UPORABNOST TEHNIČNE IN TEMELJNE ANALIZE PRI NAČRTOVANJU INVESTICIJ/DEZINVESTICIJ V DELNICE NEMŠKIH DRUŽB

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABNOST TEHNIČNE IN TEMELJNE ANALIZE PRI NAČRTOVANJU INVESTICIJ/DEZINVESTICIJ V DELNICE NEMŠKIH DRUŽB THE APPLICABILITY OF TECHNICAL AND FUNDAMENTAL ANALYSES WHEN PLANNING THE INVESTMENTS/DISINVESTMENTS IN STOCKS OF GERMAN COMPANIES Študent: Aleš Leyrer Naslov: Pesnica 60c, 2211 Pesnica pri Mariboru Številka indeksa: Redni Študij Program: univerzitetni program Študijska smer: Mednarodna menjava Mentor: prof. dr. Dušan Zbašnik Maribor, maj, 2008

2 2 Predgovor Veliki in majhni investitorji, ki plemenitijo svoj kapital z investiranjem v vrednostne papirje določenih podjetij, se dnevno srečujejo s vprašanji kam investirati, kdaj investirati in kakšne dobičke si lahko ob določenem tveganju obetajo. Investitorji lahko tako z dobrim poznavanjem okoliščin, ki vplivajo na gibanje tečajev, različne vrste tveganj občutno zmanjšajo. Pomoč pri omejevanju in obvladovanju različnih tveganj najdemo v tehnični in temeljni analizi, s katerima lahko določene dogodke do neke mere predvidimo in jih tudi obvladujemo. V diplomski nalogi bomo predstavili osnove obeh omenjenih analiz, temeljne in tehnične, kakor tudi njuno uporabnost na primeru investiranja v delnice nemških družb, pri čemer bomo analizo izvedli na dveh različnih podjetjih iz dveh različnih panog. To sta Bmw AG, iz sektorja avtomobilske industrije in Solarworld, iz sektorja solarne energije. Gre torej na eni strani za uveljavljeno podjetje v avtomobilski industriji, ki konstantno dosega dobre poslovne rezultate in na drugi strani mlado perspektivno podjetje, v zelo perspektivni panogi, ki dosege nadpovprečno dobre poslovne rezultate. Dobljeni rezultati so popolnoma subjektivne narave in ne predstavljajo investicijskih nasvetov. Najprej bomo izvedli temeljno analizo, saj se nam zdi primerno, da se najprej podrobneje seznanimo s podjetjem, panogo in stanjem v gospodarstvu. Tako bomo podatke, ki smo jih dobili s preučevanjem finančnih izkazov, uporabili za izračun določenih kazalnikov temeljne analize, ki nam pomagajo pri odločitvi o investiranju v vrednostni papir obravnavanega podjetja. Nadalje bomo izvedli tudi tehnično analizo, ki uporablja drugačen pristop. Tukaj gre za proučevanje preteklega gibanja tečaja posameznega vrednostnega papirja in glede na dobljene rezultate lahko napovemo nadaljnjo gibanje tečajev. Tehnična analiza torej zagovarja tezo, da se preteklost ponavlja, zato se tudi vsa gibanja tečajev ponavljajo in jih je možno predvideti. Ali je katera analiza bolj uporabna kot druga, ali je možno dosegati dobičke z uporabo le ene, ali je za to potrebna uporaba obeh, so vprašanja s katerimi se strokovnjaki nenehno srečujejo in na katera ni enotnega odgovora. Sami se bomo držali mnenja, da sta za uspešno analizo vrednostnega papirja potrebni obe. S temeljno analizo spoznamo stanje v gospodarstvu, panogi in ne nazadnje tudi v podjetju, tehnična analiza pa nam olajša odločitve glede časa nakupa oz. prodaje vrednostnega papirja, s ciljem maksimiranja dobička. Za uspešno investiranje pa je seveda potreben čas, ki ga velikokrat primanjkuje in tako se analitiki večinoma odločajo za uporabo le ene. Skozi nalogo bomo skušali potrditi omenjeno uporabnost tehnične in temeljne analize.

3 3 KAZALO 1. UVOD Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Uporabljene raziskovalne metode TEHNIČNA ANALIZA Definicija tehnične analize Predpostavke tehnične analize Teorija Charlesa Dowa Vrste grafov Metode za določanje trenda Trendne linije Območje podpore in odpora Cenovni preskoki Obseg prometa Značilni vzorci na grafih Vzorci obrata trenda Vzorci nadaljevanja trenda Indikatorji Drseča povprečja Bollingerjevi obroči Indikator momenta in indikator ROC Indikator MACD Indikator RSI (indeks relativne moči) Stohastični oscilator TEMELJNA ANALIZA Definicija temeljne analize Analiza gospodarstva Analiza panoge Gospodarski cikli Razvojni cikel panoge... 37

4 Metode panožne analize Stopnja donosa panoge Analiza podjetja Analiza izkazov poslovanja Bilanca stanja Izkaz uspeha Ostali kazalniki uspešnosti poslovanja podjetja Modeli vrednotenja delnic Modeli sedanje vrednosti Relativni modeli vrednotenja ANALIZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV PODJETIJ SOLARWORLD IN BMW Predstavitev podjetij Solarworld in Bmw Temeljna in tehnična analiza delnic izbranih podjetij Temeljna analiza podjetja Solarworld AG Tehnična analiza podjetja Solarworld AG Temeljna analiza podjetja BMW AG Tehnična analiza podjetja BMW AG SKLEP POVZETEK...65 LITERATURA...66 VIRI...66 SEZNAM SLIK...68 SEZNAM TABEL...69

5 5 1. UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave V želji povečanja lastnega premoženja, se mnogi odločijo investirati v vrednostne papirje, pri čemer imajo na razpolago vse od naložb z nizkim tveganjem in posledično nizkimi donosi, pa tja do visoko tveganih naložb z visokimi donosi. Katero možnost izbrati je popolnoma odvisno od posameznikovih teženj po dobičku ter posledično pripravljenosti do tveganja. Investitor je v vsakem primeru izpostavljen določenemu tveganju, da ne bo dobil pričakovanega donosa in povrnjenega vloženega kapitala. Vlaganje v vrednostne papirje je tako povezano s premišljenim in strokovnim odločanjem, zato daje poznavanje analitičnih metod investitorjem trdnejšo osnovo za vlaganje in zmanjša občutek naključnega gibanja cen. V osnovi poznamo dve analitični metodi, in sicer tehnično in temeljno analizo vrednostnih papirjev. Temeljna analiza je metoda napovedovanja gibanja cene določenega vrednostnega papirja s proučevanjem ekonomskih, političnih in drugih dejavnikov, ki vplivajo na ponudbo in povpraševanje po njem. Tehnična analiza pa je metoda, s katero se napovedujejo gibanja prihodnje cene s proučevanjem grafov, ki prikazujejo pretekla gibanja treh spremenljivk. Te spremenljivke so cena, obseg trgovanja in javni interes, ki pa se uporablja le pri standardiziranih terminskih pogodbah. V diplomskem delu želimo prikazati uporabnost tehnične in temeljne analize pri načrtovanju investicij v delnice nemških družb. Najprej se bomo osredotočili na predstavitev omenjenih metod analiziranja vrednostnih papirjev, ki so v našem primeru delnice. Sledila bo analiza vrednosti delnic na dveh konkretnih primerih, na koncu pa še primerjava rezultatov omenjenih analiz z realnim stanjem vrednosti posamezne delnice in posledično prikaz uspešnosti posamezne analize. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je prikazati uporabnost tehnične in temeljne analize pri načrtovanju investicij v delnice nemških družb, kakor tudi ugotoviti ali ima katera od omenjenih metod večjo uporabno vrednost. V kolikor bomo uspeli potrdti uporabnost posamezne analize, nam bodo izsledki v veliko pomoč pri nadaljnjih vlaganjih lastnih denarnih sredstev. Cilji diplomskega dela so naslednji: predstavitev tehnične in temeljne analize; uporaba tehnične in temeljne analize na konkretnih primerih podjetij; napovedati prihodnje gibanje tržne cene delnice Solarworld AG in BMW AG; primerjati rezultate omenjenih analiz z realnim gibanjem delnice v določenem obdobju;

6 6 ugotoviti ali ima katera od analiz večjo uporabno vrednost pri analizi nemških družb. Trditve diplomskega dela so naslednje: temeljna analiza je metoda raziskav, ki proučuje različne finančne informacije, z namenom napovedovanja gibanja tečaja delnice; za tehnično analizo trdimo da velja: cene delnic se gibajo v trendih, preteklost se ponavlja in dejavniki, ki vplivajo na ceno delnice se hitro odrazijo na tečaju; s pomočjo tehnične in temeljne analize lahko posamezni zainteresirani investitor, brez pomoči usposobljenih borznih posrednikov, samostojno predvidi gibanje tečaja delnice; z razvojem informacijske tehnologije so na voljo vse potrebne informacije, ki služijo kot osnova za podrobne analize finančnih inštrumentov; tehnična in temeljna analiza ne dajeta enakih rezultatov, saj ne uporabljata enakih informacij. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Tehnična analiza predpostavlja, da so vse finančne in druge informacije že izražene v sami ceni delnice. Na drugi strani pa temeljna analiza predpostavlja, da je vrednost podjetja oz. delnice, v tesni povezavi s finančnimi značilnostmi podjetja, tveganostjo dejavnosti in pričakovanimi neto denarnimi tokovi podjetja. Odstopanja cene od ocenjene vrednosti pomeni, da je delnica bodisi precenjena ali podcenjena. Predpostavljamo, da bo posamezna metoda imela različno uporabno vrednost za posamezno analizirano delnico. Prav tako predpostavljamo, da lahko s temeljito analizo delnice dokaj zagotovo napovemo prihodnje gibanje tečaja delnice nemške družbe. Omejitve raziskave se nanašajo na: dostop do informacij - uporabljamo izključno informacije, ki so prosto dostopne; omejili se bomo na analizo delnic dveh podjetij, in sicer Solarworld AG in BMW AG, saj nam prostor v diplomski nalogi ne dopušča analiz večjega števila podjetij; dobljenih rezultatov raziskave ne moremo posplošiti na delnice vseh nemških družb, saj nam analiza delnic dveh podjetij tega ne dopušča. 1.4 Uporabljene raziskovalne metode Pri vrednotenju delnic ravnamo v skladu z napotki makroekonomske in mikroekonomske analize. Mikroekonomska raziskava se uporablja v povezavi osnovnih modelov vrednotenja na trgu delnic, makroekonomska raziskava pa v povezavi makroekonomskih agregatov in trga vrednostnih papirjev.

7 7 Metoda raziskovanja bo dinamična, saj proučuje vplivne dejavnike na vrednost delnice. Opisujemo pa tudi delovanje trga delnic, pri čemer bomo uporabili deskriptivni pristop, znotraj njega pa bo predvsem pri opisovanju raznih metod analiz uporabljena metoda deskripcije. Preučevali bomo tudi pretekle tečaje delnic in nekatera spoznanja povzeli po različnih avtorjih, zato bomo uporabljali še zgodovinsko metodo ter metodo kompilacije. Kot zadnjo pa bomo uporabili metodo komparacije, saj bomo primerjali določene rezultate raziskave.

8 8 2 TEHNIČNA ANALIZA Začetek tehnične analize sega na Japonsko v 17. stoletje, kjer se je prvič pojavilo zapisovanje cen, za napovedovanje sprememb na trgih v prihodnosti. Trg riža je bil v tistih časih eden izmed najpomembnejših, tako so se okoli leta 1700 pojavile prve borze s terminskimi pogodbami na riž (trgovanje s t.i. praznimi koši). Uspešni trgovec Munehisha, iz družine Honma, je z nečakom Mitsuoko iznašel metodo risanja japonskih svečnikov, ki je bila zunaj meja Japonske dokaj neznana, vse dokler je ni na zahodnih trgih leta 1989 razširil ameriški tehnični analitik Steve Nison. 2.1 Definicija tehnične analize Tehnična analiza proučujee pretekla gibanja cen, z namenom napovedovanja prihodnjih gibanj cen. Posledice so vse, kar nas zanima, iskanje vzrokov zanje pa je nesmiselno in zamudno opravilo. Temelji na grafičnem proučevanju trga vrednostnih papirjev in posameznih delnic. Najpomembnejši vir informacij predstavljajo pretekle in tekoče cene delnic ter obseg trgovanja z delnicami. Osnovno orodje tehnične analize predstavljajo grafi. Uspeh grafičnega pristopa je zaradi subjektivnosti pri prikazovanju grafov in njihovi interpretaciji v veliki meri odvisen od sposobnosti analitika. Subjektivnost pri odločanju in interpretaciji lahko zmanjšujemo z dodatnimi orodji, kot so indikatorji in oscilatorji (Murphy 1999, 11). Prednosti tehnične analize lahko investitor najbolje izkoristi v obdobjih, ko so na trgu prisotni vzponi in padci. V kolikor pravočasno prepozna točke obrata, lahko doseže višjo donosnost, kot pa s pasivno strategijo nakupa na začetku obdobja in prodajo na koncu obdobja (Pring 1985, 1). 1 Investitor, ki sledi signalom tehnične analize, mora pogosto zavzeti nasprotno pozicijo od večine na trgu, saj naj bi kupoval v razmerah pesimizma in prodajal v razmerah optimizma. Takšno ravnanje pa od posameznika zahteva potrpežljivost, objektivnost in disciplino. 2.2 Predpostavke tehnične analize Temeljne predpostavke tehnične analize so (Murphy 1999, 2): Dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje cen delnic, so že vsebovani v cenah. Iz tega sledi, da podatki o preteklem gibanju cen zadostujejo za napovedovanje verjetne smeri prihodnjega gibanja cen. Tako cene posameznih delnic, kakor tudi trg delnic, se gibljejo v trendih. Večja naj bi bila verjetnost, da bo trend obdržal smer, kakor pa da se bo obrnil. Znotraj primarnega trenda pa vendarle prihaja do premikov v nasprotni smeri. Naloga 1 Na primer, vrednost indeksa Dow Jones je med leti 1966 in 1982 narasla le za 25 odstotkov, vendar je to časovno obdobje vsebovalo pet vzponov, ki so v seštevku znašali 1500 indeksnih točk. Če bi te vzpone in padce investitor pravilno izkoristil, bi se vrednost investiranega zneska povečala desetkrat, medtem ko bi s pasivno strategijo nakupa in prodaje dosegel le 25-odstotno donosnost (Pring 1985, 1).

9 9 analitika bi naj bila, da oceni, kdaj gre za obrat trenda in kdaj za začasne popravke znotraj trenda. Pretekli vzorci v gibanju cen delnic bi se naj v prihodnosti ponavljali. Dogajanje na delniškem trgu zaradi kompleksnosti človeške narave sicer ni popolnoma enako preteklemu, vendar imajo večji obrati na trgu skupne značilnosti. Z raziskovanjem preteklega gibanja cen in odkrivanjem teh skupnih značilnosti, bi naj bilo mogoče prepoznati večje obrate gibanja cen v prihodnosti (Pring 1985, 2). 2.3 Teorija Charlesa Dowa Tehnična analiza je, kot smo že omenili, začela svoj razvoj na Japonskem. V ZDA pa se je začela razvijati šele v 19. stoletju, ko analitiki niso imeli na razpolago zadostnih informacij za temeljno analizo. Charles Dow je z zbirko člankov, objavljenih v Wall Street Journal med leti 1900 in 1902, postavil temelj za nadaljni razvoj tehnične analize. Poleg značilnosti naštetih v prejšnji točki, izhajajo iz Dow teorije še naslednja načela (Murphy 1999, 24-33): V vsakem trenutku so na trgu delnic prisotna tri gibanja, ki jih prikazuje slika 1. Primarni trend predstavlja dolgoročno gibanje cen, ki traja najmanj eno leto. Sekundarni trend traja od treh tednov do treh mesecev in predstavlja srednjeročne popravke, ki izničijo eno do dve tretjini primarnega trenda. Tem večji so ti popravki in dlje kot trajajo, tem večja je verjetnost, da se bo trend obrnil. Nihanja, katerih čas je krajši od treh tednov, predstavljajo fluktuacije sekundarnega trenda. SLIKA 1: GIBANJA, KI SESTAVLJAJO BORZNI CIKEL Vir: Pring (1991, 43). Primarni trend sestavljajo tri faze, in sicer: akumulacija, participacija ter distribucija. V fazi akumulacije informirani investitorji uspejo predvideti, kdaj je trg zaužil vse možne slabe informacije. Posledično pričakujejo izboljšanje poslovnih pogojev in kupujejo delnice. V drugi fazi se za nakupe odloči tudi širša javnost, značilno je naraščanje cen. Za tretjo fazo so značilne špekulacije in prevelik optimizem, cene delnic dosegajo visoke vrednosti brez prave podlage. V tej fazi informirani investitorji že prodajajo, začne se prva faza padajočega trenda.

10 10 Obseg prometa potrjuje trend. V obdobjih naraščajočega primarnega trenda, bi se naj obseg trgovanja povečeval, kadar cene rastejo in zmanjševal, kadar cene padajo. V padajočem trendu velja ravno obratno, promet naraste s padanjem cen in upade z zvišanjem le-teh. Trend naj bi veljal tako dolgo, dokler ni prepričljivih signalov obrata. Tehnični analitiki imajo pri iskanju nasprotnih signalov na voljo različna tehnična orodja, na primer proučevanje podpore in odpora, cenovne vzorce, trendne linije, drseča povprečja in drugo. Najzahtevnejšo nalogo vsem analitikom predstavlja razlikovanje med normalnim sekundarnim popravkom obstoječega trenda ter začetkom nasprotnega trenda. Pogosto se ne strinjajo, kdaj se na trgu pojavijo resnični signali obrata. Kritiki očitajo teoriji predvsem zakasnelost v generiranju signalov. Nakupni signali se pojavijo šele v drugi fazi rastočega trenda, kar pomeni izgubo velikega dela potencialnega zaslužka. 2.4 Vrste grafov Osnovno orodje tehnične analize so grafi, ki nam slikovno in za določeno obdobje prikažejo preteklo gibanje tečajev delnic, kakor tudi drugih finančnih inštrumentov. Najprimernejša vrsta grafa je odvisna od razpoložljivih informacij, dolžine časovnega obdobja in strategije investiranja. Uporaba grafov ni omejena samo na tehnične analitike, saj predstavlja tudi dober pripomoček za temeljne analitike. Ti lahko iz njih razberejo, kakšen vpliv je imel posamezen dogodek na ceno vrednostnega papirja. Čeprav poznamo ogromno tehnik upodabljanja gibanj cen v grafih, za nobeno ne moremo reči, da je najboljša. Vsaka ima svoje prednosti in pomanjkljivosti, katero pa bo analitik uporabljal, pa je odvisno predvsem od njega samega. Pomembno je le to, kdo bo najbolje napovedal gibanje cen. Večina grafov uporablja mrežasti sistem, kjer je na x-osi prikazan čas, na y-osi pa cena. Prikažemo lahko letne, mesečne, tedenske, dnevne in minutne podatke o cenah delnic. V diplomski nalogi bomo predstavili linijske, OHLC ter HLC grafe in japonske svečnike (Schwager 1999, 17). Črtni ali linijski graf Črtni ali linijski graf je ena izmed najenostavnejših metod grafičnih prikazov gibanja vrednosti finančnega instrumenta. Ti grafi povezujejo le končne cene posameznih trgovalnih obdobij. Po mnenju nekaterih analitikov, bi naj imele te zaključne cene največjo napovedno vrednost. Ti grafikoni dajejo manj informacij o določenem finančnem instrumentu, vendar pa je pri njih odstranjenega precej naključnega»tržnega hrupa«, ker so najnižje in najvišje cene izključene (Stevens 2002, 61). Primer omenjenega grafa je podan na sliki 2.

11 11 SLIKA 2: LINIJSKI GRAF Vir: Stockcharts (2007). Grafa OHLC 2 in HLC 3 Stolpičasti grafi (slika 3) prikazujejo najnižji, najvišji, zaključni, OHLC, kakor tudi otvoritveni tečaj. Edina razlika med OHLC in HLC grafom je ta, da OHLC vrisuje tudi začetni tečaj (angl. Open). So najbolj razširjeni grafi, ki se uporabljajo pri tehnični analizi. Znak v grafu, ki predstavlja časovno enoto, je predstavljen z navpično črto in dvema manjšima črtama, na levi in desni strani navpične črte. Otvoritveni tečaj je prikazan s črtico na levi strani stolpca, zaključni s črtico na desni strani stolpca, vrh in dno pa pomenita najvišji in najnižji tečaj trgovalnega dne. V kolikor je vrednost zaključnega tečaja nad vrednostjo začetnega tečaja, je to dober znak, saj pomeni, da je bilo razpoloženje pri trgovanju v tistem dnevu optimistično. 2 OHLC (angl. Open, High, Low, Close) začeten, najvišji, najnižji in zaključni tečaj. 3 HLC (angl. High, Low, Close) najvišji, najnižji in zakjučni tečaj.

12 12 SLIKA 3: GRAF OHLC Vir: Stockcharts (2007). Graf japonskih svečnikov Ti grafi so zelo podobni OHLC grafikonom, le da dajejo več informacij o razmerju med začetno in zaključno ceno. Telo svečnika ponazarja navpična razdalja med začetno in končno ceno (slika 4). Vsako obdobje ponazarja svečnik, sestavljen iz telesa in dveh senc. Telo svečnika ponazarja navpična razdalja med začetno in končno ceno, senci pa potekata od najnižje do najvišje cene, če sta ti zunaj območja med začetno in končno ceno. Vrh zgornje sence ponazarja najvišjo ceno dneva, dno spodnje sence pa najnižjo. Kadar je zaključna cena višja od začetne cene, je svečnik bele barve, kadar velja obratno, pa črne barve. Majhno telo svečnika katerekoli barve, je znak uravnoteženosti na trgu med bikovskim in medvedjim trendom (Stevens 2002, 65).

13 13 SLIKA 4: GRAF JAPONSKIH SVEČNIKOV Vir: Stockcharts (2007). 2.5 Metode za določanje trenda Trend lahko definiramo kot smer, v katero se gibljejo tečaji finančnih instrumentov, s katerimi se trguje. V ozadju spreminjanja cen je razmerje med ponudbo in povpraševanjem, kar pomeni, da trend odraža prevladujočo psihologijo udeležencev na trgu Trendne linije Tržni premiki imajo veliko vrhov in dolin. Smer teh vrhov in dolin določa smer trenda, za določitev trenda pa uporabljamo trendne linije, ki povezujejo najmanj dva zaporedna vrhova ali dolini na cenovnem grafu.

14 14 Naraščajoči trend je definiran kot serija višjih vrhov in dolin (zaporedni večji najnižji tečaji). V takšnih obdobjih povpraševanje presega ponudbo, kupci so močnejši in potiskajo cene navzgor, trend pa se nadaljuje, dokler se trguje nad trendno linijo. SLIKA 5: NARAŠČAJOČA TRENDNA LINIJA Vir: Stockcharts (2007). Slika 5 prikazuje naraščajoči trend, pri čemer je s številkami označeno zaporedno naraščanje najnižjih zaporednih tečajev, v skladu z omenjenim trendom. Pri padajočem trendu na sliki 6 velja ravno obratno, gre za zaporedje padajočih vrhov in dolin. Ponudba presega povpraševanje, prodajalci so močnejši in potiskajo cene navzdol. Padajoča trendna linija, ki povezuje najmanj dva vrhova, odraža padajoč nivo odpora. Trend se nadaljuje, dokler se trguje pod trendno linijo, v primeru dviga cene nad trendno linijo, pa se pričakuje obrat trenda (Murphy 1999, 65). SLIKA 6: PADAJOČA TRENDNA LINIJA Vir: Stockcharts (2007). Trend je lahko tudi horizontalen, pri čemer bo ponudba približno enaka povpraševanju, cene pa naraščajo in padajo v ožjem razponu.

15 15 Tehnični analitiki naj bi z metodami, ki jih uporabljajo, ugotovili smer gibanja cene in sodelovali pri tem trendu. Torej, ko se cene gibljejo navzgor, je zaželena nakupna strategija, ob gibanju cen navzdol, pa prodajna strategija. V primeru horizontalnega trenda, je najbolje počakati na nove signale in pozorneje spremljati gibanje indikatorjev tehnične analize (Požun 2007). Slabost trendnih linij se pokaže v pozni reakciji, saj je po preboju trendne linije že zamujena optimalna priložnost za nakup ali prodajo. Ključni indikator nam predstavlja obseg trgovanja ob in po preboju trendne linije. V kolikor se obseg trgovanja poveča ob preboju in nato zmanjša, ko pride do popravkov, predstavlja to potrditev za obrat trenda. Večkrat kot se krivulja cene dotakne trendne linije in dalj časa kot traja, večji je pomen preboja in verjetnost obrata trenda po preboju. Vendar preboj trendnih linij s strmim naklonom, pogosto pomeni zgolj začasno spremembo smeri gibanja in nadaljevanje trenda z nižjo stopnjo. Večinoma se uporabljata dva kriterija za določitev pravega preboja trendne linije, ki sugerirata na obrat trenda ali pa vsaj premor v nadaljnji rasti. Prvi je, da trgovani instrument zaključi trgovanje določen odstotek pod trendno linijo, drugi pa, da tečaj zdrži pod trendno linijo določen čas. Vse to pa je odvisno na katerem trgu in s katerim finančnim instrumentom trgujemo, ter kateri časovni horizont na grafikonu opazujemo (Pring 1985, 84). Zavedati se je potrebno, da so priložnosti za zaslužek ali izgubo v vseh vrstah trendov, tako v bikovskem, kot tudi v medvedjem in nevtralnem trendu Območje podpore in odpora S pomočjo dolgoročnih grafov določimo smer trenda, s kratkoročnimi pa določamo čas kupovanja in prodajanja. Ugotoviti je tudi potrebno nivo mej podpore in odpora, ki jih določimo tako, da glede na predhodne najnižje in najvišje tečaje potegnemo črto. Slika 7 prikazuje območje podpore in odpora pri naraščajočem trendu. Območje podpore je raven cen, pri kateri je dovolj veliko povpraševanje za zaustavitev ali celo obrat padajočega trenda. Povedano drugače, pri določeni ceni, se pojavi na trgu presežno povpraševanje po vrednostnem papirju, ki onemogoča nadaljnje zniževanje cene papirja. Območje podpore bi tako lahko imenovali območje povpraševanja, nasprotno je območje odpora raven cene, pri kateri je dovolj velika ponudba za ustavitev ali celo obrat naraščajočega trenda, zato mu pravimo tudi območje ponudbe.

16 16 SLIKA 7: OBMOČJE PODPORE IN ODPORA PRI NARAŠČAJOČEM TRENDU Vir : Murphy (1996, 18). Podporna črta na cenovnem grafu povezuje pretekle doline in predstavlja tisto raven cen, kjer se je padanje cene v preteklosti ustavilo zaradi vstopa novih kupcev. Pomembno je, kaj se zgodi, ko cena pade na raven podporne črte. Kadar novi kupci preprečijo nadaljnjo padanje cene, predstavlja to ponavadi znak za nadaljevanje naraščajočega trenda ali konec padajočega trenda. Padec cene pod raven podpore, je znak za začetek padajočega trenda. Analogno velja za odporno črto, ki povezuje pretekle vrhove in predstavlja raven cen, kjer se je v preteklosti naraščanje cen ustavilo zaradi vstopa novih prodajalcev. Odboj cene od odporne črte je opozorilo za zastoj ali obrat naraščajočega oz. nadaljevanje padajočega trenda. Preboj odporne črte pa je znak za nadaljevanje naraščajočega trenda. Meji sta določeni psihološko in se spreminjata v skladu s pričakovanji investitorjev. V naraščajočem trendu podporna črta po preboju pogosto postane odporna črta, obratno velja za padajoči trend. Tisti, ki so kupili delnice na ravni podporne črte, po preboju te ravni vidijo, da so storili napako in poskušajo pokriti izgubo, ki je nastala zaradi padca cene pod to raven. Torej bodo poskušali prodati po ceni, po kateri so delnico kupili. Tako postane podporna črta po preboju odporna črta. V naraščajočem trendu investitorji, ki so prodali na predhodnem vrhu (odporna raven), vidijo da cena narašča, zato bodo izkoristili še eno možnost za nakup po ceni, po kateri so prej prodali. Odporna črta postane nova podpora za padanje cene (Murphy 1996, 23). Območja podpore in odpora so pogosta pri zaokroženih cenah, zato je pametno, da se tem cenam pri tržnih naročilih izogibamo. Če želimo na primer pri naraščajočem trendu ob popravku navzdol opraviti nakup, oddamo naročilo nekoliko nad zaokroženo ceno, za katero menimo, da pomeni območje podpore. Tudi pri naročilih za ustavitev izgube se izogibamo zaokroženim cenam, saj ne želimo, da bi se ta naročila izvršila, če se cena le dotakne območja podpore, nato pa se obrne nazaj Cenovni preskoki Cenovni preskoki predstavljajo mesta na paličnem grafu, kjer ni bilo nobenega trgovanja z vrednostnim papirjem. Na paličnem grafikonu (slika 8) so prepoznavni kot prazen prostor

17 17 med zaporednimi cenami. Najnižja cena v časovni enoti je višja, kot najvišja cena v predhodni časovni enoti ali obratno. SLIKA 8: PRIMER CENOVNEGA PRESKOKA Vir: Obdelava in prikaz z Metastock Professional 9.0 (2008). V naraščajočem trendu je preskok navzgor znak moči trenda, preskok navzdol pa znak izčrpanosti trenda. Obratno je pri padajočem trendu. Možen je tudi preskok v fazi stranskega gibanja cen, kar je pogosto znak za začetek novega trenda, kadar pa se pojavi v zreli fazi, je pogosto signal izčrpanosti trenda in možnega obrata (Murphy 1999, 94). Poznamo tri oblike cenovnih preskokov: breakaway, runaway ter exhaustion. 1. Breakaway navadno zasledimo ob koncu kakšnega pomembnega vzorca in signalizira precejšen premik na trgu. Pojavi se predvsem v trenutkih močnega prometa, praznine pa večinoma ostanejo nezapolnjene. Večji kot je promet po preskoku, večja je verjetnost nezapolnjene praznine. Preskoki navzgor veljajo za podporo naraščajočemu trendu, zelo pomembno pa je, da cene ne padejo pod praznino, kar bi pomenilo tržno izčrpanost. 2. Runaway: ko je tečaj že dlje časa na poti, se po določenem času navadno zgodi, da cena naglo poskoči. V rastočem trendu takšen skok pomeni moč, v padajočem pa izčrpanost trga. Tako kot v prejšnjem primeru tudi tukaj velja, da če zaključna cena nižja kot pred preskokom, predstavlja negativen znak v rastočem trendu. Imenujemo ga tudi

18 18»measuring gap«(meritveni preskok), saj se običajno pojavi na polovici trenda. Tako lahko preprosto predvidimo, kako daleč bo trend rasel. 3. Exhaustion: pojavi se na koncu trenda. Po identifikaciji prvih dveh, lahko pričakujemo še zadnjega. Proti koncu rastočega trenda, cene običajno še enkrat preskočijo, nato dokaj hitro zbledijo in se znižajo v nekaj dneh oziroma mesecih. Zaključna cena, ki je nižja od zadnjega preskoka navzgor, nakazuje na spremembo trenda. 2.6 Obseg prometa Obseg prometa predstavlja število oz. denarno vrednost delnic, s katerimi se je trgovalo v posamezni časovni enoti. Majhen obseg trgovanja odraža neodločenost investitorjev glede prihodnjega gibanja cen, velik obseg trgovanja pa splošno soglašanje investitorjev. Zato obseg trgovanja predstavlja ključni element pri interpretaciji trendnih linij, podpornih in odpornih črt, vzorcev in drugih grafičnih metod za ugotavljanje trenda. Spremembe cen imajo večji pomen pri visokem obsegu trgovanja, kakor pri nizkem. Ta informacija je koristna za potrjevanje trenda ali kot opozorilo, da gibanje cen nima močne podlage (Murphy 1999, 162). V razmerah naraščajočega trenda moramo biti pozorni na naraščanje cen pri zmanjšanem obsegu trgovanja ali naraščajoč obseg trgovanja pri padanju cen, saj obe kombinaciji opozarjata na šibkost obstoječega trenda. Obratno velja za padajoči trend. SLIKA 9: POVEZANOST OBSEGA PROMETA Z GIBANJEM TEČAJA Vir: Ljubljanska borza (2007). Vloga prometa je lepo razvidna s slike 9, saj kaže, da se je z rastjo tečaja promet večal, medtem ko se je ob vmesnem popravku močno zmanjšal. Okrepil se je spet, ko se je začel tečaj vzpenjati, s čimer je bil potrjen pozitivni trend (Ljubljanska borza 2007).

19 Značilni vzorci na grafih Udeleženci na kapitalskih in denarnih trgih kupujejo oz. prodajajo vrednostne papirje zaradi različnih vzrokov, kot so upanje po dobičku, strah pred izgubo, zaradi davčnih posledic, temeljne ali tehnične analize. S pomočjo grafičnih vzorcev je moč analizirati»boj«med kupci in prodajalci. Zelo pomembno pa je, da je možno z grafičnimi orodji tehnične analize ugotoviti kdo zmaguje. Vzorce lahko glede na implikacije za prihodnje gibanje cen razdelimo v dve skupini, in sicer (i) vzorce obrata trenda; (ii) vzorce nadaljevanja trenda (Murphy 1999, 100). V nadaljevanju bomo predstavili nekaj pomembnejših primerov iz obeh skupin Vzorci obrata trenda Vzorci obrata trenda napovedujejo spremembo trenda. Najpogostejši in najlažje opazni vzorci obrata trenda so: vzorec glava in ramena, dvojni in trojni vrhovi in doline ter zaokroženo dno in vrh. V splošnem velja, da večjim vzorcem sledijo večje spremembe, pri čemer višina vzorca meri spremenljivost cen, širina pa čas trajanja vzorca. Potencialna sprememba cen po zaključku vzorca je približno enaka višini vzorca (Murphy 1996, 64). V nadaljevanju so opisani nekateri pomembnejši vzorci. Vzorec glave in ramen (angl. Head and Shoulders): močan vzorec obrata in se formira na koncu posameznega trenda. Vzorec tako največkrat zasledimo, ko se začne trg počasi umirjati, povpraševanje in ponudba pa sta v ravnovesju. Vsi drugi vzorci za obrat so le različice tega vzorca. Slika 10 predstavlja glavo in ramena. Sestavljajo jih trije vrhovi, od katerih je srednji (glava) najvišji. Če povežemo najnižja tečaja glave, dobimo odporno črto ali črto vrata»neckline«. Večina teh vzorcev ni popolnoma simetrična, tako da ima lahko vratna črta rahel pozitiven ali negativen naklon. Vzorec glava in ramena nastane v naraščajočem trendu (označeno s številko 1 na sliki 10). Pred začetkom vzorca je ponavadi serija vrhov, pri čemer je vsak višji od predhodnega. Desna rama nakazuje, da verjetno ne bo prišlo do novih vrhov. Ko tečaj prebije črto vrata (označeno s številko 2 na sliki 10), je vzorec popoln in lahko se pričakuje padec vsaj v vertikalni razdalji od črte vrata do vrha glave. Promet je zelo različen, vendar skoraj vedno naraste, ko tečaj prebije črto vrata. Kadar je vzorec obrnjen, torej z glavo navzdol, predstavlja vzorec obrata padajočega trenda v naraščajoči. Za uspešno prepoznavanje vzorca je pomembno spremljanje gibanja prometa. Pomembno je, da je promet večji pri prvem ramenu, v primerjavi z prometom pri drugem ramenu. Zmanjšanje prometa pri drugem ramenu je tako bistveno pri identifikaciji vzorca glave in ramen. Obseg prometa se nato ob vrnitvi tečaja do linije vratu spet poveča, nato se z nižanjem tečaja manjša. Ob kasnejšem ponovnem dvigu tečaja se obseg prometa spet veča (Murphy 1999, 107).

20 20 SLIKA 10: VZOREC GLAVE IN RAMEN Vir: Murphy (1999). Vzorec dvojnih vrhov in dolin je zraven glave in ramen najbolj prepoznaven. Zaradi očitne oblike se velikokrat imenuje kar vzorec M in W. Gre torej za formacijo relativno enakih vrhov. Značilnosti dvojnega vrha in dvojnega dna so podobne kot značilnosti vzorca glava in ramena ter trojnih vrhov, le da sta tukaj samo dva vrhova (ibid. 1999, 108). Slika 11 predstavlja primer dvojnih vrhov in dna. Vzorec dvojnega dna sestavljata dve zaporedni dolini z relativno istim tečajem, ki signalizirata, da se trend vedno nižjih dolin končuje; trg ne more potisniti cene pod višino nivoja prejšnje doline. Dolini sta časovno vsaj nekaj tednov narazen, dno doline pa je vsaj za nekaj odstotkov nižji od vrha doline. Črta vrata»neckline«teče na nivoju najvišjih tečajev leve doline. Ko je vratna črta prebita, je vzorec popoln in lahko pričakujemo porast tečaja za vsaj vertikalno višino od vrha do dna doline. Promet je ob formiranju prvega dna relativno visok, ob formiranju drugega pa nižji, ob preboju vratne črte se obseg prometa poveča. Nasprotni vzorec dvojne doline in dvojni vrh pa ima obliko M.

21 21 SLIKA 11: VZOREC DVOJNIH VRHOV IN DOLIN Vir: Pring (1985, 59). Pogosto je drugi vrh nekoliko nižji od prvega, to pa ne pomeni posebnega odmika od idealnega vzorca dvojnega vrha ali dvojnega dna. Težave nastopijo, kadar je drugi vrh (pri vzorcu dvojni vrh) nekoliko višji od prvega ali drugo dno (pri vzorcu dvojno dno) nekoliko niže od prvega. V tem primeru je težko reči ali gre npr. pri vzorcu dvojni vrh za nadaljevanje trenda navzgor ali pa za obrat trenda navzdol. Vzorec trojnih vrhov in dolin se pojavlja manj pogosto. Vsi trije vrhovi so v rastočem trendu na približno isti višini, prav tako vse tri doline na primeru padajočega trenda. Promet teži k upadanju z vsakim naslednjim vrhom, nakar se po obratu ponovno poveča. O popolnem vzorcu govorimo, kadar tečaj v primeru rastočega trenda prebije obe prejšnji dolini (ibid., 115). Vzorec krožnika (zaokrožen vrh in zaokroženo dno) predstavlja zelo počasen in postopen obrat trenda, ki traja tudi do enega leta in se pojavlja le občasno. V primeru padajočega trenda ima vzorec obliko krožnika, če pa gre za naraščajoči trend, ki se obrne navzdol, je krožnik obrnjen. Promet do sredine vzorca pada, nato začne z rastjo tečajev naraščati. Pri vzorcu krožnika ne moremo določiti, za koliko naj bi tečaj zrasel, ko je vzorec popoln (Murphy 1999, 125) Vzorci nadaljevanja trenda Vzorci nadaljevanja trenda predstavljajo kratkoročne popravke znotraj trenda in so znak, da bočno gibanje cen pomeni zgolj premor v gibanju cen ter so načeloma krajši kot vzorci obrata trenda. Najbolj pogosti izmed vzorcev nadaljevanja trenda so trikotniki, pogosto pa se pojavljajo tudi vzorci, kot so zastave, obeski, robovi in vzorec pravokotnika (Murphy 1999, 129). Skodelica in ročica sta prikazani na sliki 12, kjer skodelica predstavlja fazo konsolidacije (premor v gibanju cen), ročica pa nadaljevanje trenda s povečanjem prometa.

22 22 SLIKA 12: PRIMER SKODELICE IN ROČICE Vir: Požun (2007). Zastava in Trikotna zastavica sta dva najbolj zanesljiva vzorca trenda in predstavljata samo kratek premor na zelo dinamičnem trgu. SLIKA 13: PRIMER VZORCA ZASTAVE Vir: Murphy (1999, 142). Vzorca prikazana na sliki 13 sta sestavljena iz dveh delov, in sicer iz zastavnega droga, ki predstavlja začeten močan dvig ali padec cene ter zastave oz. zastavice, ki predstavlja konsolidacijo. Ponavadi nastaneta po velikem, hitrem in strmem premiku tečaja. Cena na trgu si mora namreč po hitrem premiku opomoči, preden nadaljuje pot v isto smer. Obseg trgovanja je ob strmem premiku cene zelo povečan, med samim potekom vzorcev zastave ali zastavice se zmanjša, ob nadaljevanju trenda v isto smer pa se zopet poveča. Ko je vzorec popoln, trg skoraj vedno nadaljuje pot v smeri trenda. Oba vzorca se pri naraščajočem trendu končata s prebitjem zgornje, pri padajočem pa s prebitjem spodnje stranice. Trajanje obeh vzorcev je približno od enega do treh tednov (Požun 2007). Zastave imajo obliko paralelogramov, nagnjenih v smeri, nasproti prejšnjemu trendu. Bikovske zastave, torej zastave, ki jih najdemo v naraščajočih trendih so razpoznavne po vedno nižjih vrhovih in vedno nižjih dolinah, z vzorcem nagnjenim proti trendu, navzdol. Za medvedje zastave velja obratno. Trikotne zastavice so podobne simetričnim trikotnikom, le da so manjše po nihanju in trajajo manj časa. Zastavice v naraščajočih trendih so razpoznavne po vedno nižjih vrhovih in vedno višjih dolinah, z vzorcem nagnjenim proti trendu. Za zastavice v padajočem trendu velja obratno.

23 23 Med vzorce nadaljevanja trenda štejemo tudi različne vzorce trikotnikov. Te vzorce delimo v dve osnovni obliki: konvergentno in divergentno obliko trikotnika ter so primerni za ugotavljanje nekajmesečnih trendov. Konvergentni trikotnik lahko karakteriziramo kot področje neodločnosti. Trg miruje in prihodnje gibanje je vprašljivo. Sile ponudbe in povpraševanja so v tem trenutku skoraj enake. Poizkus rasti tečaja navzgor se konča s prodajami, kar zniža tečaj, ta padec pa spet okrepi povpraševanje. Vsako novo dno je tako višje in tudi vsak nov vrh je plitkejši od prejšnjega; tako nastane oblika trikotnika. Vzorec trikotnika predvideva, da bo najverjetneje na polovici do treh četrtin dolžine trikotnika prišlo do preboja. Če ostane cena znotraj trikotnika tudi po treh četrtinah vodoravne širine trikotnika, to pogosto pomeni, da se bo cena umirila in gibala vodoravno tudi po izhodu iz trikotnika. Obseg trgovanja se tako kot pri vseh nadaljevalnih vzorcih tudi pri konvergentnih trikotnikih zmanjšuje, ko cena niha znotraj trikotnika. Če pride do preboja, se bistveno poveča. Ob morebitnem nadaljnjem popravku do stranice trikotnika se obseg trgovanja spet zmanjša, ob nadaljevanju trenda pa se dejavnost trgovanja poveča. Naraščajoči trikotniki veljajo za bikovske in so tudi najbolj zanesljivi, kadar se pojavijo v naraščajočih trendih. Trikotnik (slika 14) sestavljata zgornji del, ki je raven in spodnji del, ki ima pozitiven naklon. Na trgu imamo v takšnem primeru preveliko ponudbo vrednostnih papirjev, zato tečaji padajo. Ta padec tečajev investitorji razumejo kot priložnost za nakup, povpraševanje naraste, cene kmalu dosežejo stare vrhove, posledica tega pa je ponovni odboj navzdol. Ponovno se poveča interes za povpraševanje, vendar pri višjem nivoju kot prej. Cene slej kot prej prebijajo prejšnje vrhove in povečano povpraševanje jih dvigne še više. Podobno kot pri simetričnem trikotniku porast cen spremlja povečan obseg prometa. SLIKA 14: PRIMER NARAŠČAJOČEGA TRIKOTNIKA Vir: Murphy (1999, 136). Padajoči trikotnik (slika 15) je zrcalna slika naraščajočega konvergentnega trikotnika preko vodoravne stranice. Načeloma nastaja v padajočih trendih in pomeni nadaljevanje padanja tečajev. Njegova zgornja stranica je padajoča, spodnja pa vodoravna. Prodajalci so agresivnejši kot kupci, zato ceno vedno potisnejo do spodnje stranice trikotnika, moč kupcem pa pojema, tako da so dvigi cen vse manjši in se prilegajo zgornji padajoči stranici trikotnika. Znak za nadaljevanje medvedjega trenda se pokaže, ko cena pade nad spodnjo vodoravno stranico trikotnika.

24 24 SLIKA 15: PRIMER PADAJOČEGA TRIKOTNIKA Vir: Murphy (1999, 139). Trikotni vzorci so značilni za obdobje enega do treh mesecev, v kolikor pa je čas drugačen od navedenega, gre običajno za drugačen vzorec, npr. zastavico. Klin je zelo podoben simetričnemu trikotniku. Razlikuje se po tem, da sta tako zgornja kot spodnja stranica nagnjeni v isto stran (slika 16), ki je nasprotna predhodnemu trendu. Označuje ga serija vedno nižjih vrhov in vedno nižjih dolin. Kakor pri trikotnikih, formiranje klina spremlja nizek obseg trgovanja, ki eksplodira ob preboju trendne linije. SLIKA 16: PRIMER VZORCA Z OBLIKO KLINA Vir: Murphy (1999, 146). Pravokotnik (slika 17) kot eden pogostejših vzorcev predstavlja premor v trendu, ki se konča z nadaljevanjem trenda, trendni liniji pa potekata vzporedno. Konstantno se testirajo isti vrhovi, prav tako ista dna. Ob preboju mejne črte pravokotnika je težko napovedati, za koliko bo tečaj padel ali narasel. Ta vzorec predstavlja lepo priložnost za zaslužek kratkoročnih trgovcev, saj le-ti trgujejo znotraj mej pravokotnika. Njegov čas ocenjujemo od enega do treh mesecev.

25 25 SLIKA 17: PRIMER VZORCA PRAVOKOTNIKA Vir: Murphy (1999, 148). 2.8 Indikatorji Indikatorji predstavljajo zelo pomembno orodje za tehnične analitike in vse ostale investitorje. Z uporabo le-teh se lažje odločajo, kdaj določen vrednostni papir kupiti ali prodati. Poznamo dve vrsti indikatorjev: - indikatorji, ki sledijo trendu; - indikatorji, ki napovedujejo obrate. Indikatorji, ki sledijo trendu, prikazujejo gibanje cen v preteklosti in sedanjosti. Njihov namen je, da pomagajo investitorjem ujeti trend in ostati na pravi strani trga, ne da bi bilo za to potrebno veliko število transakcij. Poglavitna slabost teh indikatorjev je v poznih signalih, kar nam zmanjšuje možnost maksimiranja dobička (Trančar 2000, 750). Z indikatorji, ki napovedujejo obrate, se poskuša napovedati obrat trenda še preden se dejansko zgodi. Večina teh indikatorjev je v obliki oscilatorjev, ki se gibljejo okoli središčne vrednosti ali med zgornjo in spodnjo mejo. Dajejo nam informacije o hitrosti spreminjanja cen in s tem prikazujejo, ali obstoječi trend pridobiva ali izgublja zagon, še preden je to razvidno iz gibanja cen. Dva ključna elementa analize vodilnih indikatorjev predstavlja prepoznavanje ekstremnih (podcenjenih ali precenjenih) razmer in odkrivanje divergence v teh razmerah (Murphy 1999, 227). V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili indeks relativne moči (RSI), MACD (angl. Moving Average Convergence/Divergence), Stohastični oscilator, Moment, Oscilator cene ter indikator stopnje spreminjanja cene (ROC). Vsi ti indikatorji imajo svoje prednosti in slabosti ter jih uporabimo v različnih razmerah. V razmerah, ko se cene gibljejo v trendu navzgor ali navzdol so bolj primerni indikatorji, ki sledijo trendu, indikatorji, ki napovedujejo obrat trenda, pa so bolj primerni v razmerah bočnega gibanja cen (Murphy 1999, 225) Drseča povprečja Drseča povprečja so eno najstarejših in najbolj uporabljanih orodij tehnične analize. Izračunavajo se za podatke o cenah, obsegu trgovanja ali kak drug indikator. Pri

26 26 izračunavanju za cene se najpogosteje uporabljajo zaključne cene delnic, možna pa je tudi uporaba začetnih, najvišjih, najnižjih ali povprečnih cen. Z njihovo uporabo se izločijo kratkoročna nihanja, kar nam olajša razpoznavanje trenda. Povprečje tako sledi trenutnemu trendu in ne napoveduje bodočega trenda, kot ostali tehnični kazalci. Prav zaradi tega dobimo signale o koncu trenutnega in začetku novega trenda s časovnim zamikom. Presečišče drseče sredine in cene ali dveh drsečih sredin se pogosto uporablja kot signal za nakup ali prodajo. Časovni zamik pa lahko zmanjšamo z izbiro krajšega števila dni, ki jih uporabimo pri izračunu (Murphy 1999, 198). Pri drsečih povprečjih je izredno pomembna izbira časovnega obdobja, ki ga uporabimo pri izračunu. Pomagamo si lahko z naslednjo formulo: dolžina cikla Optimalno časovno obdobje = + 1 (2.1) 2 Drseče povprečje s krajšim časovnim obdobjem, bolj natančno sledi cenam in hitreje reagira na spremembe cen, kot tista z daljšim obdobjem, vendar nam kljub želeni hitri reakciji, tista s krajšim časovnim obdobjem daje več napačnih signalov in višje transakcijske stroške (Murphy 1999, 202). Različni avtorji tako podajajo različna mnenja o dolžini tega obdobja. Splošno naj bi veljalo, da se naj zajeto obdobje ujema z dolžino trenda, ki ga investitor spremlja. V tabeli 1 podajamo mnenje Achelis-a (Achelis 1995, 68). TABELA 1: PRIPOROČENE DOLŽINE DRSEČE SREDINE GLEDE NA DOLŽINO TRENDA Zelo kratkoročni Kratkoročni Srednjeročni Dolgoročni Trend Drseča sredina 5 ali 10 dni 15, 20, 25 dni 30 dni, 50 dni (10 tednov), 13 tednov 100 (20 tednov), 200 dni Vir: Achelis (2003). Analitiki največkrat uporabljajo navadno in eksponentno drseče povprečje. Računamo ju lahko na vseh vrstah tečaja (začetni, končni, najvišji, najnižji in enotni), obsegu prometa ali na indikatorju. Poglavitno razliko med njima predstavlja teža uporabljenih podatkov. Enostavno drseče povprečje daje vsem podatkom isto težo, eksponentno drseče povprečje pa pripisuje večjo težo najnovejšim podatkom. Obe se uporabljata predvsem za določanje trenda in določanje točk podpore in odpora (Murphy 1999, 199). Navadno drseče povprečje Enostavno drseče povprečje (slika 18) je kazalnik z zamikom in je vedno za tečajem, sledi torej trendu in prikazuje povprečno ceno vrednostnega papirja skozi določeno obdobje. Za izračun se največkrat uporabijo zaključni tečaji. Kritiki ji očitajo predvsem dvoje: (i) upošteva le zadnjih nekaj dni; (ii) vsem zajetim podatkom daje enako težo. Torej če prvi uporabljeni podatek predstavlja zelo visoko ceno, naslednji dan pa izpade iz kalkulacije, se

27 27 vrednost po vsej verjetnosti zniža. Tako se na vsako ceno odzove dvakrat. Prvič, ko je cena vključena v izračun in drugič, ko iz njega izpade (ibid., 200). SLIKA 18: PRIMER NAVADNEGA 50 IN 200-DNEVNEGA DRSEČEGA POVPREČJA Vir: Stockcharts (2007). Eksponentno drseče povprečje Eksponentno drseče povprečje zajema vse pretekle cenovne podatke in jih tudi različno ovrednoti. Zamike, ki se pojavljajo pri enostavnih drsečih povprečjih, zmanjšuje tako, da pripiše večjo težo novejšim podatkom. Uporaba drsečih povprečij Drseča povprečja so prikazana na istem grafu kot gibanje cen. Nekateri analitiki uporabljajo samo eno, drugi morda dve ali tri drseče sredine istočasno prikazane na grafu. V primeru ene drseče sredine padec krivulje cen pod to drsečo sredino daje signal za prodajo, dvig cene nad drsečo krivuljo pa signal za nakup. Uporaba krajših drsečih povprečij tako povzroči zelo veliko napačnih znakov, pri daljših pa opazimo znake za nakup ali prodajo prepozno. Uporaba dveh sredin z različnima časovnima intervaloma se izkaže za boljšo. Dvig hitrejše sredine nad počasnejšo je dober nakupni signal, spust pod počasnejšo, pa pomeni signal za prodajo. Najpopularnejše so tako drseče sredine s petimi in dvajsetimi dnevi ter desetimi in petdesetimi (ibid., ).

28 28 Oblika trojne drseče sredine je podobna prejšnji. Padec ali dvig srednje hitre sredine tik za najhitrejšo pod ali nad najpočasnejšo, potrjuje prodajni ali nakupni signal. Najpogosteje uporabljena kombinacija je dni, značilna predvsem pri terminskih pogodbah. Da se izognejo številčnim znakom za nakup ali prodajo, tehnični analitiki izločajo napačne znake takole: Ni dovolj, da končna cena križa drseče povprečje, temveč zahtevamo, da je celodnevno gibanje nad drsečim povprečjem ali pod drsečim povprečjem. Zahtevajo preboj drsečega povprečja za določen odstotek. Čim daljši je zahtevani preboj, tem zanesljivejši je poznejši signal. Nekateri hkrati s signalom, ki ga da drseče povprečje, zahtevajo tudi dokončanje katerega od vzorcev ali prebitje črte trenda. Ob danem signalu je pomembno tudi povprečje obsega trgovanja. Možno je tudi uporabiti ovojnice na vsaki strani povprečij. Potrebni signal za nakup ali prodajo pri tem načinu je trenutek, ko se cena dvigne nad zgornjo (nakup) ali spusti pod spodnjo (prodaja) ovojnico. Nakupna pozicija se v tem primeru zapre, ko pade cena pod drseče povprečje, pri prodajni pozicija pa, ko se dvigne nad drseče povprečje. V kolikor se cena giblje med ovojnicama, ne naredimo ničesar. Pri drsečih povprečjih velja pravilo trgovanja v smeri trenda, zato so najuporabnejša, ko vlada trend, manj pa, ko se cena giblje v določenem intervalu (Požun 2007) Bollingerjevi obroči Kazalnik Bollingerjevi obroči je razvil John Bollinger in so sestavljeni iz dveh ovojnic, ki so oddaljene na podlagi standardne deviacije od drsečega povprečja. Podobni so ovojnici drseče sredine, vendar se tukaj namesto odstotkov prištejeta in odštejeta dve standardni deviaciji (±σ). Standardna deviacija nam tukaj pove, kako so cene razpršene okrog povprečne vrednosti. V oddaljenosti dveh standardnih deviacij od povprečne vrednosti se nahaja 95% vseh cen. Primer si lahko ogledamo na sliki 19. Razlika med ovojnico drseče sredine ter Bollingerjevimi obroči je, da slednji upoštevajo volatilnost delnice in tako se obroč širi in krči v skladu z ustvarjenim prometom. Običajno se vzame cenovne podatke za 20 preteklih dni. Bollingerjev pas je širši v obdobjih velikega nihanja cen in ožji v obdobjih majhne spremembe cen. Obroči kljub temu, da nenavadno ozek pas opozarja na možen obrat trenda, ne nakazujejo smeri prihodnjega gibanja cen. Zaradi tega so najbolj koristni za določanje obdobij visoke in nizke volatilnosti in obdobij, ko so cene na ekstremnih ravneh in bo verjetno prišlo do popravkov. Tako je bolje v obdobjih nizke volatilnosti podrobneje spremljati gibanje cene delnice in z drugimi indikatorji poskušati določiti smer potencialnega premika (Murphy 1996, 93).

29 29 SLIKA 19: PRIMER BOLLINGERJEVIH OBROČEV Vir: Obdelava in prikaz podatkov z Metastock Professional 9.0 (2008). Interpretacija Bollingerjevih obročev je sledeča (Pring 1991, 125): Nadaljevanje trenda kaže premik izven meja obročev, vendar tečaj ne sme preveč strmo naraščati ali padati. Če se razlika med maksimalnim in minimalnim dnevnim tečajem zmanjša, se meje med obroči zožijo. Temu ponavadi sledi sprememba tečaja delnice. Kratki tečajni skoki izven meja Bollingerjevih obročev, kažejo na izčrpanje in možen obrat trenda. Cene se v naraščajočem trendu ponavadi nahajajo med drsečo sredino in zgornjim obročem. Padec pod drsečo sredino je v tem primeru opozorilo za obrat trenda. Obratno velja pri padajočem trendu (Murphy 1999, 209).

30 Indikator momenta in indikator ROC Indikator momenta in indikator ROC (angl. Rate of change) spadata med vodilne indikatorje. Ta tip indikatorjev predvideva oz. nakazuje smer gibanja cen. Indikator momenta in indikator ROC primerjata zadnjo zaključno ceno s ceno v preteklosti. Prikazuje stopnjo rasti ali padca tečaja vrednostnega papirja. Njuno območje delovanja je v okolici vrednosti 100 oz. 0 pri indikatorju ROC, kar predstavlja središčno linijo (slika 20). Prečkanje središčne linije se lahko interpretira kot signal za nakup ali prodajo, dvig nad središčno linijo je signal za nakup, padec pod središčno linijo pa signal za prodajo. Kadar so vrednosti visoko nad ali nizko pod središčno linijo, nas opozarjajo na precenjenost ali podcenjenost. Približevanje središčni liniji pa je znak, da obstoječi trend izgublja zagon (Murphy 1999, 230). SLIKA 20: INDIKATOR MOMENTA 70 General Motors ( , , , , ) Feb Mar Apr May Jun Jul Aug Sep Oct Nov Dec 2002 Feb Mar Apr May Jun Jul Aug x10 Vir: Obdelava in prikaz podatkov z Metastock 9.0 (2008). Pomembno je tudi vedeti, da lahko med tečajem in indikatorjem momenta pride do časovnega zamika. Torej indikator narašča, tečaj vrednostnega papirja pa pada in seveda obratno. Indikator nam s tem odkriva zgodnejše obrate trenda, saj se čez določen čas tečaj začne gibati v smeri, kot je nakazoval kazalnik.

31 Indikator MACD Indikator MACD je najbolj primeren za trge, kjer so trendi izraziti in kjer cene zelo nihajo, na umirjenih trgih pa ne daje dobrih napovedi. Združuje nekatere osnove različnih oscilatorjev, s principom dvojnih eksponentnih drsečih sredin in njunega preseka. Prikazuje torej razliko med dvema eksponentnima drsečima sredinama, običajno med 12 in 26 dnevno. Običajno je v grafičnih predstavitvah (slika 21) zraven samega MACD vrisana tudi 9 dnevna eksponentna drseča sredina. Ta nam sporoči signal nakupa, ko jo MACD prebije od spodaj navzgor ali signal prodaje, kadar jo MACD prebije od zgoraj navzdol. Nakupni signal pa je bolj zanesljiv v podcenjenih razmerah (MACD nizko pod središčno linijo). Obratno velja za prodajni signal, ki je zanesljivejši v precenjenih razmerah (MACD visoko nad središčno linijo) (Murphy 1999, 250). SLIKA 21: PRIMER MACD Vir: Streetauthority (2007). Pri kazalniku je mogoče zaznati določene zamike. Zasledimo lahko tako medvedji kot bikovski zamik. Prvi se pojavi, ko tečaj še vedno narašča, kljub temu da kazalnik pada, pri

32 32 bikovskem pa tečaj pada, kljub naraščanju kazalnika. Kazalnik nam s temi zamiki predčasno nakazuje obrate trenda Indikator RSI (indeks relativne moči) RSI je eden izmed najbolj uporabnih vodilnih indikatorjev. Meri relativno notranjo moč delnice oz. primerja gibanje cene delnice z gibanjem v preteklosti. Njegova učinkovitost pride do izraza na dolgi rok, saj pokaže izrazitejše dolgoročne trende, manj pa je učinkovit pri kratkih in sunkovitih dvigih ali padcih dnevnega tečaja. Največ se uporabljajo 9-, 14- in 25-dnevni indeksi relativne moči. Je pa dejstvo, da bo 9-dnevni indeks nakazoval več nakupnih in prodajnih signalov, kot pa 14-dnevni indeks. Izračun RSI: RSI 100 = RS (2.2) povprečna vrednost višjih končnih tečajev v obdobju x RS = (2.3) povprečna vrednost nižjih končnih tečajev v obdobju x Indeks se giblje med vrednostima 0 in 100 prikazanima na sliki 22. Meji za podcenjene in precenjene razmere sta določeni vnaprej in enaki za vse delnice. Padec vrednosti pod 30 je znak podcenjenosti vrednostnega papirja, zato pričakujemo porast cene. V kolikor pa vrednost zraste čez 70 dobimo signal precenjenosti in pričakujemo padec cene vrednostnega papirja. Središčno linijo predstavlja vrednost 50, dvig nad 50 potrjuje naraščajoči trend, padec pod 50 pa padajoči trend. V razmerah naraščajočega dolgoročnega trenda je smiselno upoštevati le nakupne signale, obratno so v razmerah padajočega trenda pomembnejši prodajni signali (Murphy 1999, 243).

33 33 SLIKA 22: INDIKATOR RSI Vir: obdelava in prikaz podatkov z Metastock 9.0 (2008). Indeksi nam večkrat posredujejo zgodnje signale za obrat trenda. Te signale imenujemo divergence ali zamiki. Kadar krivulja RSI nad mejo 70 oblikuje dva zaporedno nižja vrhova, cene pa še vedno naraščajo imenujemo to negativna divergenca ali medvedji zamik. V primeru, ko pa krivulja RSI pod mejo 30 oblikuje dve zaporedno višji dolini, cene pa še vedno padajo, nastane pozitivna divergenca ali bikovski zamik (Murphy 1999, 245) Stohastični oscilator Stohastični oscilator je popularen in dinamičen indikator, v mnogih značilnostih podoben indikatorju RSI. Prikazuje nam položaj trenutne zaključne cene, relativno na najvišjo oz. najnižjo ceno, v določenih preteklih časovnih intervalih. Pomikanje oscilatorja navzgor, signalizira nakup vrednostnega papirja, padanje pa prodajo vrednostnega papirja (slika 23). Kakor pri že omenjenemu RSI indikatorju, se tudi tukaj najpogosteje uporablja časovni interval 14-ih enot. Prav tako zavzema interval od 0 do 100 in je namenjen ugotavljanju precenjenosti ali podcenjenosti tržnih razmer. Kot signalni vrednosti se uporabljata 20 za podcenjenost in 80 za precenjenost.

34 34 Bistveno razliko med RSI indikatorjem in stohastičnim oscilatorjem predstavlja grafična predstavitev. Stohastični oscilator se grafično prikazuje z dvema krivuljama, ki sta %K in %D. Krivulja %D je drseča sredina krivulje %K. Oscilator lahko uporabimo na tri načine: Opazujemo zamike med krivuljo %D in grafom delnice, torej ko se krivulja %D giblje v nasprotni smeri od grafa delnice, dobimo signal, da se bo tečaj začel gibati v smeri oscilatorja. Nakupni in prodajni signali pri sekanju obeh krivulj. Kadar zraste krivulja %K nad %D kupujemo, ko pa pade %K pod %D vrednostni papir prodajamo. Zadnja možnost nam daje nakupne signale, ko katerakoli krivulja seka vrednost 20 od spodaj navzgor, prodajne pa, kadar katerakoli krivulja seka vrednost 80 od zgoraj navzdol. SLIKA 23: PRIMER STOHASTIČNEGA OSCILATORJA Vir: Požun (2007). Uporabljamo ga lahko na dnevnih, tedenskih ali mesečnih grafih. S tedenskimi signali določimo smer gibanja cen, dnevni nam dajejo najprimernejši čas za nakup ali prodajo. Kadar imamo pozitivno tedensko stohastiko, upoštevamo samo nakupne signale dnevne stohastike in obratno (Murphy 1999, 247).

35 35 3 TEMELJNA ANALIZA 3.1 Definicija temeljne analize Temeljna analiza je metoda za napovedovanje gibanja cene določenega finančnega inštrumenta, pri čemer je v tej diplomski nalogi ta inštrument delnica. Proučuje ekonomske, politične in druge dejavnike, ki vplivajo na ponudbo in povpraševanje po finančnem inštrumentu. S pomočjo temeljne analize, analitiki proučujejo informacije, ki zadevajo sedanjo in bodočo uspešnost poslovanja ter tveganje podjetja. Njihov cilj je oceniti precenjenost oz. podcenjenost tržne vrednosti delnice glede na njeno notranjo vrednost (Kleindienst 2001, 202). Delnica je precenjena, kadar je njena tržna cena višja od ocenjene notranje vrednosti (smiselna prodaja), obratno pa je podcenjena, kadar je njena tržna vrednost nižja od notranje (smiseln nakup). V ozadju je predpostavka, da se tržna cena giblje okoli notranje vrednosti oz. se ji na dolgi rok približuje. S prodajo precenjene ali nakupom podcenjene delnice, naj bi tako imel investitor donos v obliki kapitalskega dobička, ki predstavlja razliko med nakupno in prodajno ceno (Mramor 1993, 140). Zagovorniki temeljne analize, velik pomen pripisujejo finančnim informacijam in se posvečajo raznim analizam gospodarstva, panoge ter samega podjetja. Pri tem pa ne namenjajo posebne pozornosti obsegu trgovanja in cenovnim trendom. Temeljna analiza ima tri predpostavke: vsaka delnica ima pošteno vrednost; na kratek rok vrednost delnice na trgu ne odseva vedno njene prave vrednosti; cena delnice na dolgi rok vedno teži k njeni pošteni ceni. Za izvedbo temeljne analize in posledično določitve ustrezne cene delnice, morajo analitiki predvideti višino dividend in dobičkov podjetja. Le-ti so odvisni od uspešnosti poslovanja, uspešnost pa od širšega ekonomskega področja. Analitiki morajo zato proučiti tudi okolje, v katerem podjetje deluje in ne le podjetja samega. Prav ta dejstva opravičujejo smiselnost analize od zgoraj navzdol. Najprej se analizirajo splošni pogoji narodnega oz. svetovnega gospodarstva, nato panogo in položaj podjetja v njej ter potencial samega podjetja (Reilly in Brown 2003, 369). 3.2 Analiza gospodarstva Analiza gospodarstva predstavlja prvi korak temeljne analize. Stanje gospodarstva oz. spremembe v gospodarski rasti zagotovo vplivajo na dobičke podjetij ter pričakovanja investitorjev, pri čemer se o ta vpliv posledičn dolgoročno prenese na donosnost delniškega trga. Predmet analize gospodarstva so makroekonomski kazalci, med katerimi so najpomembnejši bruto domači proizvod (BDP), stopnja inflacije, višina obrestnih mer, stopnja nezaposlenosti in tečaj domače valute. Rastoč BDP nakazuje na gospodarsko rast

36 36 in s tem daje podjetjem možnost za povečano proizvodnjo in prodajo. Stopnja inflacije nam prikazuje rast splošnih ravni cen, kjer visoke inflacijske stopnje običajno enačimo s pregretimi gospodarstvi. Povpraševanje po proizvodih in storitvah preseže proizvodnjo in pripelje do povišanja ravni cen. Nadalje visoke obrestne mere znižujejo prihodnje denarne tokove in zmanjša se zanimanje za investiranje. Tečaj domače valute skozi časovna obdobja spreminja kupno moč ene države v drugi (Bodie, Kane in Marcus 1992, 534). Države sicer z nekaterimi fiskalnimi in monetarnimi orodji regulirajo omenjene dejavnike, toda podjetja še vedno prehajajo skozi tako imenovana recesijska in prosperitetna obdobja, ki jih imenujemo gospodarski cikli. Med prehajanjem med omenjenimi cikli se različne panoge, različno odzovejo v primerjavi z gospodarsko rastjo. Podjetja iz panog z večjo občutljivostjo v primeru ekspanzije bodo bolj uspešna od tistih, z manjšo občutljivostjo. To so ciklične panoge (npr. avtomobilska industrija), v primeru recesije pa velja obratno. Podjetja z manjšo občutljivostjo na ekonomske razmere imenujemo defenzivne panoge (npr. farmacevtska podjetja, proizvajalci hrane) (ibid. 2002, 542). Največjo težavo predstavlja dejstvo, da se ekspanzija oz. recesija pokaže šele nekaj mesecev po njenem začetku. Vendar obstajajo določene metode, ki nam pomagajo pri napovedih. Veliko pomoč nam tako predstavljajo ciklični indikatorji, ločeni na vodilne, sočasne in zapoznele: vodilni - dosežejo maksimalno ali minimalno vrednost še preden jo doseže gospodarstvo oz. BDP; sočasni - dosežejo maksimalne oz. minimalne vrednosti sočasno s ciklom gospodarstva; zapozneli - dosežejo svoje ekstreme, ko jih je gospodarstvo že doseglo. Z analizo vodilnih indikatorjev dosežemo večji nadzor tržnega tveganja ter predvidevanja določenega gospodarskega trenda. Nekateri avtorji prav te vodilne indikatorje izpostavljajo kot najpomembnejše. Ti so: ponudba denarja, cena delnic, indeks pričakovanj porabnikov ter sprememba cen občutljivih surovin (Šimon 1996, 52). Analizi splošne gospodarske slike sledi analiza kapitalskega trga. Z njeno pomočjo si ogledamo donosnost različnih vrst finančnih inštrumentov. Tukaj lahko izpostavimo predvsem trg delnic in trg obveznic. Pri prvem se ocenjuje donosnost delnic in s tem privlačnost investiranja, uporablja pa se mikroekonomski in makroekonomski pristop. Temelji na modelih relativnega vrednotenja ter modelih sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov, makroekonomski pristop pa raziskuje povezanost med delniškim trgom in gospodarsko aktivnostjo. Donosnost delniškega trga se določa na podoben način kot donosnost posamezne delnice, le da se model vrednotenja aplicira na izbrani indeks delnic. Na trgu obveznic pa je pomembna predvsem višina obrestne mere, ki je v neposredni povezavi s pričakovano stopnjo donosa obveznic (Reilly in Brown 2003, 408). 3.3 Analiza panoge Analiza panoge se uporablja za odkrivanje panog, kjer obstajajo možnosti za doseganje višje stopnje donosnosti. Te možnosti nihajo in se spreminjajo, vendar pa bodo podjetja v

37 37 bolj donosnih panogah dosegala načeloma boljše rezultate, kot pa podjetja v manj uspešnih panogah (Bodie, Kane in Marcus 1992, 549) Gospodarski cikli Panoge se na spremembe v gospodarstvu odzivajo zelo različno. Glede na način odziva jih lahko razdelimo na: ciklične, defenzivne in rastoče panoge. Ciklične panoge sledijo gospodarskim ciklom, defenzivne pa ne kažejo takšne odzivnosti na ciklične gospodarske spremembe. Za rastoče se pričakuje visoka stopnja rasti dobičkov, ki je pogosto neodvisna od stanja v gospodarstvu in je pogojena s tehnološkimi spremembami. V obdobjih gospodarske rasti imajo največ koristi ciklične panoge, ki pa so najbolj prizadete v obdobjih recesije. Glede nadajnjega razvoja gospodarstva je v obdobju optimizma smiselna izbira cikličnih panog, v obdobjih pesimizma pa defenzivnih (Bodie et. al. 1999, 512). Poznamo tri temeljne dejavnike določanja občutljivosti panoge na poslovne cikle, in sicer (Bodie et. al. 1999, 548): Občutljivost prodaje - med manj občutljive sodijo prehrambena, tobačna ter farmacevtska industrija in zdravstvene storitve. V bolj občutljive panoge pa jeklarne, avtomobilska industrija, prevozne storitve in podobno. Delež med stalnimi in spremenljivimi stroški - podjetja z večjim deležem spremenljivih stroškov bodo v primerjavi s tistimi z večjim deležem stalnih stroškov manj občutljiva na ekonomske razmere v gospodarstvu ter se bodo težje prilagajala spremembam. V primeru recesije in posledično manjšem povpraševanju, ne morejo tako učinkovito znižati stroškov, kot podjetja z večjim deležem variabilnih stroškov. Finančni vzvod - predstavlja finančni vzvod zadolževanja oz. izposojanje kapitala. Podjetja plačujejo obresti ne glede na prodajo, zato lahko te stroške pripišejo stalnim stroškom in tako skupaj z njimi vplivajo na občutljivost dobičkov glede na ekonomske razmere. Zraven omenjenega morajo biti vlagatelji pozorni še na pogoje vstopa v panogo, konkurenco, možne pojave substitutov ter na pogajalsko moč podjetja z dobavitelji in kupci Razvojni cikel panoge Pri analizi panoge je pomembno tudi vedeti, v katerem razvojnem ciklu je v danem trenutku določena panoga. Prva izmed štirih faz je faza zagona. V to fazo uvrščamo podjetja, ki so znala prva izkoristiti in patentirati novo tehnologijo. Sledi faza rasti, kjer visoki dobički privabljajo nova podjetja, zato se dobiček nekoliko zniža in ustali. V tretji fazi govorimo o zreli fazi. Proizvodi so vse bolj standardizirani, vedno več je konkurentov in posledično so dobički manjši. Faza upadanja predstavlja zadnjo fazo in tukaj je donos podjetij nižji kot donos celotnega gospodarstva (ibid., 552).

38 38 Najbolj preprosta odločitev bi bila vlagati le v hitro rastoča podjetja, vendar obstaja velika možnost da je, ko so podjetja v fazi hitre rasti in visokih dobičkov, reakcija na trgu vrednostnih papirjev že prepozna, zato določeni uspešni investitorji dajejo prednost podjetjem v panogi z nižjo rastjo. Ta podjetja so dokaj nezanimiva za druge investitorje in ni strahu pred konkurenco, pri čemer imajo običajno prav ta podjetja veliko potenciala za rast (ibid., 552) Metode panožne analize Uporabljamo dve glavni metodi, s pomočjo katerih si ustvarimo boljši pregled nad posamezno panogo. Prva je analiza povpraševanja po proizvodih, kombinirana z regresijsko analizo, kot drugo pa uporabljamo input-output analizo, ki temelji na matrični shemi. Pri prvi je potrebno najti dejavnike, ki vplivajo na povpraševanje po proizvodih panoge in s tem na prodajo panoge, z regresijsko analizo pa se testira vpliv posameznih pojasnjevalnih spremenljivk na prodajo panoge. Te spremenljivke so BDP, razpoložljivi dohodek, potrošnja, cenovna elastičnost povpraševanja in dohodek na prebivalca (Šimon 1996, 61). Input-output analiza temelji na matriki, v kateri so v stolpcih prikazani inputi po panogah, v vrsticah pa outputi. S to matriko se spremlja tok proizvodov in storitev skozi gospodarske celice in analizira tvorce potrošnje po posameznih fazah, pri čemer je namen poiskati vzorce, ki nakazujejo rast ali upad panoge (ibid., 62) Stopnja donosa panoge Pričakovana stopnja donosa panoge je vsaj tako pomembna kot splošni pregled nad dogajanjem v panogi. Ocenjuje se z modeli sedanje vrednosti in relativnimi modeli vrednotenja. Pri analizi panog in ocenjevanju stopnje donosa je tako koristno upoštevati naslednje značilnosti panog (Bodie et. al. 1999, 535): stalnost panoge oz. prihodnji obstoj panoge; odnos države do panoge; delovno intenzivnost panoge (v delovno intenzivnih panogah so večje negativne posledice stavk); konkurenčno okolje. 3.4 Analiza podjetja Analiza podjetja služi izboru najbolj obetavnih delnic, ter sledi analizi gospodarstva in analizi panoge. Z analizo podjetja začnemo, ko imamo že izoblikovano mnenje o splošni tendenci trga. Ovrednotenje posamezne delnice se običajno orientira na moč donosa

39 39 posameznega podjetja, za ugotovitev le-te pa uporabimo vse razpoložljive podatke podjetja. Cilj je ocena učinkovitosti in uspešnosti poslovanja podjetja v preteklosti in napoved za prihodnost (Šimon 1996, 68). Informacije za analizo podjetja črpamo iz finančnih izkazov podjetja, poslovnih poročil in izjav za medije. Pomembno pa je tudi spremljanje analiz drugih analitikov in kakršnihkoli informacij, ki se o proučevanih podjetjih pojavljajo v medijih Analiza izkazov poslovanja Z analizo izkazov poslovanja poskušajo investitorji ugotoviti finančno stanje podjetja ter trend v poslovanju podjetja. Preučevanja se lotimo z analizo osnovnih finančnih izkazov podjetja kot so bilanca stanja, izkaz uspeha in izkaz finančnih tokov podjetja. S takšno analizo dobimo pregled nad poslovanjem podjetja v določenem preteklem obdobju ter stanjem na določen dan. Ti finančni izkazi in njihova analiza predstavljajo z vidika investitorja osnovo za ocenjevanje prihodnjih dobičkov in dividend podjetja (Brigham in Daves 2004, 193). Med najpogosteje uporabljane metode analize poslovanja prištevamo vertikalno in horizontalno analizo izkazov poslovanja, analizo bilance stanja, analizo izkaza finančnega izida in izračun kazalnikov poslovanja. Absolutne postavke izkazov poslovanja se ponavadi primerja z načrtovanimi vrednostmi in vrednostmi primerljivih podjetij ter ocenjuje glede na gibanje v času. Preučuje se tudi deleže posameznih postavk v celoti ter njihovo spreminjanje med leti. S takšno analizo izkazov se tudi lažje oceni prihodnji dobiček podjetja ter predvidena višina dividende, ki jo je podjetje zmožno izplačati ter pregled o možni donosnosti naložbe v delnico podjetja (Mramor 1999, 329) Bilanca stanja Bilanca stanja potencialnemu investitorju posreduje osnovne informacije o posameznem podjetju. Predstavlja nam tudi stanje in obveznosti do virov sredstev na določen dan. Tako lahko pridemo z analiziranjem bilance stanja do spoznanja o plačilni sposobnosti podjetja, finančni fleksibilnosti, kakor tudi zmožnosti, da ustvari dobiček ter poravna obveznosti (Kleindienst 2001, 261). Osnovne informacije bilance stanja Bilanca stanja Delničarji dobijo z bilanco stanja koristne informacije o stopnji zadolženosti oz. finančnem tveganju podjetja ter o knjigovodski vrednosti lastniškega kapitala. Pozorni naj bi bili predvsem na naslednja razmerja, ki jih lahko ugotovijo iz bilance stanja (ibid., 262):

40 40 Kratkoročna zadolženost ali likvidnost podjetja - Kratkoročni koeficient (angl. current ratio). Ta koeficient primerja znesek kratkoročnih sredstev s kratkoročnimi obveznostmi in nam omogoča primerjanje podjetij različnih velikosti. Meri torej sposobnost podjetja poravnati kratkoročne obveznosti z denarjem in ostalimi kratkoročnimi sredstvi. kratkoročna sredstva kratkoročni koeficient = kratkoročne obveznosti (3.4) Prevladuje mnenje, da koeficient vsaj 2 zadošča za pokrivanje tekočih obveznosti podjetja, optimalno razmerje pa je vendarle odvisno predvsem od panoge, v kateri je podjetje in od faze rasti. Zasebni investitor bi se naj osredotočil predvsem na analizo tega kazalnika v času. Razlog za zaskrbljenost utegnejo tako predstavljati predvsem nenadna in večja zmanjšanja tega kazalnika (ibid, 264). - Pospešeni koeficient (angl. quick ratio). Pospešeni koeficient se glede na kratkoročnega razlikuje v tem, da se od kratkoročnih sredstev odštejejo tudi zaloge in kratkoročne časovne razmejitve. Ta koeficient nam torej kaže ali je podjetje sposobno nemudoma poravnati svoje kratkoročne obveznosti. pospešeni koeficient = (kratkoročna sredstva - zaloge - aktivne časovne razmejitve) (kratkoročne obveznosti) (3.5) Vrednost tega koeficienta bi naj bila najmanj 1, vendar so odmiki od te vrednosti pogostejši kot pri kratkoročnem koeficientu (ibid, 264). - Celotna zadolženost podjetja. Kazalec zadolženosti kaže stanje na izbrani dan v preteklosti. Delničarji ne želijo ne previsoke in ne prenizke stopnje zadolženosti. Stroški lastniškega kapitala podjetja so višji od stroškov dolžniškega kapitala že po definiciji. Delnice (lastniški kapital) so za investitorje bolj tvegana oblika naložbe kot obveznice (dolžniški kapital). Prav zaradi tega investitorji zahtevajo višjo donosnost delnic, v primerjavi z obveznicami istega podjetja. Ta zahtevana donosnost pa je pravzaprav strošek lastniškega kapitala. Premalo zadolženo podjetje tako znižuje donosnost lastniškega kapitala in vrednost delnic, vendar pa prevelika zadolženost podjetja zmanjšuje njegovo prožnost in povečuje tveganje lastniškega kapitala, ki ga prevzemajo delničarji (ibid, 265). (celotne obveznosti) celotna zadolženost podjetja = (sredstva (oz. obveznosti + kapital)) (3.6) Izkaz uspeha Izkazu uspeha bi naj investitor namenil več pozornosti kot bilanci stanja. Predstavlja namreč trdno osnovo za napovedovanje prihodnje uspešnosti poslovanja podjetja, saj obstaja precejšnja verjetnost, da bo podjetje, ki je nadpovprečno uspešno poslovalo v preteklosti, tako poslovalo tudi v prihodnje.

41 41 V izkazu uspeha lahko najdemo informacije o prihodkih in stroških podjetja, ter o dobičkih podjetja. Investitor dobi jasno sliko o uspešnosti poslovanja podjetja le, če ima na razpolago izkaze uspeha vsaj za preteklih štiri do pet let (Kleindienst 2001, 269). Osnovne informacije, ki jih dobimo z uporabo izkaza uspeha - Čisti dobiček na delnico (angl. earnings per share - EPS). Vlagatelje najbolj od vsega zanima dobiček. Pomembno je predvsem, koliko čistega dobička je podjetje ustvarilo na izdano delnico. ((čisti dobiček) - (prednostne dividende)) EPS = ((število izdanih delnic) - (število odkupljenih lastnih delnic)) (3.7) Investitorji bi naj bili pozorni predvsem na stopnjo nihanja čistega dobička na delnico v posameznih letih. Višja kot je stopnja nihanja čistih dobičkov na delnico, večje tveganje prevzemamo pri investiranju v delnico takšnega podjetja (ibid., 274). - Dobičkonosnost prodaje (angl. profit margin). Čista dobičkonosnost prodaje nam kaže, koliko čistega dobička je podjetje ustvarilo glede na enoto čistih prihodkov od prodaje. Za izračun uporabimo naslednjo formulo (ibid., 276): (čisti dobiček) čista dobičkonosnost od prodaje = (čisti prihodki od prodaje) (3.8) - Stopnja rasti čistih prihodkov iz prodaje. Najpomembnejši pokazatelj rasti podjetja in tudi panoge je stopnja rasti čistih prihodkov iz prodaje. Kazalnik je primeren izključno za primerjavo uspešnosti sorodnih podjetij in za ocenjevanje uspešnosti posameznega podjetja skozi čas, vendar naj bi imel pri končni oceni bistveno manjši pomen kot kazalniki dobičkonosnosti in donosnosti (ibid., 277). (čisti prihodki iz prodaje na delnico) prihodki iz prodaje = (število izdanih rednih delnic - število odkupljenih lastnih delnic) (3.9) - Donosnost lastniškega kapitala (angl. ROE return on equity). Cilj poslovanja podjetja je povečati tržno vrednost delnice. Za dosego tega cilja pa mora podjetje dosegati ustrezno visoko donosnost lastniškega kapitala. To donosnost lastniškega kapitala izračunamo po naslednji formuli (ibid., 278): (čisti dobiček) - (prednostne dividende) ROE = (lastniški kapital) - (popravek kapitala) - (lastniški kapital prednostnih delničarjev) (3.10) - Dobiček iz poslovanja na delnico (angl. operating income per share). Investitor naj bo posebej pozoren na poslovne rezultate, ki jih podjetje ustvari pri naposrednem opravljanju poslovne dejavnosti. Izračun tega dobička ne zajema davkov, prihodkov in odhodkov nastalih na osnovi izrednih dogodkov, ter prihodkov in odhodkov iz finančnih dejavnosti podjetja (ibid., 280).

42 42 (čisti dobiček iz poslovanja) dobiček iz poslovanja na delnico = (število izdanih delnic) - (število odkupljenih lastnih delnic) (3.11) - Dobiček iz poslovanja + amortizacija (angl. Earnings before interest, taxes, depreciation and amortization). Kazalnik EBITDA je primeren za primerjavo uspešnosti sorodnih podjetij iz različnih dežel, saj v veliki meri izloči razlike, do katerih prihaja zaradi računovodskih standardov. EBITDA na navadno delnico = (dobiček iz poslovanja) + (amortizacija) - (prednostne dividende) (3.12), = (število izdanih rednih delnic) - (število odkupljenih lastnih delnic) Ostali kazalniki uspešnosti poslovanja podjetja - Delež izplačanega čistega dobička (angl. dividend payout ratio). Čisti dobiček lahko podjetje reinvestira v poslovanje ali ga izplača v obliki dividend. Za izračun deleža izplačanega dobička lahko uporabimo naslednjo formulo (Kleindienst 2001, 292): dividenda na delnico delež izplačanega dobička = čisti dobiček na delnico (3.13) - Tekoča dividendna donosnost delnice (angl. dividend yield). Tekočo dividendno donosnost delnice izračunamo tako, da zadnje izplačane dividende na delnico delimo s tekočim tečajem delnice. Formula za izračun je naslednja: tekoča dividendna donosnost delnice = zadnja izplačana dividenda na delnico tekoči tečaj delnice (3.14) Tekoča dividendna donosnost nam predstavlja tudi neko pričakovano osnovno donosnost delnic v naslednjem letu. Pomembno je tudi poudariti, da delnice z visoko dividendno donosnostjo prinašajo investitorjem na splošno manj tveganja kot tiste z manjšo (ibid., 294). - Razmerje med tečajem delnice in čistim dobičkom na delnico (angl. kazalnik P/E price earnings ratio). Kazalnik P/E spada med najbolj uporabljene kazalnike, hkrati pa med najbolj zlorabljene. Formula kazalnika P/E je v najpreprostejši obliki takšna: tekoči tečaj delnice P/E = čisti dobiček na delnico v preteklem letu (3.15) Kazalnik nam v tej obliki kaže koliko so investitorji na trgu v danem trenutku pripravljeni plačati za en evro čistega dobička, ki ga je podjetje ustvarilo na eno delnico v preteklem letu. Razlagamo si ga lahko takole: če je P/E za določeno

43 43 delnico nižji kot za podobne delnice na trgu, je na trgu podcenjena in primerna za nakup, seveda velja tudi obratno razmerje. Nekatere pomanjkljivosti kazalnika P/E Obstajata predvsem dve pomanjkljivosti. Prva pomanjkljivost je, da v izračunu se upošteva čistega dobička na delnico (kratkoročno je lahko slab približek uspešnosti poslovanja), naslednja pomanjkljivost pa izhaja iz trditve, da na tečaje in vrednost delnic vpliva pričakovana uspešnost poslovanja podjetja. V izračunu tega kazalnika bi se moral upoštevati pričakovani čisti dobiček, ki ga bo podjetje ustvarilo na delnico v naslednjem letu, kar pa je izredno težko napovedati. Uporaba kazalnika P/E Kljub nekaterim pomankljivostim je kazalnik P/E priročen za uporabo. Investitor bi se naj držal le nekaterih vodil (Kleindienst 2001, 301): - Kazalnik P/E naj ne bo investitorjev osnovni kazalnik pri odločanju. Predvsem pri sestavi portfelja naj bi več pozornosti posvetili analizi uspešnosti poslovanja podjetja in njegove zadolženosti. - Kazalnik P/E naj investitor uporabi le za primerjavo ustreznosti tečajev sorodnih podjetij iz istih panog. - Pri primerjavi P/E podjetij iz različnih držav in v različnih časovnih obdobjih naj bo investitor še posebej pazljiv. 3.5 Modeli vrednotenja delnic Za vrednotenje delnic uporabljamo različne modele, ki jih lahko razdelimo na modele sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov in relativne modele vrednotenja. Slednje analitiki tudi bolj uporabljajo in jim dajejo večji pomen Modeli sedanje vrednosti Z modeli sedanje vrednosti skušamo oceniti notranjo vrednost delnice (V 0 ) na podlagi ocenjenih denarnih tokov (CF t ) in zahtevane stopnje donosa (r). Pri uporabi teh modelov vedno predpostavljamo, da je vrednost delnice enaka sedanji vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, med seboj jih razlikujemo le glede na opredelitev denarnega toka (dividende, neto denarni tok). CF V= (3.16) t 0 t t=1 (1+r)

44 44 Model sedanje vrednosti dividend V modelu sedanje vrednosti dividend je vrednost dividende poglavitni faktor, ki določa vrednost delnice. Sedanja vrednost denarnega toka ob prodaji se z daljšanjem časovnega obdobja zmanjšuje, tako je v tem primeru notranja vrednost delnice (V 0 ) enaka sedanji vrednosti vseh prihodnjih dividendnih tokov (Div t ). Div V= (3.17) t 0 t t=1 (1+r) V praksi pa je dokaj nemogoče natančno napovedati vrednost dividend za daljše obdobje, zato se modeli sedanje vrednosti dividend razlikujejo glede na predvideno stabilnost višine dividende v prihodnje. Glede na stabilnost višine izplačane dividende poznamo sledeče različice modela sedanje vrednosti dividend (Alexander et. al. 1993, 384): Model z enakimi dividendami - ta model predpostavlja enakomerno višino izplačanih dividend v prihodnjih obdobjih. Div Div V= = (3.18) r t 0 t t=1 (1+r) Model enakomerne rasti dividend - tukaj predpostavljamo konstantno stopnjo rasti dividend (g), obstaja pa omejitev, da je pričakovana stopnja rasti dividend višja od zahtevane stopnje donosa (r). Model je bolj primeren za podjetja v zrelih panogah, saj ta podjetja vodijo ustrezno politiko dividend (Reilly et. al. 2003, 385). Div (1+g) Div (1+g) (1+g) 1+g Div V = = Div = Div = 2 t t 0 t=1 (1+r) (1+r) t= 1 (1+r) r-g r-g (3.19) Model neenakomerne stopnje rasti dividend - predpostavlja različne stopnje rasti dividend. Dividende ocenimo za prvih nekaj let, od določenega časovnega obdobja (n) dalje pa predpostavimo, da je rast konstantna. Model naj bi bil veliko bližje stvarnosti, saj podjetja v posameznih fazah dosegajo različne stopnje rasti, ki vodijo v različno politiko dividend. Kasneje, ko se rast podjetja prilagodi stopnji rasti gospodarstva, pa se prilagodijo tudi dividende (Alexander et. al. 1993, 389). Divn Div1 Div2 Divn r-g V 0 = (3.20) 2 n n 1+r (1+r) (1+r) (1+r) Model sedanje vrednosti neto denarnega toka je dokaj podoben modelu sedanje vrednosti dividend. Razlika med obema je le v podatkih, ki jih vnašamo v formulo. n FCFE V = (3.21) 0 t t=1 (1+r)

45 45 pri čemer je: V 0 - notranja vrednost delnice r zahtevana stopnja donosa FCFE neto denarni tok Neto denarni tok predstavlja denar, ki ga lahko dobijo delničarji podjetja, ko podjetje poplača svoje finančne obveznosti ter pokrije kapitalske izdatke in potrebe po obratnih sredstvih Relativni modeli vrednotenja Relativni modeli vrednotenja temeljijo na razmerju med tržno ceno delnice in dobičkom, prodajo ali knjigovodsko vrednostjo delnice. Mednje uvrščamo naslednje modele: model multiplikatorja dobička (P/E), model P/BV (angl. Price/Book Value - razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo delnice) in model multiplikatorja prodaje. V nadaljevanju bomo podrobneje opisali in kasneje tudi uporabil le prva dva (Damodaran 2002, 256). Model multiplikatorja dobička (P/E) Model multiplikatorja dobička (angl. Price/Earning Ratio) je najpogosteje uporabljen model vrednotenja delnic. Pove nam kolikokrat je tržna cena delnice višja od doseženega čistega dobička na delnico ali drugače, pove nam koliko so investitorji pripravljeni plačati za eno enoto čistega dobička (Kleindienst 2001, 296). Podrobneje smo ga opisali v prejšnjem poglavju s formulo Za določanje precenjenosti oz. podcenjenosti delnice na podlagi tega modela uporabljamo naslednji postopek. Vzamemo vrednost multiplikatorja za panogo in zadnji znani dobiček na delnico proučevanega podjetja. Podatka med seboj primerjamo in ugotovimo ali je delnica podcenjena ali precenjena glede na delnice ostalih podjetij v panogi, obstaja pa tudi možnost, da s pomočjo tržne cene in pričakovane vrednosti dobička izračunamo implicirani multiplikator. Tega primerjamo s trenutnim in na podlagi tega sklepamo o precenjenosti oz. podcenjenosti delnice. Problemi se lahko pojavijo, če je podjetje v zadnjem letu imelo čisti dobiček 0 ali pa je poslovalo z izgubo. Ob takšnem pojavu je ta kazalec neuporaben.

46 46 Model multiplikatorja knjigovodske vrednosti (P/BV) Multiplikator knjigovodske vrednosti predstavlja razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice. Knjigovodsko vrednost dobimo tako, da sredstva zmanjšana za obveznosti delimo s številom izdanih navadnih delnic. V kolikor doseže multiplikator vrednost večjo od ena, investitorji ocenjujejo, da bo podjetje v prihodnosti sposobno dosegati višje donose od zahtevane, kadar pa je vrednost nižja od ena investitorji ocenjujejo, da določeno podjetje ne bo sposobno dosegati višjih donosov od tekočih. Nekateri analitiki so mnenja, da tržna vrednost delnice ne more pasti pod knjigovodsko vrednost, saj imajo lastniki možnost ukinitve podjetja in odprodaje njegovih sredstev po knjigovodski vrednosti, vendar pa je to zmotno, saj se veliko ukinjenih podjetij ne proda po knjigovodski vrednosti (Reilly et. al. 2003, 391). P t (P/BV) = (3.22) BV t+1 pri čemer pomenijo: P t cena delnice v obdobju t BV t+1 ocena knjigovodske vrednosti ob koncu leta

47 47 4 ANALIZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV PODJETIJ SOLARWORLD IN BMW 4.1 Predstavitev podjetij Solarworld in Bmw Koncern Solarworld AG je eden največjih svetovnih proizvajalcev izdelkov namenjenih izkoriščanju sončne energije. Ustanovljen je bil leta 1998, s sedežem v Bonn-u, v Nemčiji. Konec tretje četrtine poslovnega leta je podjetje v vseh podružnicah po svetu zaposlovalo skupaj ljudi. Družba se je v zadnjih nekaj letih izredno hitro razvila iz pretežno trgovske družbe v integriran koncern, ki proizvaja vse od osnovnih surovin do zaključenih sistemov sončnih elektrarn. Poleg sončnih celic proizvaja tudi silicijeve lističe, ki jih uporabljajo tako pri proizvodnji sončnih celic, kot tudi pri izdelavi polprevodnikov v mikroelektroniki (Solarworld AG 2007). Podjetje BMW AG se je v delniško družbo preoblikovalo leta 1918, in sicer iz tedanjega podjetja BMW Gmbh. Osnovni kapital je znašal 12 milijonov tedanjih Reichs Mark, s svojimi tremi znamkami BMW, MINI in Rolls-Royce Cars pa je prisotno po celem svetu, pri čemer je cilj zadovoljiti predvsem ljubitelje petičnih avtomobilskih znamk. S to strategijo petične avtomobilske znamke ciljajo na neprestano dobičkonosno rast (Bmw Deutschland 2007). 4.2 Temeljna in tehnična analiza delnic izbranih podjetij V tem poglavju bomo skušali s pomočjo orodij tehnične in temeljne analize, opisanih v prejšnjih poglavjih, analizirati delnice Solarworld-a in Bmw-a. Delnice predstavljajo družbi s povsem različno dejavnostjo, vendar sta obe družbi prisotni tako na domačem nemškem trgu kakor tudi na globalnem trgu. Temeljna analiza proučuje ekonomske, politične in druge dejavnike, ki vplivajo na ponudbo in povpraševanje po finančnem inštrumentu. V našem primeru bomo uporabili le nekatere pomembnejše kazalnike temeljne analize, saj uporaba vseh obstoječih ne bi dala boljših rezultatov od dobljenih. Analize gospodarstva in posamezne panoge se ne bomo lotevali, saj gre za neko splošno stvar, ki se kot taka opravi za celotno gospodarstvo in izbrano panogo. Omenimo le, da smo v trenutku odločanja priča ugodni gospodarski klimi, kakor tudi ugodnim razmeram v obravnavanih panogah. Pri tehnični analizi gre torej za proučevanje preteklega gibanja tečajev, cilj pa je predvideti smer, v katero se bodo tečaji gibali. Glavni vir podatkov nam predstavljata preteklo gibanje tečajev in obseg prometa. Glede na to, da se tehnična analiza uporablja predvsem za ugotavljanje srednjeročnega trenda (tudi kot pripomoček za ugotavljanje kratkoročnih gibanj), bomo v analizi zajeli obdobje mesecev, in sicer od 19.decembra 2005 do 29.junija Za analizo omenjenih delnic bomo uporabili le nekatere od omenjenih pripomočkov, saj bo to zadostovalo za dosego cilja diplomske naloge. V pomoč nam bo spletna aplikacija Chart Analyzer 4.0, ki ima vgrajene številne grafične tehnike in indikatorje, ki se uporabljajo v praksi.

48 48 Za bolj pregledno ponazoritev določimo nekatere parametre: pri analizi upoštevamo vedno zaključni tečaj dneva, v katerem se pojavi nakupni ali prodajni signal; začetno stanje na našem trgovalnem računu je 4000, z vsakim naslednjim nakupom vložimo celoten znesek na računu; delnice prodamo nepreklicno , ne glede na tečaj, saj takrat končamo z analizo; stroški posameznega posla so obračunani in prirejeni za lažji izračun po ceniku borzno posredniške družbe Poteza d.d % celotnega zneska in jih odštejemo na koncu analize. Opredelimo se lahko le do določenih tveganj, s katerimi se srečujeta obe obravnavani podjetji. Tukaj gre predvsem za kreditna tveganja, tveganja sprememb obrestnih mer, deviznih tečajev in seveda v neki meri tudi likvidnostnim tveganjem. Seveda pa se ta tveganja lahko obvladujejo in upoštevajo pri poslovanju podjetja. Dejstvo pa je, da se vsako podjetja na svoj način spopada s temi tveganji in jih tudi obvladuje Temeljna analiza podjetja Solarworld AG Pri temeljni analizi podjetja Solarworld AG se bomo osredotočili predvsem na podrobno analizo podjetja. V našem primeru je treba poudariti da že gre za zelo perspektivno panogo, v kateri lahko pričakujemo silovit razvoj v prihodnjih letih. Na pozitiven razvoj vplivajo predvsem subvencije držav, kakor tudi zmanjševanje zalog nafte in posledično višja cena le-te. Vsi ti dejavniki posledično vplivajo na perspektivnost panoge. V tabeli 2 bomo izračunali in interpretirali nekatere kazalnike, ki smo jih omenili v poglavju 3. Podatke za naše izračune bomo vzeli iz letnih poročil, ki jih podjetje objavi za vsako preteklo leto.

49 49 TABELA 2: VREDNOSTI POSAMEZNIH KAZALNIKOV TEMELJNE ANALIZE IZBRANE DELNICE Kazalci zadolženosti Kratkoročni koeficient 4,81 2,66 1,52 1,37 Pospešeni koeficient 2,99 1,66 0,74 0,59 Celotna zadolženost 40% 51% 55% 61% Kazalci uspešnosti poslovanja EPS Rast EPS 128,8% 160% Dobičkonosnost prodaje 31,3% 20,6% 12,7% -7,3% ROE 21,9% 23,9% 14,6% -5% Dobiček iz poslovanja na delnico Stopnja rasti dobička iz poslovanja na delnico 38,9% 58,5% 151,4% EBITDA na delnico Rast EBITDA na delnico 77% 100% 321% ROA Stopnja rasti prodaje 65% 76% 94% Vir: Lastni izračun ter podatki iz letnih poročil na MSN Money (2008a). Kratkoročni koeficient primerja kratkoročna sredstva s kratkoročnimi obveznostmi. V primeru našega podjetja se kazalec konstantno zvišuje. Koeficient naj bi dosegal vrednost vsaj 1,25, pri hitro rastočih podjetjih pa vsaj 2. Podjetje Solarworld AG spada med hitro rastoča podjetja, zato povečevanje tega koeficienta v letih 2005 in 2006 glede na 2004 kaže na dobro poslovanje podjetja. Podjetje še leta 2004 ni dosegalo optimalne vrednosti 2, jo je pa v naslednjih 2 letih krepko preseglo. Pospešeni koeficient nam kaže sposobnost podjetja nemudoma poravnati svoje kratkoročne obveznosti. Vrednost naj bi pri povprečnem podjetju znašala najmanj 1. Tudi ta koeficient je izbrano podjetje z leti povečevalo in v letih 2005 ter 2006 doseglo mnogo višji koeficient od priporočenega. Celotna zadolženost podjetja z leti konstantno pada. Glede na to, da gre za mlado in hitro rastoče podjetje v perspektivni, vendar kljub temu tvegani panogi, je stopnja zadolženosti morda nekoliko previsoka in kaže na dodatno tveganje, ki ga sprejemajo delničarji. Vendar so za to višje tveganje ustrezno nagrajeni z visokim naraščanjem tečaja delnice. Za Solarworld AG, kot hitro rastoče podjetje, bi optimalno vrednost predstavljala zadolženost blizu 30%, toda kot rečeno, za visoko donosnost smo pripravljeni sprejeti nekoliko višje tveganje. V zadnjih treh letih smo priča tudi visoki rasti čistih dobičkov na delnico. To je predvsem pomembno za vlagatelje, ki jih najbolj zanima čisti dobiček. Dejstvo je, da bodo po najvišji stopnji najverjetneje rasli tečaji tistih podjetij, katerih čisti dobički na delnico rastejo najhitreje. Povečuje se tudi dobičkonosnost prodaje, ki nam pokaže, koliko čistega dobička podjetje ustvari na dolar čistih prihodkov iz prodaje. To rast gre pripisati dejstvu povečanja prodaje izdelkov in s tem zmanjšanju povprečnih fiksnih stroškov.

50 50 Donosnost lastniškega kapitala in donosnost sredstev, sta se za leti 2005 in 2006 zelo povečali glede na prejšnja leta, zaradi višjega neto dobička. Glede na zbrane kazalce lahko trdimo, da gre za uspešno hitro rastoče podjetje, ki je glede na perspektivnost panoge, ob začrtanem razvoju, zmožno v naslednjih letih povečevati dobičke. V obdobju odločitve o investiranju v delnice tega podjetja, smo prav tako priča pozitivni rasti gospodarstva in panoge, kar še dodatno vpliva na odločitev o investiranju v delnico omenjenega podjetja Tehnična analiza podjetja Solarworld AG Navadno drseče povprečje V tem poglavju se bomo lotili tehnične analize delnice podjetja Solarworld AG. Prvi korak predstavlja analiza s pomočjo drsečih povprečij, le-ta pa predstavljajo indikator, ki sledi trendu in nam tako ne posreduje pravočasnih nakupnih in prodajnih signalov. Za primerjavo običajno vzamemo dvoje drsečih povprečij različnih časovnih obdobij. Tista s krajšim časovnim obdobjem običajno bolj natančno sledijo cenam in hitreje reagirajo na spremembe, dajejo pa tudi več napačnih signalov, kot tista z daljšim obdobjem. Kot srednjeročno naravnani vlagatelji bomo izbrali 20 in 50 dnevna drseča povprečja, ki jih predlaga Murphy. S tem bomo zmanjšali število napačnih signalov in tudi transakcijske stroške. Slika 24 prikazuje nakupne in prodajne signale, ki se pojavijo ob uporabi navadnega drsečega povprečja.

51 51 SLIKA 24: KOMBINACIJA 20 IN 50 DNEVNEGA NAVADNEGA DRSEČEGA POVPREČJA Vir: Obdelano in prikazano v Chart Analyzer 4.0 (2008). V primeru uporabe 20 in 50 dnevnih enostavnih drsečih povprečij smo prišli do pozitivnega rezultata. Kljub temu, da drseča povprečja sledijo trendu in nam dajejo informacije z zamikom, smo medsebojno sekanje povprečij uporabili kot signal za nakup oz. prodajo. S tabele 3 je razvidno, da smo v obdobju 18. mesecev, z uporabo signalnih točk, ustvarili 2.560,45 dobička oz. 64% donosnost, po že odštetih stroških provizij.

52 52 TABELA 3: 20 IN 50 DNEVNEGA ENOSTAVNEGA POVPREČJA DELNICE PODJETJA SOLARWORLD AG Vrsta transakcije Datum Tečaj ( ) Provizija ( ) Dobiček/izguba posla ( ) Celotni dobiček/ izguba ( ) Stanje na trgovalnem računu ( ) Nakup , Prodaja ,217 99, , , ,48 Nakup ,400 99,81 Prodaja ,315 91,36-844, , ,71 Nakup ,635 91,36 Prodaja ,99 107, , , ,10 Nakup ,18 107,06 Prodajni ,9 101,64-541, , ,54 Nakup ,64 Prodaja ,06 108,42 677, , ,13 981,68 Celoten dobiček Provizija= 2560,45 Vir: Lasten izračun. Indikator momenta Indikator momenta interpretiramo glede na središčno linijo 100. Signal za nakup se pojavi kadar indikator prečka središčno linijo od spodaj navzgor, prečkanje središčne linije od zgoraj navzdol, pa razumemo kot prodajni signal. Ekstremne vrednosti indikatorja nam nakazujejo, da se bo tečaj počasi začel gibati v nasprotno smer, saj gre za pre- ali podcenjenost tečaja vrednostnega papirja. Slika 25 prikazuje nakupne in prodajne signale, ki se pojavijo ob uporabi indikatorja momenta.

53 53 SLIKA 25: INDIKATOR MOMENTA, NAKUPNI IN PRODAJNI SIGNALI Vir: Obdelano in prikazano v Chart Analyzer 4.0 (2008). Pri interpretaciji indikatorja momenta smo se držali osnovnih pravil o nakupu in prodaji vrednostnega papirja glede na gibanje indikatorja, le tretji nakup smo izvedli nekoliko pred znakom indikatorja. Za takšen korak smo se odločili, ker smo v tistem času zabeležili ogromen padec tečaja, dan pred nakupom celo nekaj več kot 10%. Prav tako je indikator dosegel ekstremno nizko vrednost, kar nam dopušča špekuliranje o dokaj zanesljivem skorajšnjem pozitivnem popravku. S tabele 4 je razvidno, da nam je uporaba tega indikatorja dala pozitiven rezultat. In sicer dobiček v vrednosti ,36 ali povečanje začetnega kapitala za 351,63%.

54 54 TABELA 4: PRIKAZ DOBIČKA/IZGUBE OB UPOŠTEVANJU SIGNALOV INDIKATORJA MOMENTA Vrsta transakcije Datum Tečaj ( ) Provizija ( ) Dobiček/izguba posla ( ) Celotni dobiček/ izguba ( ) Stanje na trgovalnem računu ( ) Nakup ,25 73 Prodaja , , , , ,00 Nakup , ,72 Prodaja , ,32 960, , ,35 Nakup , ,32 Prodaja , , , , ,70 Nakup , ,33 Prodaja , , , , ,31 Nakup , ,85 Prodaja , , , , ,62 Nakup , ,50 Prodaja , ,26 875, , ,80 Nakup , ,26 Prodaja , , , , , ,54 Celotni dobiček Provizija = ,36 Vir: Lasten izračun. Indikator MACD Slika 26 nam prikazuje uporabo indikatorja MACD. Uporabili bomo razliko med 12 in 26 dnevnim eksponentnim povprečjem, za signalno linijo pa 9 dnevno eksponentno povprečje.

55 55 SLIKA 26: INDIKATOR MACD, NAKUPNI IN PRODAJNI SIGNALI Vir: Obdelano in prikazano v Chart Analyzer 4.0 (2008). V tabeli 5 so prikazani rezultati, ki smo jih dosegli z uporabo MACD indikatorja. Za prvi nakup se odločimo v trenutku, ko 12 in 26 dnevno eksponentno povprečje prebije središčno linijo in signalno linijo od spodaj navzgor. Pri nakupu upoštevamo trenutni pozitivni trend gibanja tečaja delnice. Za vse kasnejše nakupe in prodaje upoštevamo križanje obeh krivulj. Uporaba nakupnih in prodajnih signalov MACD indikatorja nam tako prinese dobiček v vrednosti 8.230,28 ali povečanje začetnega kapitala za 205,75%.

56 56 TABELA 5: PRIKAZ DOBIČKA/IZGUBE OB UPOŠTEVANJU SIGNALOV INDIKATORJA MACD Vrsta transakcije Datum Tečaj ( ) Provizija ( ) Dobiček/izguba posla ( ) Celotni dobiček/ izguba ( ) Stanje na trgovalnem računu ( ) Nakup , Prodaja , , , , ,43 Nakup , ,56 Prodaja , ,49 892, , ,34 Nakup , ,49 Prodaja , ,30 779, , ,86 Nakup , ,30 Prodaja , ,32-696, , ,32 Nakup , ,32 Prodaja , ,38 705, , ,60 Nakup , ,38 Prodaja , , , , ,62 Nakup , ,51 Prodaja , , , , , ,42 Celotni dobiček Provizija= 8.230,28 Vir: Lasten izračun. Indikator RSI Naslednji izmed kazalcev, ki jih bom uporabil pri analizi delnice Solarworld-a je indikator RSI. Vrednosti indikatorja se gibljejo med 0 in 100 in nam s tem signalizirajo precenjenost (vrednost nad 70) ali podcenjenost (vrednost pod 30) delnice. Slika 27 prikazuje gibanje indikatorja ob uporabi 14 dnevnega relativnega indeksa.

57 57 SLIKA 27: INDIKATOR RSI, NAKUPNI IN PRODAJNI SIGNALI Vir: Obdelano in prikazano v Chart Analyzer 4.0 (2008). TABELA 6: PRIKAZ DOBIČKA/IZGUBE OB UPOŠTEVANJU SIGNALOV INDIKATORJA RSI Vrsta transakcije Datum Tečaj ( ) Provizija ( ) Dobiček/izguba posla ( ) Celotni dobiček/ izguba ( ) Stanje na trgovalnem računu ( ) Nakup , Prodaja , , , , ,52 Nakup , ,13 Prodaja , , , , ,70 Nakup , ,20 Prodaja , , , , ,20 Nakup , ,22 Prodaja , ,81 359, , ,42 Nakup , ,81 Prodaja , ,80 699, , ,85 Nakup , ,80 Prodaja , , , , , Celotni dobiček Provizija = 8.240,37 Vir: Lasten izračun.

58 58 V tabeli 6 lahko vidimo rezultate, ki smo jih dosegli z uporabo nakupnih in prodajnih signalov indikatorja RSI. Za nakup se tako odločimo, ko je delnica podcenjena, za prodajo pa, kadar je precenjena. Upoštevanje nakupnih in prodajnih signalov nam prinaša dobiček 8.240,37 oz. povečanje začetnega kapitala za 206%. Rezultati tehnične analize podjetja Solarworld Z uporabo posameznih indikatorjev smo prišli do pozitivnih rezultatov. Največji uspeh smo dosegli z uporabo indikatorja momenta, saj smo z uporabo le tega dosegli 351,6% donosnost. Ob tem moramo poudariti, da bi bilo možno z uporabo optimalnih časovnih parametrov indikatorjev in izkušenega analitika, doseči še boljše rezultate. Za primerjavo dodajmo, da bi kot je razvidno iz tabele 7 s pasivno strategijo vlaganja v vrednostne papirje dosegli»le«128% donosnost. Prav tako lahko iz tabel 3 do 6 vidimo, da je večina signalov pravilnih, saj večino poslov končamo z dobičkom, pri napačnih signalih pa običajno zabeležimo minimalno izgubo. To dejstvo potrjuje uporabnost tehnične analize. Postavlja pa se vprašanje, kolikšna je uporabnost tehnične analize pri vrednostnih papirjih, kjer ni večjih tečajnih nihanj. V takšnem primeru lahko prepogosto trgovanje prinese negativne končne rezultate, saj nam minimalne dobičke izničijo stroški provizij in davek na dobiček. TABELA 7: PRIKAZ DOBIČKA/IZGUBE PASIVNE STRATEGIJE VLAGANJA V DELNICO PODJETJA SOLARWORLD AG Vrsta transakcije Datum Tečaj ( ) Provizija ( ) Dobiček/izguba posla ( ) Celotni dobiček/ izguba ( ) Stanje na trgovalnem računu ( ) Nakup , Prodaja , , , , ,55 199,15 Celotni dobiček Provizija = 5.116,40 Vir: Lasten izračun Temeljna analiza podjetja BMW AG Temeljna analize podjetja BMW AG se bomo lotili na podoben način kot pri podjetju Solarworld AG. Tudi tukaj bomo izračunali nekatere pomembnejše kazalnike temeljne analize in jih kasneje interpretirali. Pomembno je poudariti, da dobljeni kazalniki niso primerljivi s kazalniki podjetja Solarworld AG, saj gre tukaj za dve popolnoma različni podjetji, delujoči v različnih panogah. Izračun pomembnejših kazalnikov je podan v tabeli 8.

59 59 TABELA 8: VREDNOSTI POSAMEZNIH KAZALNIKOV TEMELJNE ANALIZE IZBRANE DELNICE Kazalci zadolženosti Kratkoročni koeficient 0,99 0,96 1,09 2,14 Pospešeni koeficient 0,76 0,73 0,83 1,84 Celotna zadolženost 76% 77% 75% 74% Kazalci uspešnosti poslovanja EPS 4,39 3,34 3,33 2,89 Rast EPS 31% 0% 15% Dobičkonosnost prodaje 8,6 7,1 7,5 6,9 ROE 15% 13,2% 13,6% 12,1% Dobiček iz poslovanja na delnico 17,33 16,13 15,26 13,99 Stopnja rasti dobička iz poslovanja na delnico 7% 6% 9% EBITDA na delnico 11,19 10,31 9,56 8,48 Rast EBITDA na delnico 8% 8% 13% ROA 3,6 3 3,3 3,2 Stopnja rasti prodaje 14% 5% 7% Vir: Lasten izračun ter podatki iz letnih poročil na MSN Money (2008b). Kratkoročni koeficient se je na primeru podjetja BMW AG glede na prejšnja leta močno znižal in se v letih 2005 in 2006 ustalil malo pod vrednostjo 1. Vrednost, ki se nahaja malenkost pod priporočljivo vrednostjo vsaj 1,25, ki bi naj bila blizu optimalne, za takšno zrelo podjetje. Seveda pa ugledno, dokaj dobro stoječe podjetje, kot je BMW AG, ne potrebuje tako visokega koeficienta, kot podjetja v fazi hitre rasti. Pomembno je, da lahko pokriva kratkoročne obveznosti iz kratkoročnih sredstev. Pospešeni koeficient posledično z vrednostjo kratkoročnega koeficienta ne dosega vrednosti 1, ki naj bi bila priporočena povprečna vrednost za povprečno podjetje. Spet moramo poudariti, da tukaj ne gre za neko povprečno podjetja, ampak za uspešno družbo s uglednim imenom. Vrednost tega koeficienta se je tako glede na leto 2003 močno zmanjšala, vendar se je v letih 2005 in 2006 ustalila in ostaja konstantna. Celotna zadolženost podjetja z leti ostaja konstantna. Vrednost okoli 70% je zelo visoka glede na priporočeno vrednost pod 50%, toda za primerjavo tudi podobno podjetje v tej panogi Daimler-Chrysler dosega podobno zadolženost. Prevelika zadolženost podjetja zmanjšuje njegovo prožnost in povečuje tveganje lastniškega kapitala, ki ga prevzemajo delničarji. V zadnjih letih smo priča tudi dokaj visoki rasti čistih dobičkov na delnico. To je predvsem pomembno za vlagatelje, ki jih najbolj zanima čisti dobiček. Dejstvo je, da bodo po najvišji stopnji najverjetneje rasli tečaji tistih podjetij, katerih čisti dobički na delnico rastejo najhitreje. Povečuje se tudi dobičkonosnost prodaje, ki nam pokaže koliko čistega dobička podjetje ustvari na dolar čistih prihodkov iz prodaje. To rast gre pripisati tudi dejstvu povečanja prodaje izdelkov in s tem zmanjšanju povprečnih fiksnih stroškov.

60 60 Donosnost lastniškega kapitala in donosnost sredstev v zadnjih letih konstantno rasteta, kar gre pripisati tudi višjemu neto dobičku. Glede na zbrane kazalce lahko trdimo, da gre za dokaj uspešno podjetje v zreli fazi razvoja, ki je s prodorom na nova tržišča in obstoječim izvirnim oblikovanjem modelov sposobno dosegati zmerne dobičke. Seveda pa je veliko odvisno tudi od gibanja celotnega gospodarstva in cen nafte. V obdobju odločitve o investiranju v delnice tega podjetja smo priča pozitivni rasti gospodarstva, kar še dodatno vpliva na odločitev o investiranju v delnico omenjenega podjetja Tehnična analiza podjetja BMW AG Tehnične analize podjetja BMW AG se bomo lotil na drugačen način kot pri delnici podjetja Solarworld AG. Za analizo bomo določene indikatorje uporabili naenkrat, saj naj bi uporaba več indikatorjev istočasno dala pravilnejše nakupne oz. prodajne signale. V našem primeru smo se odločili za uporabo indikatorjev MACD, ROC in RSI. Vsaj dva od teh treh indikatorjev morata signalizirat nakup oz. prodajo, da se odločimo za izvedbo posla. SLIKA 28: NAKUPNI IN PRODAJNI SIGNALI Z UPORABO INDIKATORJEV ROC, RSI IN MACD Vir: Obdelano in prikazano v Chart Analyzer 4.0 (2008).