega družinskega člana 63 točk 5. Težja poškodba ali bolezen 53 točk 6. Poroka 50 točk 7. Izguba delovnega mesta 47 točk 8. Sprava med zakoncema 45 točk 9. Upokojitev 45 točk 10. Večja zdravstvena sprememba 44 točk 11. Nosečnost 40 točk 12. Seksualne težave 39 točk 13. Rojstvo otroka 38 točk 14. Smrt dobrega prijatelja 37 točk 15. Večja sprememba na delovnem mestu 36 točk 16. Bistveno več prepirov z zakoncem, kot je normalno 35 točk 17. Večja zadolžitev 31 točk 18. Zaplenitev imetja zaradi neporavnanih dolgov 30 točk 19. Večje spremembe pri odgovornosti na delu 29 točk 20. Odhod otroka iz družine 29 točk 21. Težave z zakonodajo 29 točk 22. Večje osebno napredovanje 28 točk 23. Zaposlitev ali upokojitev partnerja 26 točk 24. Večje stanovanjske spremembe (renoviranje, preselitev) 25 točk 25. Sprememba osebnih navad 24 točk 26. Težave s šefom 23 točk Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 14

21 27. Večje spremembe delovnega časa 20 točk 28. Sprememba kraja bivanja 20 točk 29. Sprememba šole 20 točk 30. Večja sprememba v načinu rekreacije 19 točk 31. Večja sprememba odnosa do ideologij, vere 19 točk 32. Večje spremembe socialnih aktivnosti 18 točk 33. Najem manjšega posojila 17 točk 34. Manjše spremembe spanja 16 točk 35. Manjše spremembe v načinu prehranjevanja 15 točk 36. Počitnice 13 točk 37. Preživljanje praznikov 12 točk 38. Manjši prekrški (npr. prometni prekršek) 11 točk Tabela 2: Pregled stresorjev oz. stresnost različnih dogodkov po Holmes, Rahe, 1967 (Trček, 1994) (Vir: Šegula, 2014) 3.5. POSLEDICE STRESA ZA PODJETJE Posledice stresa imajo precejšen vpliv na delovanje podjetja in njegovo učinkovitost ter uspešnost. Kot razlaga Trevenova (2005), ima na delovno storilnost in učinkovitost zaposlenih vpliv več dejavnikov. Pomemben vpliv imajo dejavniki, kot so usposobljenost delavca in motivacija, delavčeve osebnostne lastnosti, psihofizične sposobnosti in ustvarjalnost. Pri delovni storilnosti je potrebno upoštevati tudi druge dejavnike na delovnem mestu, kot so delovno ozračje oziroma klima v podjetju, zadovoljstvo pri delu zaposlenih, zahtevnost opravil, plača in druge nagrade, delovne razmere in pogoji za delo, odnos med zaposlenimi in nenazadnje tudi ugled podjetja. Stres na delovnem mestu v Sloveniji je zelo pogost in slabo obvladovan. Zaposleni so pod stalnimi pritiski, delajo v napetih razmerah. Veselja do dela in zadovoljstva je malo ali skoraj nič. Zaradi stalnega pritiska na zaposlene in njihove obremenitve, zaposlenim pogosto upade delovna storilnost, začnejo delovati pod optimalno ravnijo, kar se posledično odraža v uspešnosti podjetja, v katerem so zaposleni. Slabša delovna storilnost pa s tem povečuje tudi stroške podjetja. Zaposleni lahko tudi izgorijo. Do problema izgorevanja na delovnem mestu pride, kadar so zaposleni soočeni z zahtevami, ki jim niso kos, saj presegajo njihove sposobnosti, moč in energijo. Izgorevanje na delovnem mestu poznamo tudi kot sindrom telesne in duševne izčrpanosti, v kateri so zajete tudi negativne predstave o sebi, negativen odnos do dela in sodelavcev ter otopelost. Utrujenost nastopi, kadar človek veliko in trdo dela in premalo spi. Ravnovesje v telesu ponovno vzpostavi, ko si vzame čas za počitek in se naspi. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 15

22 Pogostokrat čutimo utrujenost, vendar se zaradi novih zahtev in velikega dela trudimo delati še naprej. Če še nismo dosegli popolne izčrpanosti, svojo učinkovitost lahko še povečamo. V primeru, da smo že dosegli vrhunec izčrpanosti, pa bo naša učinkovitost začela padati zaradi stresa. Takrat se znajdemo v začaranemu krogu izčrpanosti. Vedno bolj smo utrujeni in izčrpani, delovna storilnost pada. Vedno bolj in bolj se trudimo, da bi dosegli boljše rezultate, bolj smo utrujeni, dokler se ne zlomimo. Najbolj pomembno pa je, da prepoznamo mejo zdrave in nezdrave utrujenosti in pravi čas ukrepamo. Najboljši ukrep je seveda počitek in spanje. Slika 5: Krivulja učinkovitega človekovega delovanja (Peter Nixon) (Vir: Treven, 2005) Izgorevanje na delovnem mestu delimo na tri stopnje. Na prvi stopnji je začetno navdušenje, za katerega je značilna velika predanost delu, naša delovna energija je na vrhuncu, imamo visoka pričakovanja, ob doseženih uspehih čutimo navdušenje in veselje. Prvi stopnji sledi druga faza, za katero je značilna stagnacija. Začnemo se zavedati, da z delom nismo več zadovoljni, imamo slabo plačo in dolge ure dela. Utrudimo se bistveno hitreje, postanemo cinični, pri delu ne čutimo več zadovoljstva, predanost upade. Delo sicer opravimo, vendar ne čutimo več navdušenja pri delu. Sledi še tretja stopnja, pri kateri le še nadgradimo stopnjevanje problemov, da ne moremo več izpolniti vseh zahtev, začutimo težave, ki se nam zdijo nerešljive, postanemo površni in raztreseni, določenim delovnim zahtevam in nalogam se začnemo izogibati, nimamo več motivacije, postanemo fizično in psihično izčrpani. V organizacijah, v katerih zaposleni doživljajo veliko stresa na delovnem mestu, so značilni: - ABSENTIZEM: odsotnost z delovnega mesta; - PREZENTIZEM: zmanjšana učinkovitost posameznika zaradi neprimernega psihičnega in/ali telesnega stanja; Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 16

23 - VISOKA FLUKTUACIJA: pogosto menjavanje kadrov zaradi slabih medsebojnih odnosov, nezadovoljstva zaposlenih, velikega stresa pri delu in podobno; - IZGOREVANJE: proces izčrpavanja na duševnem, telesnem in čustvenem področju; - SLABI MEDSEBOJNI ODNOSI MED ZAPOSLENIMI: slaba komunikacija in sodelovanje; - SLABŠA KVALITETA DELA. Vir: Posledice stresa na različnih nivojih: Čustvene posledice Kognitivne posledice Fizične posledice Vedenjske posledice Motivacijske posledice INDIVIDUALNI NIVO MEDOSEBNI NIVO ORGANIZACIJSKI NIVO anksioznost razdražljivost nezadovoljstvo z napetost preobčutljivost delom jeza depresivnost apatija občutek nemoči sovražnost cinizem težave z sumničavost občutek odločanjem, projiciranje težav necenjenosti procesiranjem nezaupanje informacij sodelavcem fizične nadloge (glavobol, slabost) psihosomatske motnje oslabitev imunskega sistema hormonske spremembe hiperaktivnost nasilni izbruhi nizka inpulzivnost agresivnost produktivnost povečana uporaba medosebni konflikti lenoba poživil socialna izolacija počasnost prehranjevalne zamenjava motnje delovnih mest večji izostanek z dela zaradi bolezni slabo upravljanje s časom zmanjšanje nezainteresiranost zmanjševanje vneme, za druge delovne navdušenja indiferentnost motivacije razočaranje jemanje volje odpor do dela in dolgočasje drugim obiskovanja demoralizacija delovnega mesta neiniciativnost nizka morala Tabela 3: Posledice stresa na različnih nivojih (Le Blanc, De Jonge & Schaufeli, 2008) (Vir: Magistrsko delo: Obvladovanje stresa na delovnem mestu v podjetju Tames d.o.o., Andreja Šegula, 2014) Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 17

24 Ovsenikova in Ambrož (2010) opisujeta, da je organizacijska kultura kompleksen pojav, ki izhaja iz vrednot in oblikuje prepričanja zaposlenih v organizaciji. Na organizacijsko kulturo vplivajo tudi norme in pravila delovanja, ki se odražajo v vedenjskih vzorcih zaposlenih v organizaciji. Po opisanemu lahko predpostavljamo in sklepamo, da stres na delovnem mestu vpliva na zaposlene v organizacijah, na njihovo vedenje in s tem posledično tudi na organizacijo, v kateri je zaposlen in njeno uspešnost in funkcioniranje.»povezanost med klimo in stresom pri delu ni vprašljiva. Hemingway in Smith (1999) sta predlagala model, v katerega sta vključila dimenzije organizacijske klime, ki so najbolj povezane z doživljanjem stresa pri delu, najpogostejše stresorje in posledice stresa, tako organizacijske kot osebne.«(musek Lešnik, 2015) Slika 6: Vloga organizacijske klime pri doživljanju in premagovanju stresa (Vir: ) Glede na visoko število ljudi, ki so izpostavljeni stresu na delovnem mestu, je posledice mogoče občutiti tudi v gospodarstvu. Ker se število ljudi, ki se soočajo s stresom na delovnem mestu, povečuje, se s tem posledično povečujejo tudi stroški, ki nastajajo v organizacijah. Zaradi povečanja stresa na delovnem mestu v organizacijah nastajajo vse večji stroški, ki se kasneje odražajo tudi na gospodarski ravni. Med najpogostejše stroške za podjetja spadajo: - stroški bolniških izostankov, ki nastanejo zaradi pojavnosti s stresom povezanih bolezni in poškodb; - stroški odškodninskih zahtevkov zaposlenih, ki lahko dokažejo, da se jim je poslabšalo zdravstveno stanje ali znižala kvaliteta življenja zaradi pojava delovnega stresa; Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 18

25 - stroški zaradi izgube ugleda in poslovnih izgub kot posledica negativne publicitete, ki spremlja primere delovnih nesreč, šikaniranj, nadlegovanja in diskriminacije; - organizacijski in managerski stroški, povezani z obrambo pred pritožbami o doživljanju stresa ter posredovanj za njegovo zmanjšanje; - stroški zaradi pojava zaskrbljenosti, zmanjšanja morale in motivacije, ko zaposleni ugotovijo, da se je sodelavcem zaradi izpostavljenosti stresu poslabšalo zdravstveno stanje. Pri ocenjevanju stroškov v povezavi s stresom na delovnem mestu, ki jih ocenjuje Mednarodna organizacija dela (ILO), gre za ugotavljanje deleža bolezenske odsotnosti in sicer: - na individualni ravni, kjer se upošteva posameznikovo izgubo oziroma zmanjšanje dohodka ter stroške zdravljenja. Kadar govorimo o izgubi dela ali predčasni upokojitvi, se individualni stroški še povečajo. Individualne stroške je težko oceniti, saj na njih vpliva veliko število dejavnikov, ki pa se gibljejo različno; - na ravni organizacije: podjetja imajo največje stroške in izgube, ki nastanejo zaradi prezgodnjih upokojitev, nadomeščanja, zmanjšane produktivnosti; - na ravni države: stroškov na ravni države se ne da natančno izračunati, vendar govorimo o stroških, ki jim mora država plačevati za posameznike, kot so stroški zdravljenja, stroški asbentizma ter stroški zaradi prezgodnjih upokojitev. Po podatkih naj bi Slovenija porabila približno desetino sredstev iz zdravstvenega zavarovanja za nadomestila plač zaposlenih, ki so v bolniškem staležu zaradi bolezni. V prihodnosti se pričakuje še povečanje odsotnosti zaradi spremenjenih struktur zaposlenih (Treven, 2005). Slika 7: Razlogi za nenačrtovano odsotnost z dela (Tangri, 2003) (Vir: Treven, 2005) Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 19

26 4. ODPRAVLJANJE IN PREMAGOVANJE STRESA 4.1. PREMAGOVANJE IN ODPRAVLJANJE STRESA NA RAVNI ORGANIZACIJE Stres moramo najprej prepoznati in razumeti njegov obseg, šele nato se lahko lotimo premagovanja in odpravljanja razsežnosti stresa. Reakcija in odgovor na stres bi morala biti usmerjena k vzrokom stresa, ne pa k posledicam. Uravnavanje stresa je lahko učinkovito le, ko združimo individualno in organizacijsko raven, temeljiti pa mora na preventivnih, sistematskih in participativnih intervencijah. Na ravni organizacije bi stres morali omejevati in preprečevati, kjer je to mogoče. Na individualnem nivoju bi morali posameznike izobraževati in seznanjati, kako se stresu zoperstaviti, se naučiti spopadanja z njim in njegovega odpravljanja. Na ravni organizacije poznamo tri nivoje spopadanja s prisotnostjo stresa: - primarna intervencija: potrebno je ugotoviti in odpraviti vzroke stresa in stresnih situacij; - sekundarna intervencija: posameznike je potrebno naučiti in seznaniti, kako naj se spopadajo s stresom; - terciarna intervencija: pomagati posameznikom, ki so že postali žrtev stresa in se z njim soočajo. Za organizacije in podjetja bi moralo biti bolj pomembno odpravljanje stresa pri zaposlenih. Odpravljanje stresa bi morali postaviti na višji nivo in se resneje spopadati s težavami stresa na delovnem mestu, saj ta lahko povzroča ogromne škode. Podjetja bi zaposlenim lahko pomagala predvsem na dva pomembna načina in sicer z uvedbo strategije za zmanjševanje in nadzor dejavnikov, ki povzročajo stres, in z uvajanjem različnih programov za pomoč pri vzdrževanju dobrega počutja zaposlenih, ki so pravzaprav preventivno ravnanje NASVETI ZA PREMAGOVANJE STRESA NA DELOVNEM MESTU 1. Pokažite svoja čustva! Ne zatirajte svojih občutkov! 2. Vzemite si čas za družabno življenje! Ne odpovejte se konjičkom in prostemu času! 3. Ne odlašajte! Naloge, ki jih morate opraviti, opravite takoj! 4. Prerazporedite dolžnosti! Ne mislite, da morate vse opraviti takoj! 5. Naučite se reči NE! Ni potrebno, da prevzamete vsako delo, ki vam ga naložijo! 6. Privoščite si redne odmore za kavo, kosilo, klepet, 7. Ne delajte nadur! 8. Ne postanite zasvojeni! Vzdržite se zasvojenosti od alkohola, cigaret in hrane! 9. Služba in dom naj bosta ločena! Službenega dela ne jemljite domov! 10. Ne bodite perfekcionist! Tudi 80 odstotni rezultat je dober rezultat! 11. Prosite za pomoč! Če imate probleme, jih zaupajte kolegom! 12. Ne pozabite, da je služba le služba! Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 20

27 4.2. PREMAGOVANJE IN ODPRAVLJANJE STRESA KOT POSAMEZNIK Stresu se na žalost ne moremo vedno izogniti, lahko pa se pred njim zavarujemo tudi na tak način, da spoznamo sebe, se poglobimo vase, spoznamo samega sebe in ugotovimo, kaj si želimo, kaj pričakujemo in kaj je za nas najpomembnejše. Ko imamo jasno postavljene cilje in poznamo svoje želje, se moramo zavedati, kako priti do zastavljenih ciljev in biti na poti do ciljev pripravljeni tudi na morebitne ovire. Le na tak način si lahko zagotovimo mir s samim seboj (Božič, 2003). Kot smo že povedali, je stres situacija, v kateri nas zunanji ali notranji dejavniki privedejo do stanja, v katerem smo telesno in duševno v pripravljenosti. Stres pa ni vedno nekaj negativnega, ne povzroča vedno le bolezni, vendar lahko tudi bistveno pomaga, da se bolezni izognemo. Kako? Stresni dejavniki lahko naše telesne in psihične možnosti spodbudijo, prebudijo in tudi aktivirajo. Od enoličnega in utrujajočega dela bo sprememba v obliki gibanja dobro dela in spodbudila človekov krvni obtok. Ob telesni aktivnosti se bo spremenilo tudi psihično počutje. Spodbujeno delovanje srca, enakomerno dihanje, boljša telesna drža bodo vplivali tudi na možgane, ki bodo sprožili novo, drugačno razpoloženje. Ponovno se bodo zbudili novi občutki in začutile se bodo nove možnosti delovanja. (Rakovec-Felser, 1991). Da bomo lažje obvladovali stres, ga moramo seveda najprej prepoznati oziroma se ga zavedati ter prepoznati njegove vzroke za nastanek. Včasih je že dovolj, če stvari pogledamo z drugega zornega kota in se vprašamo, zakaj pravzaprav doživljamo stres. Ali ga ustvarjamo sami ali so za to krivi zunanji dejavniki? Ker pa se s stresom soočamo praktično na vsakem koraku, bodisi v delovnem okolju bodisi v družinskem krogu, poznamo individualne strategije, ki so se že pokazale za uspešne pri premagovanju in odpravljanju stresa: - FIZIČNE AKTIVNOSTI: telesna vadba, hoja, tek, aerobika, plavanje, jahanje, kolesarjenje lahko predstavljajo pomemben del človekovega življenja. Telesna dejavnost v katerikoli obliki je dobra zaščita pred stresom in boleznimi, povezanimi s stresom. Da bi bila telesna aktivnost uspešna pri premagovanju stresa, mora biti ta aktivnost redna, saj se le z redno telesno aktivnostjo krepijo mišice, srce, poveča se pljučna kapaciteta, možgani delujejo bolje, izboljša se splošno počutje in tudi učinkovitost pri delu je boljša. Vendar pa se moramo zavedati, da se kljub redni telesni aktivnosti ne moremo v celoti izogniti stresu, temveč se le lažje spopademo z njim, škodljivi vplivi pa imajo manjši učinek na človekovo zdravje. - MEDITACIJA: priporočajo jo zdravniki za lajšanje bolezni v povezavi s stresom npr. bolezni srca, težave z dihanjem in podobno. Z meditacijo lahko dosežemo popolno sprostitev, lahko jo uporabljamo za zmanjševanje čustvenih in duševnih težav. Telo je med meditacijo sproščeno ves čas. Z meditacijo obnovimo svojo moč in vitalnost, ponovno vzpostavimo naše notranje ravnovesje. Pozitiven učinek je tudi, da drugače gledamo na vsakdanje težave. Meditacija pripomore k boljši ustvarjalnosti, sposobnosti koncentracije in učinkovitosti. Z redno vajo meditacije se naučimo obvladati pozornost, ki jo lahko usmerimo kamor želimo. - JOGA: to je metoda, s katero se naučimo obvladati stres. Joga združuje gibanje, ki ga človek potrebuje za fizično zdravje, z dihalnimi in meditacijskimi tehnikami pa pomiri duha. Joga je sestavljena iz dihalnih in telesnih vaj. Z jogo stimuliramo celotno telo, da deluje sproščeno in harmonično. - ZDRAVSTVENA HIPNOZA IN AVTOGENI TRENING: s hipnozo se spremeni stanje zavesti, katere posledica je izjemna sprostitev.»s hipnozo se doseže stanje globoke Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 21

28 sprostitve«(treven, 2005, 65). Hipnozo uporabljajo kot pomoč pri obvladovanju bolečine, zdravljenje fobije, za nadzorovanje teže in drugih psihomatskih težavah. Z avtogenim treningom oziroma samohipnozo posameznik nadzoruje svoje fiziološke procese z vajami. Namen samohipnoze pri posamezniku so spremembe v vedenju, zmanjšanje psihične napetosti in boljše soočanje s stresom. - MASAŽA IN AROMATERAPIJA: z masažo lahko odpravimo napetost v telesu, pa tudi preobremenjenost z delom ali druge stresne dejavnike. Aromaterapija se uporablja pri masaži celega telesa ali nog in podplatov. Za aromaterapijo je značilna uporaba eteričnih olj, pridobljenih iz naravnih virov. Pri aromaterapijah za duhovno sprostitev in odpravljanje napetosti zaradi stresa pomagajo eterična olja sivke in melise, pa tudi druga olja z učinkom pomirjanja. - KOGNITIVNE METODE: ljudje se vse preveč obremenjujejo z nepomembnimi zadevami, na katere nimamo vpliva. Tako vznemirjanje nam povzroča izgubo energije in stres. Ljudje, ki so sposobni odmisliti take vrste skrbi, zmanjšajo pojav stresa. Velikokrat smo nagnjeni k mislim, s katerimi povečujemo posledice morebitnih napak. Zaskrbljenost in misli glede prihodnjih dogodkov zbujajo strah in nemir in posledično se naš strah uresniči. Negativne misli zamenjajmo s pozitivnimi.»temeljni princip vseh kognitivnih metod za premagovanje stresa lahko izrazimo z besedami: ne moremo vedno spremeniti sveta okoli nas, lahko spremenimo naš odziv nanj. Ni se nam treba obremenjevati s stvarmi, ki jih ne moremo spremeniti«(treven, 2005: 69). - PREHRANA: najučinkovitejši način za premagovanje stresa je vsekakor skrb za ohranjanje telesne in duševne kondicije. S tem zmanjšamo možnost, da bi zboleli zaradi hudih obremenitev in stresa. Za dobro telesno zdravje skrbimo z redno telesno aktivnostjo in pravilno uravnoteženo ter zdravo prehrano. - UPRAVLJANJE ČASA in življenjskih aktivnosti je zelo pomemben dejavnik pri ohranjanju zdravja. Pomembno je narediti ravnovesje med delom, družino in drugimi aktivnostmi, kajti dobro organiziran človek lahko opravi bistveno več nalog in bolj sproščeno in umirjeno, kot pa nekdo, ki je slabo organiziran. Za vsak dan posebej si lahko napišemo seznam nalog, katere želimo opraviti. Začnemo pri najnujnejših in najpomembnejših stvareh (Treven, 2005). Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 22

29 5. RAZISKOVALNI DEL 5.1. METODE IN TEHNIKE RAZISKAVE Pri raziskovalnem delu smo uporabili deskriptivno metodo. Za pridobitev rezultatov smo izvedli anketo, ki smo jo sestavili s pomočjo literature. Anketo smo izvedli na vzorcu 35 ljudi, od tega je bilo vprašanih 31 moških in 4 ženske v starosti med 20 in 65 let. Anketni vprašalnik zajema 3 sklope: - splošni; - vzroki stresa na delovnem mestu; - vpliv stresa na delo in osebno življenje. V anketi je zajetih 10 vprašanj. Anketa je sestavljena iz vprašanj zaprtega tipa z lestvico točkovanja, ki so nam dali odgovore, kako anketiranci obvladujejo stres, ali se soočajo s stresom na delovnem mestu ter v kolikšni meri, kako se soočajo s stresom, in ali imajo na stres vpliv starost anketirancev in delovna doba HIPOTEZE Namen raziskave je bil ugotoviti, ali se zaposleni soočajo s stresom na delovnem mestu in kateri faktorji vplivajo na stres oz. kateri faktorji povzročajo stres na delovnem mestu. Namen je bil tudi ugotoviti, kako dobro posamezniki obvladujejo stres na delovnem mestu, kako oziroma v kolikšni meri občutijo stres pri delu in ali se zaposleni sploh zavedajo stresa ter ga prepoznajo. Postavili smo naslednje hipoteze: Hipoteza 1: Anketirancem največji stres povzročajo delo s strankami in obseg dela. Hipoteza 2: V podjetju, anketiranci dobro obvladujejo stres. Hipoteza 3: Respondenti občutijo stres na delovnem mestu. Hipoteza 4: Respondenti znajo prepoznati negativen, škodljiv stres, in vedo, kako telo reagira in kako se lahko izognejo škodljivim učinkom UGOTOVITVE IN REZULTATI RAZISKAVE V današnjem, sodobnem času ni več razlik med spoloma, spola sta enakovredna, vsako delovno mesto lahko opravlja bodisi ženska ali moški. Vendar pa je za nekatera delovna mesta vseeno bolj smiselno, da ga opravljajo ženske, in obratno. Na podlagi ankete, ki je bila narejena v lastni raziskavi, smo ugotovili, da so v panogi pakiranja zaposleni pretežno moški. V anketi je sodelovalo 35 oseb, od tega 11 % žensk in 89 % moških. Rezultati torej potrdijo, da za pakirno panogo drži, da je v panogi zaposlenih več moških kot žensk. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 23

30 Graf 1: Zaposleni v panogi pakiranja glede na spol V prvem delu ankete, v nizu splošnih vprašanj, smo anketirance glede na starost razdelili v 8 skupin, da smo dobili čim bolj natančne podatke o starosti respondentih. Dobljeni podatki in rezultati ankete so pokazali, da so glede na starost najpogostejše 3 skupine: na prvem mestu je starostna skupina od 31 do 36 let, v enakem deležu sledita starostni skupini od 26 do 30 let ter od 49 do 54 let. Glede na rezultate ankete lahko povzamemo, da so v panogi zaposleni v večji meri mlajši kot starejši, saj odstotek kaže, da je več kot 50 % zaposlenih mlajših od 40 let manj kot 25 let Graf 2: Starost anketirancev let let let let let let 60 let in več Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 24

31 manj kot 25 let let let let let let let 60 let in več 6% 6% 8% 20% 20% 11% 26% 3% Graf 3: Starost anketirancev po odstotkih Splošni niz vprašanj je zajemal tudi vprašanje o zaključeni stopnji izobrazbe. Rezultati zbranih podatkov so pokazali, da prevladujejo zaposleni s srednješolsko izobrazbo. Teh je 71 %. Sledijo jim zaposleni z višješolsko izobrazbo z 14 %, medtem ko ima visokošolsko in univerzitetno izobrazbo le 12 % anketirancev. Podatki so pokazali, da so med zaposlenimi 3 % z osnovnošolsko izobrazbo, nihče pa nima magisterija oziroma doktorata. osnovna šola srednja šola višja šola visokošolska izborazba univerzit.izobrazba magisterij, doktorat 3% 14% 9% 3% 71% Graf 4: Anketiranci glede na zaključeno izobrazbo Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 25

32 Z anketo smo zbrali podatke tudi o delovni dobi zaposlenih. Podatki so pokazali, da imajo zaposleni glede na starost tudi primerno dolgo delovno dobo, zato prevladujejo zaposleni z 6 10 let delovne dobe (29 %). Sledijo jim zaposleni z manj kot 5 leti delovne dobe in zaposleni z leti. Tudi tukaj ugotavljamo in potrjujemo, da so zaposleni pretežno mladi. Starejših z višjo delovno dobo je manj. manj kot 5 let 6-10 let let let let let 35 let in več 11% 11% 20% 17% 29% 9% 3% Graf 5: Anketiranci glede na delovno dobo V anketi smo zaposlenim postavili vprašanje, kateri od faktorjev jim povzroča stres na delovnem mestu. 17 % vprašanih je poročalo, da jim največji stres povzročajo njihovi nadrejeni. Z enakimi deležem so poročali tudi o obsegu dela kot tistem faktorju, ki jim povzroča stres na delovnem mestu. Na drugem mestu s 15 % sledijo posamezne naloge in sodelavci. Sledijo pa še delo s strankami (13 %), enak delež 13 % - pa jih je poročal, da na delovnem mestu ne doživljajo stresa. Kot zadnji pa se je uvrstil faktor drugo z 10 %. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 26

33 Obseg dela Vaš nadrejeni Posamezne naloge Drugo Delo s strankami Sodelavci Na delovnem mestu ne doživljam stresa 13% 10% 17% 13% 15% 15% 17% Graf 6: Vzroki stresa pri delu Vzroke stresa, ki so najpomembnejši dejavnik, smo razdeli na 3 največje kategorije glede na starost zaposlenih, v 3 kategorije glede na delovno dobo ter glede na dokončano izobrazbo. Po podatkih glede na starost zaposlenih, v kategoriji od 26 do 30 let, največ stresa povzroča obseg dela (20 %), sledijo še njihovi nadrejeni (18 %) in posamezne naloge (16 %). Po odstotkih si sledijo še sodelavci (14 %), 12 % zaposleni pa ne doživlja stresa na delovnem mestu. Na koncu sta še delo s strankami in drugo s 10 %. Iz podatkov lahko razberemo, da mlajšim največ stresa povzroča obseg dela. Sklepamo lahko, da zaradi manj izkušenj še ne obvladujejo povsem svojega dela oziroma so z obsegom dela kar precej obremenjeni. Zaradi njihove neizkušenosti lahko sklepamo, da je podobno tudi z njihovimi nadrejenimi, ki jim predstavljajo kar veliko stresa. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 27

34 Na delovnem mestu ne doživljam stresa 12% Posamezne naloge 16% Drugo 10% Sodelavci 14% Obseg dela 20% Vaš nadrejeni 18% Delo s strankami 10% Graf 7: Vzroki stresa glede na starostno skupino od 26 do 30 let V starostni skupini od 31 do 36 let zaposleni drugače navajajo oziroma občutijo vzroke stresa. Največji stres zaposlenim v tej kategoriji povzročajo obseg dela in delo strankami (17%), sledijo njihovi nadrejeni (16%) in sodelavci (15 %). Posamezne naloge in dejavnik, da na delovnem mestu ne doživljajo stresa, predstavljata 13 % delež, z 9 % pa je na zadnjem mestu faktor drugo. Iz rezultatov vidimo, da ima skupina od 31 do 36 let drugačne rezultate. V tej starostni skupini imajo zaposleni že nekaj izkušenj in delovne dobe in drugače gledajo in občutijo stres, saj jim poleg obsega dela več stresa povzroča tudi delo s strankami. Vendar pa jim še vedno dokaj visok odstotek stresa povzročajo njihovi nadrejeni in tudi sodelavci. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 28

35 Na delovnem mestu ne doživljam stresa 13% Drugo 9% Obseg dela 17% Posamezne naloge 13% Delo s strankami 17% Sodelavci 15% Vaš nadrejeni 16% Graf 8: Vzroki stresa glede na starostno skupino do 31 do 36 let Kot tretjo skupino za primerjavo smo vzeli starostno skupino od 49 do 54 let. V tej skupini so že izkušeni delavci z več kot desetletnimi izkušnjami in več deset letno delovno dobo. Rezultati so pokazali, da tudi njim največ stresa povzroča obseg dela z 18 %. V tej kategoriji pa lahko sklepamo, da jim obseg dela povzroča toliko stresa ravno zaradi starosti in višje delovne dobe. Na drugi strani pa jih kar 15 % ne doživlja stresa na delovnem mestu. Lahko sklepamo, da so z leti izkušenj pridobili»trdo kožo«in jim stvari ne pridejo več do živega. Še vedno pa jim s 15 % deležem stres povzročajo posamezne naloge. S 13 % si delijo mesto sodelavci, njihovi nadrejeni, delo s strankami in drugo. Lahko torej predpostavljamo, da starejši z več letnimi izkušnjami drugače doživljajo stres kot mlajši. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 29

36 Na delovnem mestu ne doživljam stresa 15% Drugo 13% Obseg dela 18% Delo s strankami 13% Posamezne naloge 15% Sodelavci 13% Vaš nadrejeni 13% Graf 9: Vzroki stresa glede na starostno skupino od 49 do 54 let Predstavljamo še rezultate vzrokov stresa glede na delovno dobo v skupini manj kot 5 let. Rezultati so pokazali, da je z 19 % na prvem mestu obseg dela, sledijo posamezne naloge z 18 % in s 16 % sta v enakem razmerju njihovi nadrejeni in sodelavci. Manj kot 15% jih poroča, da na delovnem mestu ne doživljajo stresa, da jim stres povzroča delo s strankami oz.»drugo«. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 30

37 Na delovnem mestu ne doživljam stresa 13% Drugo 8% Obseg dela 19% Posamezne naloge 18% Delo s strankami 10% Sodelavci 16% Vaš nadrejeni 16% Graf 10: Vzroki stresa glede na delovno dobo skupina manj kot 5 let V skupini od 6 do 10 let delovne dobe glede na prejšnjo skupino ni bistvenih razlik. Njihovi nadrejeni in obseg dela si delijo prvo mesto z 18 %, kar je v primerjavi s prejšnjo skupino podoben odstotek. Sledijo sodelavci s 15 % in s 14 % delo s strankami, ostali pa padejo pod 14 %. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 31

38 Na delovnem mestu ne doživljam stresa 12% Drugo 10% Obseg dela 18% Posamezne naloge 13% Delo s strankami 14% Sodelavci 15% Vaš nadrejeni 18% Graf 11: Vzroki stresa glede na delovno dobo skupina od 6 do 10 let Glede na delovno dobo v skupini od 23 do 28 let pa lahko vidimo manjše spremembe. Obseg dela sicer tudi v tej skupini predstavlja največ stresa in je z 18 % na prvem mestu. Na drugem mestu pa sledijo posamezne naloge (16 %), sledi delo s strankami (15 %). Ostali faktorji pa ne predstavljajo večjega stresa skupini, saj dosegajo 14 % delež ali manj. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 32

39 Na delovnem mestu ne doživljam stresa 12% Drugo 14% Obseg dela 18% Posamezne naloge 16% Sodelavci 13% Delo s strankami 15% Vaš nadrejeni 12% Graf 12: Vzroki stresa glede na delovno dobo skupina od 23 do 28 let Poglejmo se vzroke stresa glede na izobrazbo. Vidimo, da so rezultati skoraj enakomerno porazdeljeni pri vseh faktorjih. Največji odstotek tudi tukaj predstavljajo njihovi nadrejeni, sledi obseg dela, sodelavci in tisti, ki na delovnem mestu ne doživljajo stresa. Na koncu sledijo še posamezne naloge, delo s strankami in drugo. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 33

40 Obseg dela Vaš nadrejeni Posamezne naloge Drugo Delo s strankami Sodelavci Na delovnem mestu ne doživljam stresa 15% 10% 16% 13% 14% 15% 17% Graf 13: Vzroki stresa glede na izobrazbo srednja šola V skupino smo zajeli rezultate anketirancev z višjo, visoko in univerzitetno izobrazbo, saj smo predvidevali, da zaposleni na delovnih mestih z zahtevano višjo stopnjo izobrazbe opravljajo bolj zahtevne naloge. Kot lahko vidimo, pa je pri tej skupini viden preobrat, saj je na prvem mestu z 21 % obseg dela in le s 16 % posamezne naloge. Ostali faktorji pa so razvrščeni s 15 % ali manj. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 34

41 Obseg dela Vaš nadrejeni Posamezne naloge Drugo Delo s strankami Sodelavci Na delovnem mestu ne doživljam stresa 10% 11% 21% 16% 13% 15% 14% Graf 14: Vzroki stresa glede na izobrazbo visoka izobrazba Vprašanje, ki se nam je zdelo pomemben pokazatelj stresa pri delu, je, kako zaposleni obvladujejo stres na delovnem mestu. Najprej bomo predstavili rezultate, kako na splošno zaposleni obvladujejo stres na delovnem mestu. Iz rezultatov lahko vidimo, da v panogi pakiranja za stresom trpi kar 60 % zaposlenih. 31 % zaposlenim grozi celo sindrom izgorelosti, le 9 % zaposlenih pa dobro obvladuje stres. To pomeni, da bodo zaposleni ali pa celo njihovi vodilni morali poskrbeti za zdravje zaposlenih in poiskati primerne rešitve, preden bo upadla tudi delovna storilnost oziroma bodo porasli bolniški izostanki zaradi bolezni. Zaposlenih v fazi izgorevanja v tem segmentu ni. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 35

42 0-25 TOČK dobro oblada stres 9% TOČK grozi sindrom izgorelosti 31% TOČK trpite za stresom 60% Graf 15: Obvladovanje stresa na delovnem mestu V nadaljevanju bomo pogledali obvladovanje stresa na delovnem mestu malo bolj podrobno in sicer glede na starostne skupine in glede na delovno dobo ter na izobrazbeno raven (srednja šola in visoka izobrazba). Graf glede na starostno skupino od 26 do 30 let za obvladovanje stresa na delovnem mestu nam pokaže, da kar 71 % odstotkov mladih trpi za stresom na delovnem mestu in da 29 % grozi celo sindrom izogrelosti. Podatki so glede na starost zaposlenih že kar zaskrbljujoči. Zaposleni ali pa njihovi nadrejeni bodo v zelo kratkem času morali nekaj ukreniti in najti ustrezne rešitve, kako preprečiti stres oziroma se naučiti bolje obvladovati stres na delovnem mestu. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 36

43 0-25 TOČK dobro oblada stres TOČK trpite za stresom TOČK grozi sindrom izgorelosti TOČK faza izgorevanja 29% 71% Graf 16: Obvladovanje stresa na delovnem mestu glede na starostno skupino od 26 do 30 let V starostni skupini od 31 do 36 let so rezultati še bolj zastrašujoči, saj jih kar 45 % trpi za stresom in kar 44 % jim grozi sindrom izgorelosti. Le 11 % zaposlenih dobro obvladuje stres. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 37

44 0-25 TOČK dobro oblada stres TOČK trpite za stresom TOČK grozi sindrom izgorelosti TOČK faza izgorevanja 11% 44% 45% Graf 17: Obvladovanje stresa na delovnem mestu glede na starostno skupino od 31 do 36 let V starostni skupini od 49 do 54 let so podatki zelo podobni kot v starostni skupini od 26 do 30 let. Tudi tukaj je odstotek zaposlenih, ki trpijo za stresom, zelo visok (71 %), odstotek zaposlenih, ki jim grozi sindrom izgorelosti, pa je malo nižji, vendar še vedno visok (29 %). Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 38

45 0-25 TOČK dobro oblada stres TOČK trpite za stresom TOČK grozi sindrom izgorelosti TOČK faza izgorevanja 29% 71% Graf 18: Obvladovanje stresa na delovnem mestu glede na starostno skupino od 49 do 54 let Če pogledamo obvladovanje stresa na delovnem mestu še z vidika delovne dobe, dobimo naslednje rezultate: rezultati skupine glede na delovno dobo z manj kot 5 leti delovnih izkušenj pokažejo, da jih visokih 86 % mladih trpi za stresom in da jih je kar 14 % že v fazi, v kateri jim grozi sindrom izgorelosti. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 39

46 0-25 TOČK dobro oblada stres TOČK trpite za stresom TOČK grozi sindrom izgorelosti TOČK faza izgorevanja 14% 86% Graf 19: Obvladovanje stresa na delovnem mestu glede na delovno dobo manj kot 5 let Tudi s tega vidika so mladi z delovno dobo od 6 do 10 let zelo pod stresom, saj jim kar 60 % grozi sindrom izgorelosti, 40 % pa jih trpi za stresom. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 40

47 0-25 TOČK dobro oblada stres TOČK trpite za stresom TOČK grozi sindrom izgorelosti TOČK faza izgorevanja 40% 60% Graf 20: Obvladovanje stresa na delovnem mestu glede na delovno dobo od 6 do 10 let Tudi tukaj so rezultati še vedno zaskrbujoči, vendar se kažejo rahle izboljšave. Iz rezultatov lahko predvidevamo, da starejši kot so zaposleni, lažje obvladujejo stres na delovnem mestu. Kot lahko vidimo, 33 % grozi sindrom izogrelosti, 50 % jih trpi za stresom in 17 % dobro obvladuje stres. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 41

48 0-25 TOČK dobro oblada stres TOČK trpite za stresom TOČK grozi sindrom izgorelosti TOČK faza izgorevanja 33% 17% 50% Graf 21: Obvladovanje stresa na delovnem mestu glede na delovno dobo od 23 do 28 let Rezultati glede na izobrazbo kažejo, da 60 % tistih, ki imajo zaključeno srednjo šolo, trpi za stresom, kar 28 % grozi sindrom izgorelosti, 12 % pa jih dobro obvlada stres. Lahko sklepamo, da so rezultat boljši zaradi nezahtevnih delovnih mest. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 42

49 dobro oblada stres trpite za stresom grozi sindrom izgorelosti faza izgorevanja 28% 12% 60% Graf 22: Obvladovanje stresa na delovnem mestu glede na izobrazbo srednja šola Ko ponovno pogledamo rezultate glede na visoko stopnjo izobrazbe, vidimo, da se odstotki zopet povečajo. Predvidevamo lahko, da so tisti z višjo stopnjo izobrazbe zaposleni na bolj zahtevnih delovnih mestih in opravljajo zahtevnejše delovne naloge, saj kar 44 % grozi sindrom izgorelosti, 56 % pa jih trpi za stresom. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 43

50 dobro oblada stres trpite za stresom grozi sindrom izgorelosti faza izgorevanja 44% 56% Graf 23: Obvladovanje stresa na delovnem mestu glede na izobrazbo visoka šola Tretji sklop vprašanj, ki je pomemben pokazatelj stresa na delovnem mestu, se dotika občutenja stresa. Zanimalo nas je, kako in v kolikšni meri zaposleni občutijo stres. Predpostavljamo, da sicer odgovori niso ravno optimalni, ker predvidevamo, da se zaposleni še vedno nezadostno zavedajo pomena stresa na delovnem mestu. Rezultati so pokazali, da 34 % zaposlenih le včasih in le delno občuti stres pri delu, kar 60 % zaposlenih pa pri delu večkrat občuti stres. 3 % zaposlenih stres občuti le občasno, enak delež pa večino svojega delovnega časa dela pod stresom. Zaposlenih, ki na delovnem mestu ne občutijo stresa, ni. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 44

51 3% 3% 34% stresa pri delu ne občutite ali zaznate stres občutite občasno 60% stres občutite le včasih in le delno pri delu večkrat občutite stres večino svojega delovnega časa delate pod stresom Graf 24: Občutenje stresa pri delu Ko pogledamo rezultate o občutenju stresa pri delu glede na starostno skupino, ugotovimo, da je tudi v tem segmentu skupina mladih med 26 in 30 letom starosti kar precej pod stresom, saj jih 71 % pri svojem delu večkrat občuti stres, medtem ko 29 % zaposlenih občuti stres le občasno in delno. Ostalih rezultatov v tej skupini ni. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 45

52 29% stresa pri delu ne občutite ali zaznate stres občutite občasno 71% stres občutite le včasih in le delno pri delu večkrat občutite stres večino svojega delovnega časa delate pod stresom Graf 25: Občutenje stresa pri delu glede na starostno skupino od 26 do 30 let Rezultati glede na starostno skupino od 31 do 36 let se pa tokrat ne razlikujejo bistveno od prejšnje skupine. Kot lahko vidimo, jih tudi v tej starostni skupini 67 % pri delu večkrat občuti stres, 33 % pa stres občutijo le včasih in delno. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 46

53 33% stresa pri delu ne občutite ali zaznate stres občutite občasno 67% stres občutite le včasih in le delno pri delu večkrat občutite stres večino svojega delovnega časa delate pod stresom Graf 26: Občutenje stresa pri delu glede na starostno skupino od 31 do 36 let V starostni skupini starejših med 49 in 54 letom so rezultati nekoliko boljši. Odstotek anketiranih, ki pri delu večkrat občutijo stres, se v tej starostni skupini zmanjša na 57 %, na 29 % se znižajo tudi odstotki anketiranih, ki stres občutijo le občasno in delno, 14 % anketiranih stres občuti le občasno. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 47

54 14% stresa pri delu ne občutite ali zaznate stres občutite občasno 57% 29% stres občutite le včasih in le delno pri delu večkrat občutite stres večino svojega delovnega časa delate pod stresom Graf 27: Občutenje stresa pri delu glede na starostno skupino od 49 do 54 let Rezultati občutenje stresa pri delu glede na srednješolsko izobrazbo niso precej drugačni. Tudi glede na izobrazbo jih kar 64 % odstotkov pri delu večkrat občuti stres in 32 % anketiranih stres občuti le včasih in delno. Ponovno se pokažejo 4 % anketiranih, ki večino svojega delovnega časa delajo pod stresom. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 48

55 4% 32% stresa pri delu ne občutite ali zaznate stres občutite občasno 64% stres občutite le včasih in le delno pri delu večkrat občutite stres večino svojega delovnega časa delate pod stresom Graf 28: Občutenje stresa pri delu glede na izobrazbo srednja šola Občutenje stresa v skupini z visoko izobrazbo, pri čemer smo upoštevali tako višjo, visoko in univerzitetno izobrazbo, je podobno prejšnjim skupinam. Tudi v tej skupini kar 56 % anketiranih pri delu večkrat občuti stres, 33 % anketiranih stres občuti le včasih in delno, 11 % anketiranih pa stres občuti občasno. Ugotovimo, da je v panogi odstotek zaposlenih, ki so pod stresom, kar precejšen. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 49

56 11% stresa pri delu ne občutite ali zaznate stres občutite občasno 56% 33% stres občutite le včasih in le delno pri delu večkrat občutite stres večino svojega delovnega časa delate pod stresom Graf 29: Občutenje stresa pri delu glede na izobrazbo visoka šola Zadnji, četrti sklop vprašanj v anketi, se nanaša na prisotnost stresa na delovnem mestu, doma v družini, med prijatelji, pri delu in v podjetju. Vsak sklop ima svoja vprašanja, na katera so anketirani odgovorili, končni rezultat pa poda skupno oceno o doživljanju stresa. Skupni rezultati pokažejo, da bi moralo 86 % anketiranih malo več časa nameniti družini in prostemu času ter si čas razdeliti tako, da bi imeli ravnovesje med delom in družino, hkrati pa bi imeli še vedno dovolj prostega časa za počitek. 7 % anketiranih je dobilo rezultat, da jim popuščajo moči in da potrebujejo več časa zase. V zvezi z razmerami na delovnem mestu morajo takoj nekaj ukreniti in spremeniti. 7 % anketiranih se mora zamisliti nad razmerami na svojem delovnem mestu, saj so oni sami tisti, ki lahko presodijo, kdaj imajo preveč obremenitev in kdaj potrebujejo čas za počitek in sprostitev. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 50

57 7% 7% 86% Graf 30: Prisotnost stresa na delovnem mestu, doma, pri delu in v podjetju Glede na starostno skupino od 26 do 30 let rezultati pokažejo, da bi 71 % anketiranih moralo več časa nameniti družini in prostemu času. To pomeni, da bi si svoj čas morali razdeliti tako, da bi imeli čas tudi za počitek, družino in prijatelje. 29 % vprašanih se mora prepričati o razmerah na svojem delovnem mestu ter presoditi, kdaj imajo preveč službenih obremenitev in kdaj je čas za počitek in sprostitev. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 51

58 29% 71% Graf 31: Prisotnost stresa na delovnem mestu, doma, pri delu in v podjetju glede na starostno skupino od 26 do 30 let V starostni skupini od 31 do 36 let se že kažejo spremembe, ki povečujejo stres. Glede na rezultate predvidevamo, da je ta starostna skupina med bolj obremenjenimi, saj je na vrhuncu svoje karierne poti. Med njimi je 56 % takšnih, ki bi morali več časa nameniti družini in prostemu času, 33 % bi moralo presoditi, kdaj so preveč obremenjeni in kdaj si morajo vzeti čas za počitek, 11 % anketiranim pa že popuščajo moči in nujno potrebujejo spremembe tako na delovnem mestu kot tudi v zasebnem življenju. Vzeti si morajo čas za počitek in sprostitev. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 52

59 33% 11% 56% Graf 32: Prisotnost stresa na delovnem mestu, doma, pri delu in v podjetju glede na starostno skupino od 31 do 36 let Tudi v tej starostni skupini prevladujejo anketirani, ki bi morali več časa nameniti družini in prostemu času. Takšnih je 86 %. 14 % anketiranih bi moralo presoditi, kdaj je preveč obremenitev in kdaj je čas za počitek in sprostitev. Tudi v tej starostni skupini torej ni bistvenih sprememb. Rezultati pokažejo, da so anketirani kar precej pod stresom. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 53

60 14% 86% Graf 33: Prisotnost stresa na delovnem mestu, doma, pri delu in v podjetju glede na starostno skupino od 49 do 54 let Tudi ko rezultate pogledamo skozi optiko izobrazbe, vidimo, da je stres med anketiranimi prisoten v precejšnjem obsegu. Lahko predvidevamo, da je skupina s srednješolsko izobrazbo pogosto pod velikimi pritiski, saj bi med njimi 64 % moralo več časa nameniti družini in prostemu času, 32 % anketiranih mora presoditi o tem, kdaj imajo preveč obremenitev in kdaj je čas za počitek in sprostitev, štirim odstotkom vprašanih pa že popuščajo moči in morajo nujno nekaj ukreniti v zvezi z razmerami na delu. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 54

61 32% 4% 64% Graf 34: Prisotnost stresa na delovnem mestu, doma, pri delu in v podjetju glede na izobrazbo srednja šola V skupini z visoko izobrazbo rezultati ne pokažejo bistvenih sprememb. 89 % vprašanih bi moralo več časa nameniti družini in prostemu času, 11 % anketiranih pa bi se moralo prepričati o razmerah na delovnem mestu in presoditi, kdaj so preveč obremenjeni in kdaj je čas za počitek. Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 55

62 11% 89% Graf 35: Prisotnost stresa na delovnem mestu, doma, pri delu in v podjetju glede na izobrazbo visoka šola 5.4. POTRDITEV ALI ZAVRNITEV HIPOTEZ Na podlagi izvedene raziskave in pridobljenih rezultatov bomo zastavljene hipoteze potrdili ali ovrgli. Hipoteza 1: Anketirancem največji stres povzročajo delo s strankami in obseg dela Prvo hipotezo lahko potrdimo le delno, saj so anketiranci pri vprašanju o faktorjih, ki jim povzročajo stres na delovnem mestu, poleg obsega dela navedli tudi svojega nadrejenega. Ovržemo torej tisti del hipoteze, v kateri smo trdili, da zaposlenim največ stresa povzroča delo s strankami, potrdimo pa, da jim največji stres povzroča obseg dela. Za hipotezo 1 smo predpostavili, da zaposlenim na delovnem mestu največji stres predstavljata obseg dela in delo s strankami. Hipotezo smo zastavili na podlagi izkušenj, saj je delo s strankami lahko zelo zahtevno delo. Stranke so čedalje bolj zahtevne in delo z njimi zahteva veliko pozornosti, zbranosti in»trdnih živcev«. Glede obseg dela lahko zapišemo, da v današnjem času in tempu delodajalci zahtevajo od svojih zaposlenih veliko več, kot so nekoč. Obseg dela se je povečal. Hipoteza 2: V podjetju anketirani dobro obvladujejo stres Drugo hipotezo v celoti ovržemo, saj smo predpostavljali, da zaposleni dobro obvladujejo stres, kar pa se je kar pa se je izkazalo za netočno, saj kar 60 % vprašanih trpi za stresom, Barbara Močnik: Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o. stran 56