TEHNINA ANALIZA SEKUNDARNEGA TRGA VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacijska informatika TEHNINA ANALIZA SEKUNDARNEGA TRGA VREDNOSTNIH PAPIRJEV Mentor: doc. dr. Vida Kampuš - Trop Kandidat: Robert Piulin Kranj, junij 2006

2 ZAHVALA Zahvala gre vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri izdelavi diplomske naloge. V prvi vrsti mentorici dr. Vidi Kampuš Trop. Prav posebno se zahvaljujem staršema, bratu in ostalim družinskim lanom, ki so me vzpodbujali na moji poti izobraževanja. V veliko podporo mi je bila moja punca Mojca Kordiš. Strokovno pomo so mi nudili sodelavci v družbi Gekko Investments d.o.o. in prijatelj tudi borzni posrednik Boštjan Nardin. Še enkrat hvala vsem tukaj omenjenim in tudi tistim, ki jih posebej nisem omenil.

3 POVZETEK Vsebina diplonmskega dela iše odgovor na vprašanje, kakšno analizo vrednostnih papirjev izbrati kot pomo pri investiranju. Skozi as sta se izoblikovali dve glavni metodi analiziranja vrednostnih papirjev: Temeljna analiza in tehnina analiza. Temeljna analiza je ugotavljanje notranje vrednosti delnic skozi analizo bilanc, napovedi prihodnjih ekonomskih in panožnih gibanj. Tehnina analiza je ugibanje prihodnjih gibanj cen delnic s pomojo iskanja vzorcev v preteklih cenah delnic oziroma cenovnih trendih. V diplomski nalogi sem se osredotoil na tehnino analizo sekundarnega trga vrednostnih papirjev, pri emer sem obdelal predvsem delnico kot kratkoroni, pa tudi dolgoroni inštrument, zajel pa sem tudi najbolj pomembne komponente temeljne analize. Zelo pomembna je tudi psihologija množice oz. ustva investitorjev (strah, stres, nezanesljivost, negotovost, zaskrbljenost, panika, pohlepnost), ki v veliki meri doloajo trend na borzi. Njihovo psihološko razpoloženje in zaupanje / nezaupanje zelo vpliva na smer borze, bodisi rast ali padec. Osnove tehnine analize so podane z analizo 'chartov', njenih formacij vrhov in dna, odpornih in podpornih nivojev ter potrditve preboja nivojev. Najbolj znailna formacija borznega teaja doloenega vrednostnega papirja delnice ali indeksa je formacija glave in ramen. Indikatorji tehnine analize sekundarnega trga vrednostnih papirjev prikazujejo in predvsem predvidevajo obnašanje trenda in njegove preobrate ter s tem signale bodisi za nakup ali pa prodajo vrednostnega papirja. Ti so drsee povpreje borznega teaja, ovojnica borznega teaja, Bollingerjevi trakovi borznega teaja, koliina prometa borznega teaja, moment borznega teaja, relativna mo borznega teaja (RSI), tehnini kazalnik konvergence in divergence drseega povpreja (MACD), Williamsov kazalnik, teajni oscilator borznega teaja, koliinski oscilator borznega teaja, indeks blagovnega kanala (CCI), tehnina analiza direktnega gibanja (DMI), parabolien indeks SAR, kazalnik stohastini oscilator, ravnotežje in diverzifikacija, indikator ravnotežja koliine (OBV), akumulacijsko distribucijska linija, Chaikinov oscilator, Chaikinov denarni tok. Pri temeljni analizi so pomembni podatki o delnici, povzetki raunovodskih izkazov, temeljna raziskava podjetja in razni signali temeljne analize. Z raziskavo sem ugotovil, da je potrebno za kvalitetno investicijo in izhod iz nje vsako podjetje pregledati tako s tehninega, kot tudi s temeljnega vidika. KLJUNE BESEDE tehnina analiza in temeljna analiza, indikator, denarni tok, koliina prometa, CCI (indeks blagovnega kanala).

4 ABSTRACT Content of this diploma is searching an answer to question: What kind of investment strategy will investor choose? Through history two main methods has been formed: Fundamental and technical analysis. Fundamental analysis researches intrinsic value through financial statement. Technical analysis researches history chart data and try to foresight trends. This diploma is focusing on secondary stock exchange and mostly short-term and also long-term stocks. Diploma is also focusing on major components of fundamental analysis. Crowd psychology (fear, stress, unreliability, uncertainty, concern, panic, greed) form trades and is very important. Basic anatomies of technical analysis are charts, topping formations, bottoming formations, breakout, support and resistance. The most significant chart formation is head and shoulders. Indicators for technical analysis on secondary stock exchange foresight trends, turns, confirmations and buy/sell signals, charts moving average, envelope, Bollinger bands, volume, moment, relative strength index (RSI), moving average convergence divergence (MACD), Williams index, price oscillator, volume oscillator, commodity channel index (CCI), directional movement index (DMI), parabolic SAR, stochastic oscillator, balance and diversification, on balance volume (OBV), accumulation distributional line, Chaikin oscillator, Chaikin money flow. Important Fundamental analyses are stock data, financial reports, fundamental research and fundamental signals. Analyses has given me a result telling me that for quality investment and for quality sale at the right time there must be thorough technical research and thorough fundamental research. KEYWORDS Fundamental analysis and technical analysis, indicator, money flow, volume, CCI (commodity channel index).

5 KAZALO VSEBINE UVOD..7 1 TEMELJNA ANALIZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV - DELNICE Podatki o delnici Kazalniki in povzetki iz raunovodskih izkazov Informacije iz temeljne raziskave podjetja.12 2 TEHNINA ANALIZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV - DELNICE Zgodovina tehnine analize Psihološki faktor 17 3 PREDSTAVITEV OSNOVNIH ELEMENTOV TEHNINE ANALIZE Vzorci bikovskega ali narašajoega trenda borznega teaja Oblika bikovske ali narašajoe zastave Oblika bikovske ali narašajoe zastavice Bikovska klin oblika Vzorci medvedjega ali upadajoega trenda borznega teaja Oblika medvedje ali padajoe zastave Oblika medvedje ali padajoe zastavice Medvedja klin oblika Oblike vrhov borznega teaja Oblika glave in ramen Oblike dna borznega teaja Obrnjen vzorec glave in ramen 28 4 OSNOVNI INDIKATORJI TEHNINE ANALIZE Drsee povpreje borznega teaja Ovojnica borznega teaja Bollingerjevi trakovi borznega teaja Koliina prometa borznega teaja Moment borznega teaja Relativna mo (RSI - Relative Strength Index) Tehnini kazalnik konvergence in divergence drseega povpreja MACD Williamsov kazalnik Teajni oscilator borznega teaja Koliinski oscilator borznega teaja.40 5 OSTALI POMEMBNI INDIKATORJI TEHNINE ANALIZE Indeks blagovnega kanala CCI Uporaba CCI-ja z ostalimi indikatorji v praksi Uporaba CCI-ja, MACD-ja v kombinaciji s trendno linijo.44

6 5.2 Indeks direktnega gibanja DMI Parabolien indeks SAR Kombiniranje Parabolinega indeksa SAR in indeksa DMI Stohastini oscilator Indikatorji, ki merijo pozitivni in negativni tok denarja Indikator ravnotežja koliine OBV Akumulacijsko distribucijska linija Chaikinov oscilator Chaikinov denarni tok RAVNOTEŽJE IN DIVERZIFIKACIJA Vzajemni sklad lahka pot do diverzifikacije ANALIZA ANKETE O UPORABI DOLOENIH TEHNINIH IN TEMELJNIH INDIKATORJEV NA SLOVENSKI IN TUJIH BORZAH.75 SKLEP...78 LITERATURA IN VIRI.79 KAZALO SLIK IN TABEL...81 PRILOGA - Anketa o uporabi doloenih tehninih in temeljnih indikatorjev na slovenski in tujih borzah 84

7 UVOD Trg kapitala se deli na primarni trg, kjer se trguje z na novo izdanimi papirji, sekundarni trg, kjer se opravlja preprodaja vrednostnih papirjev in katerega institucija je borza vrednostnih papirjev, terciarni trg, kjer se vrednostni papirji prodajajo prek bannih okenc in kvartalni trg, kjer se papirji prodajajo institucionalnim varevalcem (Kampuš Trop, 1999). V diplomski nalogi se bom posvetil raziskovanju sekundarnega trga vrednostnih papirjev. Opis problema in namen diplomske naloge Odkar obstaja trg kapitala, se ljudje sprašujejo, kako vrednotiti vrednostne papirje, kakšne metode izbire in kakšne kombinacije tveganih in netveganih naložb uporabljati, da bi dosegali im boljše rezultate in bi se hkrati poutili varne. Kljuno vprašanje moje diplomske naloge je torej, kakšno analizo investiranja v vrednostne papirje izbrati. V diplomski nalogi sem se osredotoil na tehnino analizo sekundarnega trga vrednostnih papirjev, pri emer sem obdelal predvsem delnico kot kratkoroni, pa tudi dolgoroni inštrument. Skozi as sta se izoblikovali dve glavni metodi analiziranja vrednostnih papirjev: Temeljna analiza (angl. fundamental analysis) in tehnina analiza (angl. technical analysis). Skrivnost nakupa in prodaje pravih vrednostnih papirjev v pravem trenutku je cilj vsakega investitorja. Ko imata tehnina in temeljna analiza enake zakljuke oz. predvidevanja o doloenem vrednostnem papirju, je velika verjetnost, da bo ta vrednostni papir uresniil predvidevanja. Temeljna analiza sama po sebi ne vodi do vrednostnih papirjev, v katere bi se splaalo investirati. Vrednostni papir ima lahko udovite temeljne kazalnike, pa ima v realnem svetu lahko veliko lastnikov, ki bi raje vrednostni papir prodali kot pa kupili. Posledino vrednostni papir stagnira zaradi samega psihološkega vpliva, namesto da bi narašal, kot narekuje temeljna analiza. Na drugi strani pa pri obstoju monih tehninih signalov za nakup investitor ne pozna vrednostnega papirja in njegove temeljne analize, zato se raje vzdrži nakupa (Colin Aleksander, 1999, str. 4). Namen diplomske naloge je razjasnitev tega problema, ki bi na podlagi tehninih in temeljnih indikatorjev omogoil optimalni vstop in izstop iz pozicije. V teoretinem delu sem predstavil tehnino in temeljno analizo vrednostnih papirjev, praktini del pa ponazarja njeno uporabo na primerih. S samo raziskavo bom ugotavljal, kako teža posamezne analize vpliva na odloanje oz. oblikovanje portfelja vrednostnih papirjev. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 7 od 86

8 Cilj, teza, hipoteze in uporabljena metodologija Cilj diplomske naloge je na osnovi tehnine analize spoznati sekundarni trg vrednostnih papirjev tako teoretino kot praktino. Predvsem želim ugotoviti, katera tehnina analiza oz. katera kombinacija analiz bi bila najbolj smotrna. Teza diplomske naloge: Pri sprejemanju odloitev za oblikovanje lastnega portfelja vrednostnih papirjev se najvekrat uporablja ustrezna analiza. Hipoteze: Hipoteza 1: Temeljni indikator multiplikator istega dobika se najvekrat uporablja na slovenski in pravtako na tujih borzah. Hipoteza 2: Tehnini indikatorji obdelani v analizi se bolj uporabljajo na tujih borzah Hipoteza 3: Tehnini indikator indeks blagovnega kanala CCI se najvekrat uporablja na tujih borzah. Pri metodologiji sem kot glavno orodje analize uporabil grafe razlinih vrst in matematino-statistine kazalnike, ki so lahko zelo preprosti ali pa mono sofisticirani. Grafi prikazujejo spreminjanje vrednosti borznega teaja in koliine tekom asa. V nekaterih grafih so prikazani tudi drugi tehnini kazalniki (drsee povpreje, relativna mo RSI, tehnini kazalnik konvergence in divergence drseega povpreja MACD, indeks blagovnega kanala CCI, ). Osnovni najvekrat uporabljen graf je svenik (angl. candle stick), ki je prikazan in podrobno predstavljen na sliki 2, str. 13. Za metodologijo sem izbral tudi anketo, kot pomo pri ugotavljanju uporabe doloenih tehninih in temeljnih indikatorjev na slovenski in tujih borzah. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 8 od 86

9 1. TEMELJNA ANALIZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV - DELNICE Temeljna analiza je ugotavljanje notranje vrednosti delnic (angl. intrinsic value) skozi analizo bilanc, napovedi prihodnjih ekonomskih in panožnih gibanj (vkljuevanje rasti v notranjo vrednost). e se izkaže, da je notranja vrednost veja od tržne cene (angl. market price), je to signal za nakup in obratno, nižja notranja vrednost od tržne cene kaže precenjenost delnice, kar je signal za prodajo. Slabost temeljne analize je, da pogosto traja dolgo asa, preden se poslovanje podjetja odrazi v ceni delnice in se le-ta približa notranji vrednosti. Temeljna analiza upošteva informacije na podlagi temeljnih gospodarskih kazalnikov in kazalnikov poslovanja podjetja, ki izdaja vrednostni papir (Leizman, 2001, str. 91). Temeljna analiza omogoa vrednotenje vrednostnih papirjev na podlagi ocenjevanja poslovanja in uspešnosti izdajatelja. Temeljno analizo uporabljamo, ko se odloamo za naložbe s pomojo podatkov o poslovanju podjetja. Temeljna analiza se torej ukvarja z ocenjevanjem gospodarnosti, likvidnosti, uspešnosti in zadolženosti podjetja, torej z ocenjevanjem kvalitete poslovanja. Pri tem ponavadi ne gledamo na podjetje kot na izdajatelja vrednostnih papirjev in s tem na njegovo vrednost na borzi, temve kot na gospodarski subjekt, ki je v svoji panogi uspešen ali pa neuspešen. Šele ko ugotovimo, kako podjetje posluje, lahko to znanje združimo z rezultati tehnine analize in se odloimo o naložbi (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 94). Pomembne so tri vrste podatkov, ki pomagajo investitorju pri temeljni analizi delnic. To so: 1. Podatki o delnici. 2. Kazalniki in povzetki iz raunovodskih izkazov (izkaz stanja, bilanca uspeha). 3. Informacije iz temeljne raziskave podjetij. Temeljna analiza nudi precej informacij za hitro in kvalitetno oceno vrednosti podjetja in njegovega vrednostnega papirja. Podatki o raunovodskih izkazih se nanašajo na zadnje zakljueno koledarsko etrtletje, splošni podatki o delnici pa se spreminjajo dnevno glede na ceno in obseg trgovanja. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 9 od 86

10 1.1 Podatki o delnici Podatki o delnici izhajajo iz tekoega stanja na trgu o vrednostnih papirjev in poslovanja podjetja. Osnovni podatki o delnici so za primer delnice Krke prikazani v tabeli 1. V nadaljevanju pojasnjujem vsebinski pomen nekaterih od njih. Podatki o delnici KRKG Datum Zadnji enotni teaj ,78 Povpraševanje ,00 Koliina prometa v Ponudba ,00 SIT (000) Koliina prometa v Tržna kapitalizacija (10 6 ) * lotih Dividenda (SIT) 1.400* Število delnic * Minimalni teaj zadnjih 52 tednov ,87 Maksimalni teaj zadnjih 52 tednov ,13 Tabela 1: Primer podatkov o delnici Krke z dne [ *[ Tržna kapitalizacija je celotno število delnic podjetja pomnoženo s trenutno tržno ceno delnice. Tržna kapitalizacija pove veliko o tveganju investiranja v doloeno podjetje. Podjetje z majhno tržno kapitalizacijo (angl. 'small cap') je praviloma bolj podvrženo nihanjem in je manj likvidno kot podjetja z veliko tržno kapitalizacijo (angl 'big cap'). Na slovenskem trgu ima delnica Krke najvejo tržno kapitalizacijo. Dividenda je pravica do udeležbe na dobiku delniške družbe v sorazmerju s številom delnic oz. deleža delniarja v osnovnem kapitalu družbe (Kampuš Trop, 1999, str. 24). Dividende so v ekonomski teoriji najpomembnejši denarni tok za delniarje kot tudi za podjetje. Pravilna politika dividend lahko vodi k boljšim poslovnim rezultatom in veji transparentnosti oz. zaupljivosti bodoih in sedanjih delniarjev. Maksimalni in minimalni teaj v dvainpetdesetih tednih Vrednostni papir, ki doseže nov maksimalni teaj po dvainpetdesetih tednih, ima veliko verjetnost, da bo nadaljeval svojo pot navzgor (Colin, 1999, str. 219). Pomembno je, da imprej investiramo v vrednostni papir, ki je prebil odporno linijo dvainpetdesetih tednov. Dalj asa bomo akali, bolj nas bo bolela glava zaradi ponovnih narašanj. e pa je presežena obratna oblika minimalnega teaja dvainpetdesetih tednov, naj v takem trenutku ne bi imeli v lasti tega vrednostnega papirja ali pa naj imamo vse v gotovini. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 10 od 86

11 1.2 Kazalniki in povzetki iz raunovodskih izkazov Kazalniki, izraunani iz raunovodskih izkazov, prikazujejo sliko o vrednosti in trdnosti izdajatelja, predvsem pa pomagajo pri primerjavi razlinih podjetij. Podatki o delnici KRKG Datum Knjigovodska vrednost Dobiek v zadnjem letu (000) Donos na delnico (EPS Multiplikator dobika (P/E 21,74 kazalnik) kazalnik) Donosnost kapitala ROE 22 % Donosnost sredstev ROA 13,6 % Tabela 2: Povzetki raunovodskih izkazov za primer delnice Krke [ Knjigovodska (bilanna) vrednost delnice je tista, ki jo izraunamo iz bilance stanja delniške družbe. Knjižno vrednost dobimo, povedano v grobem, e od premoženja podjetja odštejemo lastne delnice, ki jih je izdajatelj mogoe odkupil zase na sekundarnem trgu, morebitno izgubo in dolgove. Tako dobimo znesek kapitala, ki ga delimo s številom delnic, katerih podjetje ni odkupilo (Kampuš Trop, 1999, str. 25). Dobiek predstavlja razliko med prihodki in stroški podjetja. Donosnost na delnico (angl. EPS earnigs per share) je kvocient med dohodkom in številom izdanih delnic. Multiplikator istega dobika (angl. P/E = price / earnings). Ideja vrednotenja podjetij z multiplikatorjem istega dobika izhaja iz predvidevanja (Koch, 2000, str. 142, 143). Kolinik P/E je izmed temeljnih kazalnikov najverjetneje najbolj zanesljiv pri borznih odloitvah. Vedno pa ni zanesljiv (Renz, 2004, str. 38).Ob predpostavki, da se dobiek pretvori v denar, kar je najbolj obiajno, izhaja dejstvo, da bo nekdo pripravljen plaati nekajkratni dobiek za nakup vrednostnega papirja oz. delnice tega podjetja v nameri, da bo pobiral dobike v prihodnosti. Da bo investitor udeležen na dobiku npr. 10 let, mora biti delnica vredna 10 krat ve, kot znaša dobiek na delnico. Pri vrednotenju podjetij na podlagi tega kazalca je potrebno biti previden in upoštevati dejavnost, s katero se podjetje ukvarja in ali bo ta nosila kontinuirane dobike celih 10 let. Lahko je npr. trenutni dobiek visok in predvidoma ne bo trajal ve kot 2 ali 3 leta. Tako podjetje si ne zasluži velikega multiplikatorja dobika. Obiajno ima tako podjetje tudi indikator PEG 1 manjši od 1. e pa podjetje kontinuirano raste in bo npr. v treh letih podvojilo svoj dobiek, to pomeni, da se bo trenutno vrednotenje podjetja pri multiplikatorju dobika 10 ez tri leta ob isti tržni ceni spremenilo v multiplikator dobika 5. To je indikator, ki meri vrednost tržne cene oz. tudi najvekrat njeno zaostajanje za dobikom podjetja. Dobro poslovanje podjetja se najvekrat 1 PEG kazalec je indikator, ki nam pove ali je neka delnica precenjena ali podcenjena. Kazalec izraunamo tako, da multiplikator istega dobika (P/E kazalec) delimo s prihodnjo stopnjo rasti dobika na delnico. Pravilno ovrednotena delnica ima PEG kazalec 1, P/E in rast dobika na delnico imata torej enako vrednost. Vrednost kazalca, ki ima vrednost manjšo od 1, nam pove, da je delnica podcenjena in, da lahko priakujemo v prihodnosti rast. Uporabnost kazalca pa je v veliki meri odvisna od pravilno napovedane rasti dobika na delnico. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 11 od 86

12 odrazi na dejanski tržni ceni šele ez nekaj asa in potrebno je spremljati te podatke o multiplikatorju dobika in preusmeriti svoj portfelj v podjetja s podcenjenimi multiplikatorji dobika in samo akati, ker se bo prej ali slej to odrazilo v ceni delnice podjetja na borzi. To je lahko odlina intuitivna dolgorona izbira vrednostnega papirja, ki bo prej ali slej odrazila poslovanje podjetja in s tem nam pomagala do nadpovprenih zaslužkov. Delnice KRKG imajo lepo prihodnost multiplikatorja dobika vse do dobrih 20, torej tržne vrednosti ob upoštevanju PEG kazalca vsaj SIT. Donosnost kapitala (angl. return on equity - ROE) se izrazi v odstotkih in nam pove, ali je bil denar delniarjev, ki so investirali v podjetje dobro porabljen. Izrauna se tako, da delimo isti dobiek s kapitalom. Donosnost kapitala je mera za uspešnost in profitabilnost podjetja. e primerjamo ROE podjetja z ROE panoge, v kateri podjetje posluje, lahko doloimo kako uspešno je podjetje v primerjavi s svojo konkurenco. Donosnost sredstev (angl. return on assets - ROA) je delež istega dobika v celotnih sredstvih. Kazalnik kaže, kako uspešno je bilo poslovodstvo pri upravljanju s sredstvi. Kaže, koliko istega dobika oziroma iste izgube je gospodarska družba ugotovila na vsakih 100 tolarjev obstojeih sredstev ne glede na to, kako so financirana. 1.3 Informacije iz temeljne raziskave podjetja V temeljni raziskavi podjetja na razline naine pridobivamo kljune informacije od razlinih virov, lahko preko borznih posrednikov in analitikov, poslovnih partnerjev podjetja ali zaposlenih v podjetju. Pri tem se ne smemo posluževati notranjih informacij (Koch, 2000, str. 169). Ta raziskava je dolgorona. Najbolj enostavno je do teh informacij priti v konsolidiranih letnih oz. etrtletnih izkazih, katere v raznih diskusijah z omenjenimi osebami potem tudi preverjamo in se intuitivno odloimo na podlagi vstopnih informacij. Koch (2000, str 179) povzema misel investicijskega mojstra Warrena Buffet, da za investicijo ni potrebno priti na plan z veliko idejami, namre je veliko bolje, da imamo samo nekaj dobrih idej, ali pa celo samo eno 'veliko idejo', kot jo je imel tudi sam, ko je razmišljal o ameriški lokalni asopisni združbi s perfektno poslovno franšizo. Ta enostavna ideja mu je omogoila, da je postal eden najbogatejših ljudi na svetu. Seveda je potem še vlagal v mnoga druga dobra podjetja, ki so mu dala zelo dobre dobike, celo do 1000% na investicijo. e bolj razširimo, je Buffet razdelil podjetja na dobra in slaba, kar zmanjša nepotreben rizik in prinaša udovit dobiek. Ni nujno, da je dobro podjetje veliko, mora pa imeti dober dobiek na dolgoroni ravni in dobre napovedi za vnaprej. Dobiki zadnjih petih let pokažejo uspešnost podjetja za zadnjih pet let. e je bilo v tem asu podjetje uspešno, bo najverjetneje uspešno tudi vnaprej. To nam da moan argument za nadaljnjo raziskavo o vrednostnem papirju tega podjetja. Vsakoletne višje dividende pomenijo tudi stabilno rast podjetja. e pa ima podjetje doloeno leto višjo nadpovpreno dividendo, bodo to izkoristili kratkoroni investitorji (Colin, 1999, str. 225,226). Veliko pomaga dober instinkt posameznika. Potrebno je po obutku pregledati obstojea podjetja na sekundarnem borznem trgu vrednostnih papirjev, ugotavljati s im se ukvarjajo in izbrati najboljša. Po temeljni raziskavi jih preverimo še s tehnino analizo. Obstaja velika verjetnost, da bo le-ta potrdila naš obutek o dobrih podjetjih (Colin, 1999, str. 226). Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 12 od 86

13 Branje finannih poroil o raznih diskusijah o vrednostnih papirjih in delnicah pomaga pri pridobivanju dodatnih informacij o borznem trgu (Colin, 1999, str. 226). Velikokrat se zgodi, da te informacije ne odražajo takojšnjih sprememb na tehnini analizi. Vasih obstajajo vrednostni papirji z zelo dobrimi informacijami, npr. o ekspanziji podjetja na tuje ipd., pa se to še ni odrazilo na tehnini ravni in v takem primeru je to odlina naložba. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 13 od 86

14 2. TEHNINA ANALIZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV - DELNICE Tehnina analiza je predvidevanje prihodnjih gibanj cen delnic s pomojo iskanja vzorcev v preteklih cenah delnic oziroma cenovnih trendih. Logika analize je, da se vsi dejavniki poslovanja podjetij, ekonomskih gibanj, politinih dogodkov in podobno skoraj v trenutku prezrcalijo na ceno vrednostnih papirjev. V primerjavi s temeljno analizo je pri tehnini analizi veji poudarek na psihologiji investitorjev. Tehnina analiza predpostavlja, da so temeljni dejavniki že vsebovani v cenah in jih ni potrebno preuevati. eprav v praksi velja, da je poleg tehnine analize dobro tudi pogledati vsaj osnovne kazalnike, kar zagotavlja dodaten uspeh pri odloanju o investiciji v doloen vrednostni papir ali pa doloen regionalni sekundarni trg vrednostnih papirjev. Pri tehnini analizi naj bi podatki o gibanju cen in obsegu trgovanja z delnicami vsebovali vse potrebne informacije. Z grafinimi metodami in drugimi analitinimi tehnikami se poskuša najti zakonitosti v gibanju cen delnic in napovedovati veje obrate gibanja cen v prihodnosti. Tehnina analiza je študija cen teajev s 'charti' 1, ki so njeno osnovno orodje. Trgovanje z vrednostnimi papirji ima v svetu že dolgoletno tradicijo. Sprva je bil to inštrument za porazdeljevanje lastniških pravic, kasneje pa predvsem eden od nainov investiranja sredstev in varevanja. Cilj je obiajno skupen: prodati vrednostne papirje po višji ceni od nakupne in tako ustvariti dobiek. Za pravilno odloanje o ceni in asu kupovanja oz. prodaje potrebujemo im ve podatkov in informacij. Podatki se lahko nahajajo v razlinih oblikah in so razlino dostopni. Za obdelavo potrebujemo metodo oz. sistem, ki podatke obdela in nam pomaga priti do doloenih zakljukov. Ena od metod je tehnina analiza vrednostnih papirjev. Gibanje finannih tokov je pogosto odvisno od priakovanja investitorjev. Natannejši pregled zgodovine trgovanja z vrednostnimi papirji pokaže, da imajo finanni trgi svoje zakonitosti in trende, ki se pojavljajo v doloenih ciklih. Tehnina analiza poskuša odkrivati te trende na podlagi preteklih gibanj ter tako napovedati investitorju, kaj se bo dogajalo v prihodnje. Cene vrednostnih papirjev se oblikujejo tržno, kar pomeni da so odvisne od ponudbe in povpraševanja. Cena se pogosto oblikuje po psihologiji množice, ki pa je mnogokrat zavajajoa. Manj izkušen investitor kupuje, ko gredo cene mono navzgor in ko papirje kupuje tudi veina ostalih investitorjev, ki upajo na nadaljevanje trenda. Izkušenejši investitor, podkrepljen z analizo, ve da se lahko trend kaj hitro obrne in da se tak nakup pogosto ne izplaa. Prav zaradi tega znanja je tak investitor pogosto v prednosti pred ostalimi. Znailnost tehnine analize je, da na vhodu sprejme veliko koliino podatkov o preteklem trgovanju. Investitorja po drugi strani zanima le odgovor na vprašanje ali izvesti transakcijo z nekim vrednostnim papirjem ali ne. Tehnina analiza mu omogoa enostaven grafien prikaz nekaterih dejstev in trendov, na podlagi katerih se investitor lažje odloi za naslednji korak. Odgovori na vprašanje so prikazani s pomojo grafinih krivulj, ki jih imenujemo tudi indikatorji. Izraunani so na osnovi doloenih matematinih formul. 1 'Chart' - graf krivulje borznega teaja. Izraz izhaja iz borznega slenga. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 14 od 86

15 Tehnina analiza ni vsemogoni stroj, ki bi ga lovek napolnil s podatki in nato priakoval pravilen odgovor na zastavljeno vprašanje. Je le eden od nainov modeliranja in obdelovanja informacije. Rezultat tehnine analize moramo jemati le kot enega od nasvetov, ne kot ukaz. Zavedati se je treba, da je odgovor zelo odvisen od vhodnih podatkov: od vrste le - teh, od njihovega asovnega razpona, od njihove tonosti in na koncu tudi od matematine formule, s katero jih obdelujemo. Potrebno je ugotoviti, kaj mislijo drugi udeleženci na trgu in na podlagi njihovih tržnih akcij biti sposoben brati 'charte'. Poudarek je na osnovni metodi tehnine analize, ki temelji na zgodovinskih normah preteklih teajev doloenega opazovanega teaja delnice ali borznega indeksa, bodisi v kratkoronem ali dolgoronem trendu. Analitini tehniki raziskujejo, kako se tržni igralci obnašajo in kaj ponejo s svojim denarjem. Poglabljajo se v cene in koliino grafov borznih teajev, da bi našli sugestivne vzorce opazovanega borznega teaja. Ne ve se, zakaj prodajalci oz. kupci na borznem trgu ustvarjajo ponudbo oz. povpraševanje. Skrita motivacija oz. vzrok najobiajneje pride na plan, ko se dogodek v spremembi cene borznega teaja že zgodi in imamo dokaz v raznih novicah, ki oznanjajo spremembe. e se aka na novice, se najvekrat zamudi priložnost. Vedno je lažje opraviiti odloitev, ko so znana vsa dejstva. Na borznem trgu moramo biti vedno pred množico borznih udeležencev, da smo lahko uspešni. Da pridemo do tega, se moramo izobraževati na osnovah tehnine analize. Tehnina analiza ni vedno pravilna, ampak je tisti, ki zna brati borzne teaje, vedno pred množico. 2.1 Zgodovina tehnine analize Korenine tehnine analize modernega dnevnega trgovanja segajo v Dowovo Teorijo, ki jo je izumil Charles Dow leta Njegovo usmerjanje v temelje tehninega gibanja vrednostnih papirjev je vzpodbudilo razvoj novih kompleksnih metod analiziranja trga (Achelis, 2004). Tehnina analiza pomaga investitorjem pri odloanju o naložbah glede na pretekla gibanja teajev. Je proces analiziranja zgodovine teajev vrednostnega papirja v nameri, da bi determinirali verjetno ceno teaja v prihodnosti. Ta proces analiziranja je v osnovi primerjava trenutnega stanja o višini borznega teaja (trenutnega priakovanja, ) s primerljivim stanjem borznega teaja v preteklosti. Namen tega je predvidevanje obnašanja borznega teaja v prihodnosti (Achelis, 2004). Tehnina analiza ne more vedno natanno napovedovati prihodnost gibanja teajev, uporablja pa se za zmanjševanje rizikov in izboljševanje dobikov. Ne daje vedno odgovorov na vprašanja o borznem teaju jutri, temve samo izboljša tehniko investiranja. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 15 od 86

16 Slika 1: Gibanje indeksa Dow Jones od l do l (Colin, 1999, str.34). e pogledamo zgodovino ameriške borze, nas ta veliko naui. Imamo ve medvedjih 1 in bikovskih trendov 2. Gotovo je eden najbolj pomembnih obdobij zlom ameriške borze v letu 1929, imenovanem tudi rni petek. Trend narašanja je v osnovi daljši od trenda padanja. Povpreni meseni indeks Dow Jones Industrial v svoji zgodovini obstoja približno dve tretjini asa naraša in eno tretjino pada. Približno enkrat na deset let je bil njegov veliki padec. Na sliki 1 vidimo asovno spremljanje mesenih zakljukov indeksa od oktobra 1919 v narašanju do vrha 118,92 USD in nato dna 67,11 USD v letu Ta medvedji trend je potisnil indeks za 44% navzdol. Po tem dnu je indeks doživel enega vejih bikovskih trendov v svoji dolgi zgodovini in v avgustu leta 1929 pristal na 380 USD in pridobil 467%. Nato pa je po ve poskusih oživitve bikovskega trenda stagniral v obdobju znanemu kot najveji 'borzni zlom' v zgodovini newyorške borze vse do vrednosti 41,22 USD v juniju To pomeni, da je padel za približno 89 procentov in bil na ravni, ki jo je indeks nazadnje dosegel leta Za mnoge investitorje je to pomenil propad. Mnogi so v asu pred zlomom vzeli kredit za nakup vrednostnih papirjev zaradi takratne prosperitete, nato pa je 'balonek poil' in veina se je zmotila. Teaji so bili pregreti po veletnem bikovskem trendu. Borzni investitorji so hoteli dobiti imprej vsaj nekaj od svoje investicije in so agresivno zapirali pozicije navzdol ali z drugimi besedami, so hoteli imprej imve iztržiti. Posledino so vrednostni papirji izgubljali na svoji vrednosti. Tako so se investitorji znašli v pat poziciji. To je zgodovinski dokaz, kako lahko masovno preprianje borzni trg in celotno gospodarstvo popelje v še vejo tragedijo, kakršna bi lahko bila, namre samo gospodarstvo ni bilo v tako slabem stanju. Zaradi 'borznega zloma' so bile veletne posledice. Gospodarstvo je porabilo kar nekaj asa, da je postopoma okrevalo (Colin, 1999, str. 34, 35). 1 Medvedji trend - borzni izraz za trend, ko vsi vrednostni papirji dalj asa padajo. 2 Bikovski trend - borzni izraz za trend, ko vsi vrednostni papirji dalj asa rastejo. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 16 od 86

17 2.2 Psihološki faktor Glavni psihološki dejavniki so ustveno razpoloženje, govorice, prevelika zaverovanost v natannost razpoložljivih informacij, boljši spomin za dobre kot za slabe stvari in preve optimistino napovedovanje analitikov. Pri sklepanju borzne pogodbe pride do sporazuma med kupcem in prodajalcem. Investitor je pripravljen pri doloeni ceni teaja investirati v vrednostni papir oz. je pripravljen zapreti pozicijo. To je v osnovi odvisno od investitorjevih priakovanj. e misli, da bo vrednostni papir zrasel, ga bo kupil in obratno, e misli, da bo padel, ga bo prodal. To enostavno dejstvo je glavni vzrok sprememb v napovedovanju gibanja teajev. Števila investitorjev pri tem ne moremo enostavno izraunati in ga napovedovati. Prisotni so namre ljudje, zato je veliko investicijskih odloitev storjenih na irelevantnih oz. nebistvenih kriterijih, kot so družinski razlogi, naši sosedje, delodajalec, osebni dohodek, vsi naši prejšnji uspehi in polomi. Vse to vpliva na našo presojo o priakovanjih in konnih odloitvah. Ta dih trga napoveduje nenapovedljivost in razburjenje borznega trga vrednostnih papirjev (Achelis, 2004). Pring (2002, str. 194) piše o kontroliranju investitorjevih emocij, da nam ne bi poslabšale izkupiek. Andre Kostolany v svoji knjigi Borzna psihologija trdi, da borzo na kratkorono in srednjerono v 90 % sestavlja psihologija. Psihologija množice oz. ustva investitorjev (strah, stres, nezanesljivost, negotovost, zaskrbljenost, panika, pohlepnost) so tista, ki v veliki meri doloajo trend na borzi. Njihovo psihološko razpoloženje in zaupanje vpliva na smer, bodisi rast ali padec (Lesjak, 2004, str 95). Zelo velika pomembnost v psihologiji investiranja je lastnost veinske usmeritve v investiranju. Takoj ko vrednostni papir ali pa regionalni borzni trg zaenja spreminjati svojo smer, vstopi na trg poveano število investitorjev z namenom im višjega iztržka. To je glavni razlog njihovega prihoda. Investitorji bodisi izstopajo iz pozicij ali pa investirajo v obetajoi borzni trg. Pri tem se velikokrat pojavijo lažni signali, ki veino zavedejo. Zelo pogosto pa veina zamudi dogodke, ki so se že zgodili in mislijo, da so pred dogodki oz. na zaetku spremembe. Potrebno je ohranjati mirne živce in poskusiti vedno biti pred veino, ker nam to zagotavlja dober izkupiek. Lesjak (2004, str. 98) ugotavlja, da na borzi deluje psihologija množice. Borza je namre dejansko množica investitorjev, ki se odziva na razline informacije iz družbenega okolja. Z njeno uporabo nekateri razlagajo tržno volatilnost 1, borzne zlome, šoke in borzne balone. Z indikatorji tržnega razpoloženja in priakovanj se poskuša ugotavljati, kako se na trgu obnašajo posamezni udeleženci, kot so denimo mali vlagatelji, vzajemni skladi in drugi (Šimon, 1996, str. 100). Renz (2004, str. 97) piše o zgodovinskem dogodku spoznanja masovne psihologije, ko je leta 1930 Ralph Nelson Elliot videl naravne vzorce masovne psihologije. Nekateri od teh vzorcev lahko trajajo zelo dolgo asa. V raziskovanju dolgoronih, srednjeronih in kratkoronih trendov je verjel, da vidi podobne vzorce in na podlagi tega razvil sofisticirano teorijo Elliotovih valov. 1 Volatilnost stopnja spreminjanja parametra cene vrednostnega papirja, ki raste in pada. e hitro raste in pada v kratkih asovnih periodah, ima visoko volatilnost. e pa se skoraj nikoli ne spreminja, ima nizko volatilnost. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 17 od 86

18 3 PREDSTAVITEV OSNOVNIH ELEMENTOV TEHNINE ANALIZE Med osnovne elemente tehnine analize uvršamo: Odporni nivo, podporni nivo, prebitje, bikovski ali narašajoi in medvedji ali padajoi trend ter razne oblike trendov. V nadaljevanju bom te elemente opisal. Na trgu mora biti tako kupec kot prodajalec, da lahko pride do nakupa ali prodaje vrednostnega papirja. V naslednjih slikah so v veini primerov skriti podatki o doloeni delnici in aktualnem asu. Dejanske cene teaja niso prikazane zaradi lažjega razumevanja klasinih prvin tehnine analize. Na sliki 2 je prikazan tedenski borzni graf svenik (angl. candle stick), ki je sestavljen iz horizontalne spremenljivke, ki prikazuje as od ponedeljka do petka in vertikalne dnevne ponazoritve borznega teaja z zaetno in konno ceno v doloenem dnevu, njen maksimum in minimum, ter dnevne koliine doloenega borznega teaja. Koncepti v grafu se nanašajo tako na kratkorone vzorce, kakor tudi na dolgorone. Uporabni so za tiste, ki trgujejo dnevno saj graf lahko prikazuje vsak dan posebej. Vertikale predstavljajo pet minutni borzni teaj, uporabni pa so tudi za dolgorone investitorje, saj lahko vertikale predstavljajo tedenski ali meseni borzni teaj. Slika 2: Osnovni tedenski 'chart' svenik (Renz, 2004, str. 41). Slika 3 predstavlja idealistini trend borznega teaja v periodi trinajstih tednov oz 65-tih trgovalnih dni. Vidimo, da je v osnovnem trendu teaja na sredini grafa sedem tednov trgovalnega obmoja, kjer se razvije podporni in odporni nivo. Cuthbertson in Nitzsche (2001, str. 528) podrobno opisujeta znailnosti obeh nivojev. Podporni nivo je cena, za katero kupci ugotavljajo, da jim je atraktivna in ne akajo na še nižje cene. Na tem nivoju Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 18 od 86

19 zanejo kupovati, teaj se obrne navzgor. Odporni nivo je cena, za katero prodajalci unovujejo svoje dobike in na tem nivoju ponavljajoe prodajajo in ne akajo na višje cene. Ko pa borzni teaj prebije odporni nivo, je na vidiku ponoven bikovski trend. Pri opazovanju koliine na sliki 3 vidimo, da se v trgovanem obmoju sedmih tednov koliina prometa vedno bolj niža, ko pa teaj prebije odporni nivo, se koliina prometa zelo povea, kar je potrditev prebitja odpornega teaja in nadaljuje se bikovski trend. Slika 3: Idealistini trend borznega teaja (Renz, 2004, str. 42). 3.1 Vzorci bikovskega ali narašajoega trenda borznega teaja Bikovski trend (angl. bull market) je trend, za katerega bi vsi udeleženci trga vrednostnih papirjev najrajši videli, da bi bil to edini trend, ki obstaja, vendar pa v realnosti seveda ni tako. Bikovski trendi so obiajno najmanj dvakrat asovno daljši od medvedjega trenda (angl. bear market), namre ko na trgu vse raste, so investitorji previdnejši in poasi kupujejo navzgor, medtem ko v obdobju medvedjega trenda im hitreje poskušajo unoviti im vejo koliino vrednostnih papirjev, kar ima za posledico hitro padanje borznih teajev. Na sliki 4 vidimo dviganje in spušanje teaja v bikovskem trendu pasa približno na enak asovni razpon. V vsakem ciklu trgovanja vrednostni papir doseže višjo vrednost. To omogoa tehnini analizi, da oblikuje poševni narašajoi podporni (angl. support) in odporni (angl. resistance) nivo. e želimo izkoristiti trenutni trend, naj bi na podpornem nivoju kupovali, na odpornem pa prodajali. e cena prebije odporni nivo, je veja verjetnost za konno eksplozijo teaja, kot pa za korekcijo ob prebitju podpornega teaja. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 19 od 86

20 Slika 4: Dviganje in spušanje teaja v bikovskem trendu odpornega in podpornega pasa (Renz, 2004, str. 48). Na sliki 5 vidimo prebitje odpornega nivoja in poveano koliino zaradi poroila o vejem dobiku na delnico. Slika 5: Prebitje odpornega nivoja (Achelis, 2004, [ Oblika bikovske ali narašajoe zastave Na sliki 6 vidimo obliko bikovske zastave (angl. bullish flag formation), v kateri sta podporni in odporni nivo skoraj vzporedna. Pri bikovski obliki zastave zastava skoraj vedno malo pada, kar pomeni, da podporni in odporni nivo rahlo poševno padata. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 20 od 86

21 Slika 6: Oblika bikovske ali narašajoe zastave, ki vkljuuje odporni nivo in podporni nivo ter prebitje (Renz, 2004, str. 50) Oblika bikovske ali narašajoe zastavice Naslednja oblika, podobna prejšnji, je bikovska zastavica (angl. bullish pennant). Na sliki 7 je podporni nivo skoraj horizontalen, medtem ko je odporni nivo poševno navzdol. Cena vrednostnega papirja je na doloenem nivoju za investitorje ugodna. Eventuelno se podporni in odporni nivo sreata v toki zastavice. e kupci prevladajo in 'chart' prebije (angl. breakout) odporni nivo, potem dobimo resnino obliko bikovske zastavice. Slika 7: Oblika bikovske zastavice, ki vkljuuje odporni nivo in podporni nivo ter prebitje navzgor (Renz, 2004, str. 52). Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 21 od 86

22 3.1.3 Bikovska klin oblika Na sliki 8 je predstavljena bikovska klin oblika (angl. bulish wedge), ki je znailna po tem, da se odporni in podporni nivo zbližata v klin. e smo pozorni, se tudi koliina prometa manjša ob oblikovanju klin oblike. Ko se nivoja sreata, se kupci in prodajalci podajo v boj. e so kupci veja skupina, kar je priakovano na osnovi vzorca in dolgoronega trenda, investitorji kupujejo navzgor vse razpoložljive vrednostne papirje. To pripelje do preboja, poveane koliine in bikovskega trenda. Slika 8: Bikovska klin oblika, ki vkljuuje odporni nivo in podporni nivo, ter prebitje (Renz, 2004, str. 54). Narašajoi trend je as velikih priložnosti za investitorje. Ima prevladujoo vlogo in najvekrat dosega vedno višje teaje. Novice v asopisih in poroilih ter psihologija investitorjev obveša o periodinih izboljšanjih. To prepreuje, da bi se zgodila faza 'pokajoega balonka', ki vodi v dolgorono obdobje medvedjega trenda. S prouevanjem preteklih oblik bikovske zastave, bikovske zastavice in bikovskega klina se lahko nauimo, ob kateri asovni toki trg dobi nazaj svoj vzdih med vejim bikovskim trendom. 3.2 Vzorci medvedjega ali upadajoega trenda borznega teaja Osnovni model medvedjega trenda je, kjer sta podporni in odporni nivo kontinuirano nagnjena navzdol. Prodajalci s asom postajajo vedno bolj agresivni, medtem ko se kupci vedno bolj upirajo, kar pria tudi koliina prometa. To je razvidno na sliki 9. Trg ni vedno obrnjen navzdol, vendar dalj asa pada, kot raste. Podporni in odporni nivo nista vedno popolnoma vzporedna, ko pa se izoblikujeta, trend ostane na svoji poti in kakršenkoli preobrat se lahko zgodi šele ez dalj asa. To je prikazano na sliki 9. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 22 od 86

23 Slika 9: Dviganje in spušanje teaja v medvedjem trendu pasa, ki vkljuuje odporni nivo in podporni nivo (Renz, 2004, str. 57) Oblika medvedje ali padajoe zastave Na sliki 10 je predstavljena oblika medvedje zastave. Vidimo jo kot narobe obrnjen zastavni drog z valujoo zastavo. Trg vijuga med paralelnim podpornim in odpornim nivojem, ki sta lahko malce nagnjena. Pomembno je, da sta paralelna v obliki medvedje zastave. Vidimo, kako teaj vekrat poskuša prebiti podporni nivo. To je lahko znak za prihodnji preboj, ni pa nujno. Lahko bi se podporni teaj spremenil v odporni nivo in bi bila na vidiku nova 'dirka'. To je manj verjetno, saj je celotni trend medvedji. Vidi se tudi, kako se koliina prometa znižuje v obmoju trgovanja zastave do preboja nivoja. Mono poveana koliina prometa na preboju podpornega nivoja signalizira nadaljevanje medvedjega trenda do novih nižjih teajev. Trg nam sam pove, kaj se bo zgodilo. Ni pomembno, kaj upamo in kaj bi radi, da bi se zgodilo. Borzni trg odgovarja pozitivno samo v primeru, ko je investitorjev veliko in ga 'hranimo' z denarjem. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 23 od 86

24 Slika 10: Oblika medvedje zastave, ki vkljuuje odporni nivo in podporni nivo, ter prebitje navzdol (Renz, 2004, str. 58) Oblika medvedje ali padajoe zastavice Slika 11 prikazuje obliko medvedje zastavice, ki je podobna obliki medvedje zastave. Vidimo moni trend navzdol, ki mu kaže izboljšanje, ko vstopi v zastavico. Sedaj je opaziti narašajoo podporno linijo, ki mnogim investitorjem daje upanje, da se je medvedji trend konal. Vodilo, ki nam pove, da se še ni konal, je v drugem narašanju 'charta', ki ne gre ni višje od prvega. Kljub narašajoi poševni podporni liniji vidimo skoraj horizontalni odporni nivo. Nato borzni teaj prebije podporni nivo na moni koliini. Te oblike medvedjega trenda povzroajo frustracijo in ne smemo zanikati njihovega obstoja, temve jih je potrebno spoznavati in se na njih uiti za obstoj naše blaginje. Slika 11: Oblika medvedje zastavice, ki vkljuuje odporni nivo in podporni nivo, ter prebitje navzdol (Renz, 2004, str. 61). Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 24 od 86

25 3.2.3 Medvedja klin oblika Slika 12 prikazuje medvedjo klin obliko. Zopet vidimo padajoi trend. e to primerjamo z obliko medvedje zastavice, vidimo padajoo odporno linijo. To ima še vejo signalizacijo medvedjega trenda, kot pa oblika zastavice, ker so prodajalci še bolj agresivni. Ko se borzni teaj prvi odbije od podporne linije, nastopi kratek poskus obrnitve v drugo smer. Ta kratek popravek se kmalu kona. Ko klin prihaja proti koncu, se kupci in prodajalci sreajo v bitki, kjer zmagajo prodajalci. Ko potencialnih kupcev ni ve, se borzni teaj spusti pod podporni nivo na poveani koliini. To je jasen signal, da damo upanje na bikovski trend za nekaj asa še na stran. Slika 12: Medvedja klin oblika, ki vkljuuje odporni nivo in podporni nivo ter prebitje navzdol (Renz, 2004, str. 63). Medvedji trend je lahko za individualni vrednostni papir neusmiljen. Kratkoroni in dolgoroni investitorji so frustrirani in veinoma akajo na svojih pozicijah. V zgodnjem obdobju medvedjega trenda, si ga veinoma razlagajo z kratkotrajnim unovevanjem. Kmalu ugotovijo, da temu ni tako in potrebno je v pravem trenutku nehati upati in unoviti, kar je še ostalo in si zmanjšati izgube. Tako se lahko udeleženci borznega trga pripravijo na nakup, kar jim omogoa lažje delo v bikovskem trendu. Delati, kar 'charti' narekujejo in ne, kar pravi srce, je pravilno in omogoa ohraniti premoženje. 'Charti', ki smo jih spoznali v medvedjem trendu, nam govorijo, da bo borzni trg najverjetneje nadaljeval medvedji trend kljub obasnim skokom v drugo smer. Veino asa doloen vrednostni papir nadaljuje svoj trend, ki se bo obiajno konal, ko se bodo vsi kupci oz. prodajalci izrpali. 3.3 Oblike vrhov borznega teaja Popolnoma naravno je, da bodo cene na svojih najvišjih nivojih, ko bo najveje število ljudi priakovalo še višje teaje. Dejstvo, da si vrednostne papirje trg tako želi, se skriva v preprianju, da bodo cene še porasle. Tako borzni teaj doseže svoj vrh, ko je najvišje število preprianih ljudi že delniarjev. Ko pride do tega trenutka, lahko samo osvežitev popelje do novih rekordov, kot to vidimo na sliki 13, kjer se ob prebitju podpornega teaja koliina prometa zniža skoraj na ni in nato je prisotno kesanje tistih investitorjev, ki so ravno kupili, in propadli poskus prebitja trendne linije nazaj. Eventuelno borzni teaj ali indeks pride do toke, kjer veino delniarjev zaenja unovevati svoje dobike. Hkrati pa je ob istem asu bore malo kupcev. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 25 od 86

26 Slika 13: Vrh s prebitjem podpornega teaja in propadli poskus vrnitve (Achelis, 2004, [ Oblika glave in ramen To je ena najbolj znanih tehninih vzorcev (Cuthbertson, Nitzsche, 2001, str. 527). Na levi strani slike 14 vidimo, da je še vedno bikovski trend. Teaj nato vstopi v rahlo korekcijsko fazo, kar kasneje izoblikuje levo ramo (angl. left shoulder). Korekcija se kmalu kona in investitorji, vajeni kupovati v asu bikovskega trenda, sedaj zopet agresivno, vendar nekoliko zadržano kupujejo. To je razvidno na narašajoi koliini prometa, ki jo spremlja narašanje. Na tej toki malokdo zazna, da je trg dosegel svoj ciklini vrh. To je glava (angl. head). Tistih nekaj prodajalcev zaenja prodajati z namenom iztržiti im ve. Ko se prodajalci izrpajo, kupci še pod vplivom bikovskega trenda z mislijo na zaasno korekcijo stopijo naprej, vendar presenetljivo to narašanje ne doseže nivoja prejšnjega vrha. To je desna rama (angl. right shoulder). Ni nujno, da to zagotavlja konec bikovskega obdobja, saj se obasno lahko bikovski trend prekinja. Majhna koliina prometa pri narašanju pa naj nam bo sumljiva. Potrditev konca bikovskega trenda dobimo s prebojem (angl. breakdown) podporne rte vrata (angl. neckline). Vidimo, da kupci naslednji dan po preboju podpornega vrata verjamejo, da je trg našel še eno možnost. Na njihovo nesreo se takoj naslednji dan potrdi, da bo trg nadaljeval trend padanja. Ko tehnini analitiki opazijo obliko glave z rameni, se podajajo za vrhovi in opušajo željo po še višjih teajih z unovevanjem dobikov oz. zaenkrat še majhnih izgub ter pripravljajo zaloge za bikovski trend. Lahko, da bo do takrat poteklo precej asa. Do enakih zakljukov prihaja tudi Pring (2002, str. 60,61). Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 26 od 86

27 Slika 14: Oblika glave in ramen (Renz, 2004, str. 67). Oblike vrha oddajajo signale izstopa iz trga vrednostnih papirjev. Gibanje trga je bilo že nekaj asa v narašanju kljub nekaterim pobranim dobikom, kar se je odrazilo v obliki manjših korekcij navzdol. Vsi eksperti govorijo, da je to nova doba velikih dobikov in pohlepno napovedujejo še ve. Trg doseže svoj vrh v toki, pri kateri najveje število investitorjev verjame v prihajajoe vedno višje ugodne poslovne rezultate. To je razlog, da so nivoji borznih teajev pregreti in zato balonek poi. Zato na vrhu veje število izobraženih investitorjev zaenja prodajati svoje portfelje naivnim investitorjem, ki hlepijo po še vejih teajih. Ko borzni tehnini analitiki opazijo te oblike, ne akajo na novice o preobratu, temve zaprejo pozicije in se pripravijo na naslednje bikovsko obdobje. 3.4 Oblike dna borznega teaja Oblike dna se zgodijo, ko borzni teaj vrednostnega papirja doseže dno. Medvedji trend je muen in naporen. Gospodarske novice so slabe in le pešica investitorjev je zainteresirana v nakup vrednostnih papirjev delnic. To naj bi bila akumulacijska faza kopienja vrednostnih papirjev. Na sliki 15 je prikazano dno in prebitje odpornega nivoja, kjer je tudi ob prebitju poveana koliina prometa. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 27 od 86

28 Slika 15: Dno in prebitje odpornega nivoja (Achelis, 2004, [ Obrnjen vzorec glave in ramen Na sliki 16 na levi strani medvedji trend še vedno potiska trg proti dnu in tehnini analitiki opazijo propadli poskus spreobrnitve trga. V tistem trenutku še ne vedo, da bo to oblika narobe obrnjene leve rame (angl. inverted left shoulder), kot se bo izkazalo v nadaljevanju, saj je že kar nekaj asa bila vsaka valovna dolina nižja od prejšnje. Trg nato doseže konno dno, to je narobe obrnjena glava (angl. inverted head). Ampak še vedno nimajo monega dokaza o konnem dnu. Trg se zaenja pobirati in nato zopet pade. V tem trenutku se zgodi nekaj zelo zanimivega. Teaj se ne spusti do prejšnjega dna, vendar samo do nivoja narobe obrnjene leve rame. Ko trg prebije narobe obrnjeno linijo vrata (angl. inverted neckline), dobijo tehnini analitiki potrditev signala o nakupu vrednostnih papirjev. To potrjuje tudi koliina prometa, ki se dviguje ob dviganju teajev in prebitju ter spuša ob korekcijah navzdol. Ob prebitju je 'chart' na zaetku bikovskega trenda. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 28 od 86

29 Slika 16: Obrnjen vzorec glave in ramen (Renz, 2004, str. 77). Prav tako kot so vzorci dna slabi, so tudi vse ekonomske novice slabe. Investitorji so se že navadili medvedjega trenda in so prepriani, da ne bodo vlagali denarja v slabo naložbo. Redki so kupovali, mnogi so prodajali. Borznim analitinim tehnikom, ki so spoznali, da lahko na trgu zaslužijo, oblike dna dajejo signale za nakup. Ti tehnini signali se pojavijo veliko pred ekonomskimi novicami, naj si bo to za neko podjetje ali pa za cel trg vrednostnih papirjev. Novice se zaenjajo izboljševati. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 29 od 86

30 4 OSNOVNI INDIKATORJI TEHNINE ANALIZE Osnovni indikatorji tehnine analize sekundarnega trga vrednostnih papirjev prikazujejo glavne znailnosti trenda in njegove preobrate ter s tem signale bodisi za nakup ali pa prodajo vrednostnega papirja. Med glavne indikatorje tehnine analize veina avtorjev uvrša: drsee povpreje borznega teaja (angl. Moving average), ovojnica borznega teaja (angl. Envelope), Bollingerjevi trakovi borznega teaja (angl. Bollinger bands), koliina prometa borznega teaja (angl. Volume) moment borznega teaja (angl. momentum), relativna mo borznega teaja RSI (angl. relative strength index), tehnini kazalnik konvergence in divergence drseega povpreja MACD (angl. moving average convergence divergence), Williamsov kazalnik (angl. Williams index) teajni oscilator borznega teaja (angl. price oscillator) in koliinski oscilator borznega teaja (angl. volume oscillator). V nadaljevanju jih bom na kratko predstavil: 4.1 Drsee povpreje borznega teaja (angl. Moving average) Drsee povpreje je eden izmed najpreprostejših kazalnikov tehnine analize. Je tudi osnova za izraunavanje cele vrste drugih. Predstavlja gibanje povpreja nekega parametra, najvekrat cene vrednostnega papirja (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 75). Po mnenju Renza (2004, str. 83) pa noben indikator ni popolnoma zanesljiv, zato za potrditev domnev uporabljamo še druge, eprav je Renz dal drseemu povpreju zelo priporolljivo oceno uporabnosti. Cuthbertson, Nitzsche (2001, str ) v svoji analizi trdita, da je to eden najzgodnejših indikatorjev v zgodovini tehnine analize in daje najbolj prepriljive rezultate. Pring (2002, str.109) pa piše o drseem povpreju kot indikatorju, ki odstrani volatilnost podatkov in se je tako enostavnejše pogovarjati o trendu. Slika 17: Deset dnevno drsee povpreje kaže na padajoi trend cene delnice Mercatorja v oktobru in novembru 97 (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 75). Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 30 od 86

31 Vhodna podatka za izraun funkcije drseega povpreja sta cena vrednostnega papirja in obdobje izrauna, ki se jih vstavi v sledeo matematino formulo (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 75): MA( x, n) n i x n = = P( i) n MA(x,n) funkcija drseega povpreja x dan, na katerega izraunavamo posamezno vrednost indikatorja Σ seštevek po dnevih i od trenutnega dneva do n dni nazaj P(x) cena vrednostnega papirja na dan i I nek dan znotraj obdobja izraunavanja n število dni za nazaj, ki predstavljajo obseg raunanja Drsee povpreje prikazuje zglajeno razliico 'charta' gibanja cene papirja. Drsee povpreje izloi motea nihanja, zato lažje ugotovimo trend gibanja cene. Obdobja, kjer je cena nad drseim povprejem, oznaujemo kot narašajoa. Obratno velja, da kadar je graf cene pod drseim povprejem, je trend medvedji. Indikator pove tudi, kdaj je primeren signal za nakup ali prodajo. To se zgodi v dveh primerih: ko cena preseka drsee povpreje od spodaj navzgor je trenutek za nakup, ko pa ga preseka v obratni smeri, je as za prodajo. Ti signali se ob pravilni napovedi ujemajo z obratom v trendu, kar omogoa investitorju dober izkupiek. Drsee povpreje ima specifien parameter, od katerega je odvisna krivulja. To je obdobje, za katerega raunamo indikator. 4.2 Ovojnica borznega teaja (angl. Envelope) Ovojnica se mono navezuje na drsee povpreje. Sestavljena je iz dveh vzporednih krivulj, ki predstavljata pomik drseega povpreja v smeri gor in dol za doloen odstotek (glede na ceno). Ovojnica je torej neke vrste razmaknjeno drsee povpreje (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 77). Kupci in prodajalci na borznem trgu potiskajo ceno teaja do linij ovojnice, za katero pa moramo za vsak opazovani 'chart' izbrati pravilni odstotek odstopanja, da v danem trenutku to velja (Achelis, 2004). Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 31 od 86

32 Slika 18: Ovojnica je pri delnici Radenske ob dotiku zgornjega roba konec julija 97 napovedala obrnitev trenda in medvedji trend v jeseni (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 77). Vhodna podatka za izraun funkcije ovojnice sta drsee povpreje in odstotek odstopanja od drseega povpreja, ki se jih vstavi v sledeo matematino formulo (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 77): ENV ( x) = MA( x, n) ( ± ) p ENV(x) MA(x,n) P funkcija izrauna ovojnice za izbrani dan x n-dnevno drsee povpreje Stopnja odstopanja od drseega povpreja Analiza gibanja cen vrednostnih papirjev kaže, da se te veino asa gibljejo znotraj doloenih meja. Ovojnica definira takšno obmoje gibanja. e je iz grafa razvidno, da se krivulja cene dobro prilega notranjosti ovojnice ter da se ob dotiku z ovojnico odbije v notranjost, lahko predpostavimo, da je ovojnica ustrezna. V takem primeru moramo biti pozorni na morebitne preboje ovojnice: presek cene in ovojnice je lahko znak za akcijo. 4.3 Bollingerjevi trakovi borznega teaja (angl. Bollinger bands) Bollingerjevi trakovi so tehnino orodje, ki ga je razvil Bollinger v poznih osemdesetih prejšnjega stoletja. Nastali so iz potrebe po adaptivnem trgovanju in opazovanju dinamine volatilnosti. Podobno kot ovojnica, tudi Bolingerjevi trakovi definirajo predvideno obmoje gibanja cene. Razlika je le v tem, da spodnja in zgornja meja nista razmaknjeni povsod enako, ampak je razmik odvisen od razpršenosti gibanja cen v preteklem obdobju (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 79). Razpršenost izmerimo s pomojo standardne deviacije (Pruitt in Hill, 2002, str. 115; Achelis, 2004; [ Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 32 od 86

33 Slika 19: Mono zbližanje Bolingerjevih trakov v zaetku novembra 97 je pri delnici Istrabenza napovedalo veji skok teajev (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 79). Vhodna podatka za izraun funkcije Bolingerjevih trakov sta cena vrednostnega papirja in obdobje izrauna standardne deviacije, ki kreirata sledeo formulo (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 79): BOLL( x) = MA( x, n) ± σ ( x, n) σ ( x, n) = x i = n x ( MA( i, n) P( i)) n 2 BOLL(x) x MA(x,n) σ(x,n) n P(i) i funkcija Bollingerjevih trakov dan, na katerega izraunavamo posamezno vrednost indikatorja funkcija drseega povpreja funkcija standardne deviacije število dni za nazaj, ki predstavljajo obseg raunanja (7 dni) cena vrednostnega papirja na dan i dan znotraj obdobja Bollingerjevi trakovi, ki predstavljajo izboljšavo navadnih ovojnic, imajo naslednje znailnosti (Pring, 2002, str. 162): Trend se bo nadaljeval, ko se cena prebije izven ovojnice, e ovojnica na tem mestu ni preve strma. Premik, ki se zane na enem robu (traku), se obiajno nadaljuje do drugega. Trakovi se približajo, ko se spremenljivost cen zmanjša. Obiajno sledi ostra sprememba trenda. Kratki poskoki izven ovojnice so obiajno znak izrpanosti trenda in pomenijo da se bo kmalu zgodil obrat. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 33 od 86

34 4.4 Koliina prometa borznega teaja (angl. Volume) Histogram koliine je dopolnilo k osnovnemu grafu gibanja teajev. Izrisan je kot stolpiast graf, na katerem vsak stolpec predstavlja en dan, višina stolpca pa predstavlja koliino trgovanja na ta dan (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 81). Slika 20: Koliina prometa na grafu delnice Leka nam pove, da je med investitorji najve zanimanja za to delnico bilo v poletju 97 v bikovskem trendu, kasneje pa je nekoliko uplahnilo (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 81). Koliina prometa trgovanja daje oceno, v kolikšni meri je treba upoštevati gibanje cene na doloen dan. Veja koliina prometa daje vejo težo tržni ceni, medtem ko manjša koliina prometa pomeni, da je treba vzeti tržno ceno na tisti dan z doloenim zadržkom. Prisotna mora biti prava koliina prometa na obstojeem trendu. Tako kot bi moral imeti pravi narašajoi trend vejo koliino na narašajoih vrhovih trenda, bi prav tako moral imeti pravi padajoi trend nižjo koliino na korekcijskih minimumih trenda (Achelis, 2004). Poveano dogajanje na koliini kupljenih oz. prodanih vrednostnih papirjev bodisi v enem dnevu ali pa tednu pomeni, da je vrednostni papir postal središe prodajnega pritiska ali pa pritiska na nakupni strani (Colin, 1999, str. 220). Ko se pojavi poveana koliina prometa na nakupni strani ob hkratnem zvišanem teaju vrednostnega papirja, obstaja velika verjetnost, da je na trgu presežek denarnih sredstev, ki se premika v doloen vrednostni papir ali pa cel regionalni borzni trg. Prav tako velja obratno, ko se pojavi poveana aktivnost na prodajni strani in denarna sredstva zapušajo borzni trg oz. se selijo v druge vrednostne papirje. Poveana koliina prometa na koliini kupljenih oz. prodanih vrednostnih papirjev se ponavadi pojavi ob zaetku, kakor tudi ob koncu velikih premikov vrednosti vrednostnega papirja predvsem zaradi psiholoških vplivov paninega kupovanja oz. prodajanja. V dnevnih asopisih, ki so namenjeni borznemu dogajanju, imamo objavljene vrednostne papirje z najvišjo koliino in to je vasih pomembno, ker lahko vodi v preverjanje ostalih tehninih in temeljnih kazalcev na doloenem vrednostnem papirju oz. lahko tudi doloenem regionalnem borznem trgu ali doloenih najbolj zanimivih delnic na tem trgu. Najveji premiki vrednostnih papirjev v enem dnevu še ne pomenijo veliko, mona akcija na tedenski ravni pa lahko pomeni napoved za vetedenski premik. V skladu s povedanim Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 34 od 86

35 naj bi te premike spremljali in se na podlagi ugotovljenega odloili o investiciji oz. njeni prerazporeditvi. 4.5 Moment borznega teaja (angl. momentum) Kazalniki, ki temeljijo na momentu, poskušajo ugotoviti trend, še preden ta postane oiten. Najvekrat poskušajo ugotoviti stopnjo spreminjanja parametra (angl. rate of change) tako, da primerjajo vrednost parametra na doloen dan z vrednostjo parametra nekaj dni pred tem. Moment je še en pogled na spremembo cene in hitrosti (Kaufman, 2005, str. 351). Moment je tudi dobri pokazatelj ravni preprodanosti in prenakupljenosti (Pring, 2002, str. 117,118). Slika 21: Gibanje indikatorja konec julija nakazuje na mono narašajo trend teaja (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 82). Matematina formula (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 82): Moment ( x, n) = P( x) 100 P( x n) moment(x,n) x P(x) n -funkcija momenta -dan, na katerega izraunavamo posamezno vrednost indikatorja -cena vrednostnega papirja na doloen dan -število dni pred tistim, na katerega raunamo indikator Funkcija vrne razmerje med cenama v doloenih dveh dneh. Vrednosti se gibljejo okrog 100, ta vrednost pa predstavlja nespreminjanje cene. Najosnovnejši je 10 dnevni interval za izraun momenta. e je glavna krivulja nad signalno rto, to pomeni da je cena tistega dne višja kot cena pred doloenim obdobjem. e se krivulja vzpenja, to pomeni da se razlika poveuje, e pa pada, pomeni zmanjševanje razlike. Obratno velja, da krivulja pod signalno rto oznauje obdobje, ko so cene nižje kot prej. e krivulja pada, se razlika med cenami Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 35 od 86

36 vea, e pa krivulja raste, se razlika med cenami manjša. Na kratko, vzpenjajo moment daje znak bikovskega, padajo pa medvedjega trenda (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 82). Indikator interpretiramo tudi lahko nekoliko bolj podrobno (Achelis, 2004): Signal nakupa je podan z dnom indikatorja oz. ko se na dnu obrne navzgor. Signal prodaje je podan z vrhom indikatorja oz. ko se na vrhu obrne navzdol. e indikator doseže ekstremno visoke vrednosti in se nato obrne navzdol, je potrebno poakati na sam trend padanja vrednosti cene teaja pred prodajo. 4.6 Relativna mo RSI (angl. relative strength index) Moment modeli predstavljajo mero relativne moi oz. mero momenta padanja in momenta narašanja opazovanega teaja. Relativna sprememba v smeri teaja je merjena z momentom (Cuthbertson, Nitzsche, 2001, str. 531): n (1/ n) u it i= 1 povprecje narascanj M t + 1 = = n povprecje padanj (1/ n) d it i= 1 kjer je u it = S t-i+1 - S t-1,e S t-i+1 > S t-i d it = S t-i+1 S t-1,e S t-i-1 < S t-i Vidimo, da je u it sprememba 'navzgor' in d it (absolutna) sprememba 'navzdol' v gibanju teaja, merjena v n periodah za izraun M t. Index se lahko giblje med ni in sto in je poznan kot relativna mo indeksa RSI: 100 RSI t = 100 (1 + M t) Kot je razvidno iz prejšnje enabe, velja za enako povpreje narašanja in padanja, da je M t = 1 in RSI t =50. To je nevtralna pozicija. e je povpreje narašanj dvakrat veje od povpreja padanj, je M t = 2 in RSI t = 66,6. To nakazuje na nedaven trden trend dviganja. e je relativna mo indeksa RSI t = 70, to pomeni nedaven trden trend dviganja, ki pa ne more dolgo vztrajati in je to signal za prodajo. Podobno je v primeru, e je povpreje spustov dvakrat veje od povpreja dvigovanj (M t = 0,5 in RSI t =33.3). RSI t = 30 obiajno pomeni nedavni trend padanja, ki se približuje koncu in naj bi se v prihodnosti obrnil, kar pomeni signal za nakup. Pri interpretaciji relativne moi indeksa RSI nam ta daje dva signala: Povpreje dvigov Povpreje spustov M t RSI t Z Z z Z 2 66,6 Z 2z 1/2 33,3 Z 1000z 1/ z Z Tabela 3: Relativna mo RSI. Z - absolutna vrednost izbranih gibanj dvigov in spustov; M - indeks momenta; RSI - indeks relativne moi. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 36 od 86

37 Relativna mo indeksa RSI je eden najbolj popularnih indikatorjev za ugotavljanje nivojev prenakupljenosti in preprodanosti. Zagotavlja dodano vrednost h konceptu momenta in je bolj stabilen, ker v kalkulacijski periodi uporablja vse vrednosti, ne pa samo prve in zadnje vrednosti (Kaufman, 2005, str. 361). Relativna mo meri notranjo mo nekega vrednostnega papirja ali trga (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 86). Od svojega nastanka leta 1978, ko ga je razvil Welles Wilder, je ta kazalnik potrdil v svoji dobri predvidljivosti in postal eden izmed najbolj uporabljanih orodij tehnine analize (Achelis, 2004). Zanimivost kazalnika je, da obstaja ve razlinih formul za izraun. Na sliki št. 26 je uporabljen 10 dnevni interval. Slika 22: V zaetku avgusta 97 je bil kazalnik relativne moi še nad zgornjo referenno rto, medtem ko se je teaj že zelo približal drseemu povpreju. To je pomenilo, da se trend umirja ali celo obraa in skupaj s kazanikom relativne moi kaže na verjeten padec teajev ( Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 86). Indeks se giblje v mejah od 0 do 100. Kadar se indeks povzpne nad zgornjo signalno rto (vrednost 70), daje znak da je vrednostni papir precenjen. e tako stanje sovpada z obratom v trendu cene, to predstavlja priložnost za prodajo. Kadar pa se indeks spusti pod spodnjo signalno rto (vrednost 30), je vrednostni papir podcenjen. Skupaj z obratom v trendu cene je to signal za nakup takega papirja (Kaufman, 2005, str. 361; Achelis, 2004). Signalne rte so lahko postavljene tudi nekoliko bolj zadržano med vrednostjo 75 in 25 (Pring, 2002, str. 141). 4.7 Tehnini kazalnik konvergence in divergence drseega povpreja MACD (angl. moving average convergence divergence) Kazalnik za osnovo uporablja drsee povpreje. Sestavljen je tako, da dve drsei povpreji delimo enega z drugim. Oba sta narejena po eksponentni formuli, ki daje vejo težo zadnjim dnevom trgovanja (Kaufman, 2005, str. 392). Ime je dobil zaradi dejstva, da kratkorono drsee povpreje stalno konvergira k in divergira od dolgoronega. Tretje drsee povpreje, znano tudi kot signalna krivulja, vzame kot vhodni podatek samo krivuljo MACD in jo tako Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 37 od 86

38 zgladi. MACD meri, kako se giblje razmerje dveh drseih povpreji glede na signalno krivuljo (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 90; Achelis, 2004). Slika 23: MACD je konec julija 97 dal znak za nakup, kateremu je po 7. avgustu sledil znak za prodajo. S pomojo teka indikatorja se je poleti dalo realizirati dobiek po 2000 SIT na delnico v enem mesecu z delnico BTC (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 90). Matematina formula (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 90): macd ( x, n1, n2) = 100 sig( x) = MA( macd ( x), n3) MA( x, n1) MA( x, n2) macd(x,n1,n2) funkcija MACD indikatorja X dan, na katerega izraunavamo posamezno vrednost indikatorja MA(x,n1) funkcija drseega povpreja s krajšim obdobjem - 12 dni (glej drsee povpreje) MA(x,n2) funkcija drseega povpreja z daljšim obdobjem - 26 dni (glej drsee povpreje) sig signalna funkcija MA(x,n3) funkcija drseega povpreja z zelo kratkim obdobjem - 9 dni (glej drsee povpreje) e glavna krivulja (zelena barva) seka signalno krivuljo (vijolino rdea barva) od spodaj navzgor, je to znak za nakup, e pa jo seka v nasprotni smeri, je to znak za prodajo vrednostnega papirja. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 38 od 86

39 4.8 Williamsov kazalnik (angl. Williams index) Williamsov kazalnik kaže mesto v intervalu med maksimalnim in minimalnim teajem, kjer je trenutna cena (Achelis, 2004). To pomeni, da lahko ocenimo, ali se enotni teaj delnice zakljuuje bližje maksimumu ali minimumu. Graf kazalnika prikazuje relativno mesto v razponu cene za posamezen dan. V graf se vrišeta kontrolni rti, ki pomenita 5 odstotni rob od mejnih vrednosti in pomagata pri interpretaciji kazalnika. Slika 24: Gibanje Williamsovega kazalnika kaže, da so se jeseni 97 posli sklepali blizu minimalnega teaja, kar je kazalo na padec teajev (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 92). Matematina formula (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 92): will( x) = 100 max P( x) max min will(x) x P(x) max min funkcija Williamsovega kazalnika dan, na katerega izraunavamo posamezno vrednost kazalnika cena vrednostnega papirja na doloen dan maksimalna cena vrednostnega papirja v doloenem obdobju minimalna cena vrednostnega papirja v doloenem obdobju Williamsov kazalnik služi kot pomo pri ocenjevanju trenda, saj nam pove, kako se sklepajo posli. e je vrednost blizu spodnjega roba, pomeni, da so se posli sklepali blizu minimalnega teaja, torej je potrebno akati na dogodek, ko kazalnik prebije kontrolno rto in se zopet obrne nazaj proti sredini. Takrat postaja pritisk na padanje teaja šibkejši in postaja verjetnost obrnitve trenda veja. Obratno velja za rast teajev (Kaufman, 2005, str. 369). 4.9 Teajni oscilator (angl. price oscillator) Teajni oscilator kaže na razliko med dvema drseima povprejema, ki skupaj kažeta na morebitno spremembo trenda (Pring, 2002, str ; Achelis, 2004). Teajni oscilator je izrisan v obliki histograma in kaže na mo trenda. Odstopanje med obema povprejema nam Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 39 od 86

40 lahko dobro kaže na spremembo trenda. Dokler je daljše povpreje pod krajšim, je teajni oscilator pozitiven, ko pa se razmerje zamenja, je teajni oscilator negativen. Na sliki št. 29 je uporabljen 10 dnevni interval. Slika 25: Dober primer teajnega oscilatorja imamo okoli 17. julija, ko je teajni oscilator dobro napovedal umiritev trenda rasti teajev ( Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 88). Matematina formula, ( Hrek, Pitami, Špeti, 2000 str. 88): posc( x, n1, n2) = MA( x, n1) MA( x, n2) Posc(x,n1,n2) x MA(x,n1) MA(x,n2) funkcija teajnega oscilatorja dan, na katerega raunamo posamezno vednost indikatorja funkcija drseega povpreja s krajšim obdobjem - 12 dni (glej drsee povpreje) funkcija drseega povpreja z daljšim obdobjem - 26 dni (glej drsee povpreje) Teajni oscilator nam omogoa hkratni pregled nad gibanjem drseih povpreij. Najpogosteje lahko reemo, da se trend stopnjuje, dokler teajni oscilator raste nad referenno rto, ko pa se obrne, se trend obrne. Podobna interpretacija velja za negativno vrednost, torej ko se po padanju oscilator obrne, velja, da se trend zane umirjati. Tako piše tudi Achelis (2004), ki dodaja, da ta indikator ilustrira cikline in vekrat dobikonosne signale Koliinski oscilator (angl. volume oscillator) Podobno kot teajni, tudi koliinski oscilator kaže na razliko dveh vrednosti. Razlika je le v tem, da pri koliinskem oscilatorju obravnavamo koliino (Achelis, 2004). Na primeru je uporabljen 10 dnevni interval. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 40 od 86

41 Slika 26: Gibanje teajnega oscilatorja kaže, da se je s Krkino delnico koliina prometa poveala v zaetku jul. in v prvi polovici novembra. (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 89). Matematina formula: kosc( x, n1, n2) = MA( x, n1) MA( x., n2) kosc(x,n1,n2) Funkcija koliinskega oscilatorja X dan, na katerega izraunavamo posamezno vednost indikatorja MA(x,n1) funkcija koliinskega drseega povpreja s krajšim obdobjem - 12 dni (glej drsee povpreje) MA(x,n2) funkcija koliinskega drseega povpreja z daljšim obdobjem - 26 dni (glej drsee povpreje) Najpogosteje lahko reemo, da se zanimanje za vrednostni papir stopnjuje, dokler teajni oscilator raste nad referenno rto, ko pa se obrne, se zniža tudi rast zanimanja. Podobna interpretacija velja za negativno vrednost saj velja, da zanimanje za papir tedaj pada (Hrek, Pitami, Špeti, 2000, str. 89). Uporabna vrednost teajnega oscilatorja se pokaže pri ocenjevanju dnevnih koliin, saj lahko tako ocenimo ali je dnevni skok koliine res splošno poveanje zanimanja za delnico ali pa je to le lokalni dogodek. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 41 od 86

42 5 OSTALI POMEMBNI INDIKATORJI TEHNINE ANALIZE Pomembni indikatorji tehnine analize sekundarnega trga vrednostnih papirjev dopolnjujejo same znailnosti trenda in nudijo pomo pri odloitvah o nakupu in prodaji doloenega vrednostnega papirja oz. investiciji ali zaprtju pozicij. So bolj sofisticirani in pri prouevanju zahtevajo ve pozornosti. Med te indikatorje avtorji uvršajo naslednje Indeks blagovnega kanala CCI, indeks direktnega gibanja DMI, parabolien indeks SAR, stohastini oscilator ter indikatorje, ki merijo pozitivni in negativni tok denarja. 5.1 Indeks blagovnega kanala CCI (angl. Commodity Channel Index) Indeks blagovnega kanala CCI je razvil Donald Lambert. Prvotno se je uporabljal za identifikacijo ciklinih preobratov v blagovni menjavi. Indikator domneva, da se blago (ali pa delnica oz. obveznica) premika v ciklinih trendih z vrhi in najnižjimi vrednostmi. Predlagal je uporabo 1/3 kompletnega cikla (vrh do vrha ali dno do dna) kot asovni okvir za CCI. e cikel traja 60 dni (dno ali vrh vsakih 60 dni), bi bil 20 dnevni CCI najbolj primeren, kar je tudi najbolj pogosto uporabljen asovni okvir (Achelis, 2004). Obstajajo 4 koraki v izraunu kalkulacije za CCI [ 1. Izraunamo tipino ceno za zadnjih 20 dni, kjer seštejemo vrh, dno in zadnji teaj doloenega dne in to vse skupaj delimo s 3. Graf realnega asa pa uporabi trenutno vrednost, ki je zadnji teaj v 24 urah in v tej periodi upošteva tudi vrh in dno. 2. Izraunamo povpreje tipine cene. 3. Izraunamo povpreno deviacijo. Najprej izraunamo absolutno vrednost razlike med tipino ceno in povprejem tipine cene za vsakih 20 period, te seštejemo in delimo z zadnji korak je, da vstavimo podatke v formulo za tipino ceno, ki vsebuje tudi konstanto, ki ji je Lambert dal vrednost 0.15, da to zagotavlja 70 80% vrednosti CCI-ja med vrednostmi 100 in +100: CCI ( tipicna cena) ( povprecje tipicne cene) = (0.15) x( povprecna deviacija) CCI valovi nad in pod nilo. Procent valovanja, ki pade med +100 in 100 je odvisen od števila uporabljenih period. Krajši CCI bo bolj volatilen z manjšim procentom vrednosti med +100 in 100. Posledino to pomeni, da e bo uporabljeno ve period za izraun CCIja, veji bo procent vrednosti med +100 in 100. To pomeni, da bo manj vrednosti nad 100 in pod 100 in bo samo 20-30% pravih signalov. Na primeru sta uporabljena dva razlina asovna okvirja, eden uporabi pri svoji formuli 10 dnevno obdobje, drugi pa 30 dnevno. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 42 od 86

43 Slika 27:Uporaba CCI(10) in CCI(30) [ Lambert fokusira gibanje CCI indeksa nad in pod 100. Tu indeks daje signale za prodajo in nakup, kot to vidimo na sliki št. 27. Ko CCI seka vrednot 100 in naraste nad 100, obstaja moan trend navzgor, signaliziran je nakup. Pozicija naj bi bila zaprta, ko CCI pade nazaj pod vrednost 100. Ko pa CCI pade pod vrednost 100, je zelo moan padajoi trend in tam je zadnji potrditveni signal za prodajo. CCI je zelo dober indikator zmožen produkcije širokih razvršanj nakupnih in prodajnih signalov. Lahko ga tudi uporabljamo za ugotavljanje preprodanosti ali prenakupljenosti doloenega vrednostnega papirja. Vrednostni papir je preprodan, e CCI pade pod 100, ter je prenakupljen, e zraste nad 100. Od ravni preprodanosti je lahko dan signal nakupa, ko CCI zraste nazaj nad 100. Od ravni prenakupljenosti je lahko dan signal prodaje, ko CCI pade nazaj pod 100. Potrebno je opazovati tudi linijo trenda in e jo teaj prebije je to potrditev za signale CCIja. Od ravni preprodanosti linija CCI-ja nato prebije in se vzpne nad 100 in je hkrati prebit odporni nivo in s tem nakazan bikovski trend. Od ravni prenakupljenosti linija teaja lahko nato prebije in se spusti pod +100 in je hkrati prebit podporni nivo in s tem nakazan medvedji trend. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 43 od 86

44 5.1.1 Uporaba CCI-ja z ostalimi indikatorji v praksi Na sliki 28 vidimo, da je vmes veliko lažnih signalov. Januarja leta 2000 je delnica na primeru slike prebila odporni nivo pri vrednosti 20 in nadaljevala vzpon ter podvojila svojo vrednost v naslednjih nekaj tednih. CCI se je kar nekajkrat pomaknil pod in nad +100 in s tem nakazoval negativno divergenco momenta, delnica pa je ostala v monem trendu narašanja. CCI se je pravzaprav uspel obdržati nad +50 približno 7 tednov (modra elipsa). Bilo je tudi nekaj lažnih signalov, ki bi lahko povzroili prezgodnje unovenje pozicije. e smo to kombinirali s podporno rto teaja, kjer linija teaja ni prebila podporni nivo (rdea rta), lažnih signalov prodaje nismo upoštevali. Kakorkoli, investitorji naj bi se nauili uporabljati CCI indikator v kombinaciji z drugimi indikatorji in 'chart' analizami. V skladu s tem naj bi bilo uporabljeno ve asovnih okvirjev CCI-ja za prodajne in nakupne signale. Za konkretno delnico na grafu bi bilo bolj smotrno, e bi toke nakupa in toke prodaje naravnali nad in pod +50 v analizi CCI-ja. Kar je najboljše za eno delnico, ni nujno, da bo dobro delovalo tudi na drugi. Slika 28:Uporaba CCI s trendno linijo [ Uporaba CCI-ja, MACD-ja v kombinaciji s trendno linijo Pri nastavitvi naroil je za izstop iz pozicije potrebno biti dovolj natanen za optimalen izkoristek pozicije. Optimalno razmišljanje narekuje,da naj ne bi pri vsaki investiciji izgubili ve kot 2%. Najbolj se pri tem obnesejo naroila tipa sledenja prodaje oz. nakupa (angl. trailing stop order). Te pa je vasih potrebno sproti spreminjati v naelu optimalnega izkoristka (Pring, 2002, str. 169); [ Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 44 od 86

45 Vzemimo primer treh 'chartov'. Na prvem urnem (slika 29) vidimo 30, 50 in 150 dnevno drsee povpreje, kjer vsi narašajo. To je dober znak narašanja tudi v prihodnje. Predpostavimo, da smo kupili 300 delnic na zaetku septembra pri ceni 28$ za eno delnico, kar znese 8400$. Pri tej ceni je CCI linija že nekaj asa bila nad +100, kot vidimo na sliki 30 na dnevnem 'chartu' in to je bil znak za nakup. Ko pa je linija teaja prebila podporno linijo pri 27.93, se je izvedel nakup, ki smo ga vnesli v sistem pri ceni 28,00$. Takoj tudi nastavimo sledilno toko prodaje na 27,40 oz. dobra 2% pod nivo nakupa zaradi zavarovanja prevelike izgube. S tem še nismo naredili vsega, namre postavljanje naroil tipa sledilnih tok je sofisticirana in zapletena umetnost v trgovanju. e postavimo naroila preblizu vstopne toke, smo nagnjeni k prehitremu izstopu zaradi fluktuacije oz. nihanja same linije teaja. e pa naroilo postavimo predale in e se o sami smeri trenda motimo, se majhna izguba lahko pretvori v boleo veliko izgubo na poziciji. Slika 29: Urni 'chart' - 30, 50 in 150 dnevno drsee povpreje s trendnimi linijami. EMA Eksponentno drsee povpreje. MA Drsee povpreje [ Naroila tipa sledenja toke morajo biti nastavljena s kombinacijo analize dnevnih in urnih 'chartov'. Dnevni 'chart' bo prikazoval vmesen trend, ki traja en mesec ali ve. Urni 'chart' pa bo prikazoval pet do petnajst dnevni trend, vasih tudi daljši. Medtem, ko naj bi velikokrat pri nastavitvi sledilnih tok uporabljali samo dnevne 'charte', morajo investitorji smotrno pregledati tudi urne 'charte' za kratkorone trendne linije, kar se tie podpornega in odpornega nivoja ter informacije o uporabljenem indikatorju. Konna odloitev naj bi bila najbolj optimalna z integracijo informacij z obeh asovnih okvirjev. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 45 od 86

46 e pogledamo analizo bolj podrobno na sliki 30, je linija teaja 'charta' zaela svoj pohod pri nogi ob vrednosti 19,60 na sredini maja. Trendna linija povezuje to dno z dni konec julija in zaetek avgusta in seka trendno linijo odporne ravni, ki se je spremenila v podporno raven pri približno 28. e bi 'chart' prebil to podporno linijo, ne bi bilo razloga, da ostanemo v poziciji. Sledilno toko prodaje smo nastavili na 28,00 dobra 2% pod vrednostjo nakupa na 27,40 ravno zaradi tega. Ker pa je to sledilna toka prodaje, bi se izvedla prodaja približno na nivoju 28,40, ker je bil po vnosu najvišji nivo okrog 29,00. Vendar smo s sofisticirano analizo ugotovili, da je podporna linija teaja na nivoju okrog 28,00 in smo vnesli naroilo prodaje z limitom cene teaja in sicer smo ga nastavili malce pod nivo trendne linije, ki je pri 27,94. Upoštevali smo 1% fluktuacije, kar je dokaj rizino in tako je limit cene teaja prodaje pri 27,66. Nekateri investitorji, ki bolj rizino nastopajo na borznem trgu, bi nastavili limit cene teaja še nižje. Bolj previdni investitorji, ki si ne upajo dovolj tvegati, bi nastavili limit cene teaja tono na nivo podporne linije. S tem bi zaprli pozicijo, ker se ga je linija teaja dotaknila in s vrednostnim papirjem se je trgovalo tudi na tem obmoju in bi ostali brez potencialno dobrega zaslužka. Kot je že splošno znano, veji rizik prinaša veje donose, pa tudi lahko veje izgube. Te si lahko s premišljeno tehnino analizo zmanjšamo na minimume. Linijo teaja 'charta' je potrebno pogledati tudi na minutnem 'chartu'. Na sliki 30 vidimo, da proti koncu septembra MACD še vedno kaže narašajo signal, medtem ko CCI demonstrira medvedjo oz. upadajoo divergenco zgodnje opozorilo, da teaj lahko zgublja mo. Trendna linija na sliki 31, ki povezuje dna od 27. septembra naprej, sedaj seka drugo trendno linijo ob približno 31,05. e bi bile obe ravni predrte, bi linija podpore padla na okrog pod 30 in bi linija teaja lahko potegnila še bolj nazaj ob predvidevanju slabotnega trga nasploh, npr. padanju glavnih indeksov. Ob predvidevanju vseh teh dogodkov smo ostali v poziciji ves as trgovanja. Med tem smo morali spremeniti sledilno toko prodaje, drugae bi se pozicija zaprla ob nižjem dobiku. Sledilna toka prodaje mora biti takoj ob nakupu vnesena v sistem zaradi zavarovanja pozicije, e bi ob nepredvidenih dogodkih teaj veliko padel. Narašajoa trendna linija je bila nekajkrat testirana, kar pa še ne pomeni, da je bila tudi prebita in s tem potrjena. S podrobno in sofisticirano tehnino analizo smo tako navidezno zaslužili potencialno približnih 15%, kar pomeni v našem primeru dobrih 1000$. S 15 oktobrom smo še vedno v poziciji in s smotrnim delom bi lahko bil zaslužek še veji. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 46 od 86

47 Slika 30: Dnevni 'chart'. EMA Eksponentno drsee povpreje. MA Drsee povpreje. MACD - Tehnini kazalnik konvergence in divergence drseega povpreja. CCI - Indeks blagovnega kanala [ Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 47 od 86

48 Slika 31: Urni 'chart'. EMA Eksponentno drsee povpreje. MA Drsee povpreje. MACD - Tehnini kazalnik konvergence in divergence drseega povpreja. CCI - Indeks blagovnega kanala [ Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 48 od 86

49 5.2 Indeks direktnega gibanja DMI (angl. Directional Movement Index) DMI indeks se uporablja, ko je prisoten trend in splošna mo trga. im višji je DMI (na lestvici od 0-100), boljši je potencialni trend gibanja. DMI indeks vsebuje tri linije: ADX, +DI in DI 1. Indeks DMI se predvsem uporablja kot filter za napoved trenda. Je zelo efektiven in pogosto uporabljen. Razvil ga je J. Weles Wilder ([ Slika 32:DMI Indeks direktnega gibanja [ V primeru na sliki 32 sta vidna dva signala za nakup. Prvi je bil, ko je linija +DI križala linijo DI od spodaj navzgor, hkrati pa je linija ADX bila narašajoa. Ta signal je šibek in potencialno nevaren, ker je sama vrednost funkcije ADX komaj 25, eprav se je izkazal za pravega. Pri drugem pa je bila šibka lastnost ta, da je bila ADX linija padajoa, vendar je kljub temu signal dal jasno indikacijo zaetka zelo monega trenda navzgor. Signali za nakup oz. prodajo se generirajo ko se liniji +DI in DI križata. Funkcija +DI v svoji kompleksni formuli vzame krajše povpreje, najbolj obiajno je to 10 dni, linija DI pa vzame daljše povpreje 14 dni. Indeks DMI naj bi se uporabljal v kombinaciji z ADX linijo kot filtrom. Padajoa ADX linija indicira šibkost trenda. Nekateri tehnini analitiki tudi gledajo vrednost funkcije ADX-a in e je veja od 20 ali 25, to potrjuje, da je trend moan. Ko ADX linija zaenja padati pod vrednost 40, je to zgodnji signal oslabljenega trenda. Ko pa linija ponovno zraste nad vrednost 20, je to pogosto signal novega trenda. Na splošno gledano, obstajata dva glavna signala v tehnini analizi z uporabo DMI: Signal za nakup je podan, ko linija +DI seka linijo DI od spodaj navzgor. 1 ADX indeks povprenega direktnega gibanja (angl. average directional movement index), ki prikazuje povpreno gibanje trenda in zabriše razliko med linijo +DI, ki indicira gibanje povpreja navzgor in linijo DI, ki indicira gibanje povpreja navzdol. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 49 od 86

50 Signal za prodajo je podan, ko linija +DI seka linijo DI od zgoraj navzdol. Izkušeni borzni analitiki vedo, da je dobro uporabljati tudi naslednje signale (Kaufman, 2005, str. 1016): Sekanje linij DI predstavlja zgoden signal, ki ga je z drugimi kriteriji potrebno potrditi. Sama linija ADX naj bi bila med linijama +DI in -DI. Vrednost funkcije ADX pod 25 je mono opozorilo, da se izogibamo trgovanju. e vrednost funkcije naraste nad 25, je trg v trendu. e vrednost funkcije pade pod 20, se trend trga pripravlja. e vrednost funkcije pade pod vrednost 45 potem, ko je bila visoko, se trend trga pripravlja. e vrednost funkcije zraste nad 10 po 3 ali 4 dneh, bo trg prišel v pozitivni trend. Pomemben je sistem preverjanja, ki poskrbi za lažne signale (angl. whipsaws) [ Ko se DI liniji vekrat sekata v krajšem asovnem razmiku, so to lažni signali. Ekstremna toka pravilnosti (angl. extreme point rule) je dobljena z sekanjem DI linij. Ob prekrižanju se pogleda samo vrednost teaja vrednostnega papirja, na kateremu delamo tehnino analizo z uporabo DMI indikatorja. e linija +DI seka linijo DI od spodaj navzgor, je ekstremna toka pravilnosti vrh dneva, e pa linija +DI seka linijo DI od zgoraj navzdol, je ekstremna toka pravilnosti dno dneva. Ekstremna toka pravilnosti se uporablja za aktualni signal nakupa ali prodaje. e npr. cena teaja zopet naraste nad vrednost ekstremne toke pravilnosti, je to signal nakupa. e pa vrednost teaja ne naraste nad ekstremno toko pravilnosti oz. poskus vrednosti teaja, da bi narasel nad ekstremno toko pravilnosti, propade, to ni potrditev signala nakupa. Preobrat narekuje signal za prodajo Parabolien indeks SAR (angl.parabolic SAR) 1 Parabolien SAR 1 z dobrimi nakupnimi in prodajnimi signali predstavlja uporabno orodje za 'zgodnji ulov' novega trenda. Glavne znailnosti: Dobro se obnese pri vrednostnih papirjih, ki imajo trend. Nagiba se k lažnim signalom v obdobju šibkega trenda v obliki obojestranskih faz. Parabola pod teajem v osnovi pomeni, da papir naraša oz. bo narašal. Parabola nad teajem v osnovi pomeni, da papir pada oz. bo padal. 1 Parabolini SAR (stop in preobrat) je sistem zasledovanja, ki postavlja toke v premiku samega teaja vrednostnega papirja, da vrednostni papir ne bo naredil še veje izgube in ga bo investitor prodal (angl. 'stop-losses'). Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 50 od 86

51 Slika 33:Parabolic SAR [ Parabolini sistem je dopolnilo relativni moi indeksa RSI. Parabolini SAR je kot že omenjeno, 'stop-loss' sistem, ki se ga uporablja tudi za postavljanje sledilnih tok prodaje ali nakupa (angl. trailing price stops). Te toke, ki se jih vnese v program, omogoa borzna hiša E*Trade 1. Sledilna toka prodaje se nastavi npr. pri 2% pod vrednostjo nakupa, kar pomeni, da nismo pripravljeni sprejeti ve kot 2% izgube pri doloeni poziciji. Sledilna se imenuje zato, ker toka sledi premiku samega teaja in e teaj naraša, naraša tudi sledilna toka. e pa teaj pade in ne pade za ve kot 2% v konkretnem primeru, sledilna toka ne sledi padcu teaja in aka na izvršitev naroila prodaje. Ker vrednost teaja ni padla pod 2%, se izvršitev ne izvrši. Teaj lahko pri naslednjem vzponu napreduje za npr. 5% in nato zane padati in pri vrednosti 2% nižji od zadnjega vrha program Power E*Trade izvrši z vnosom postavljene koliine vrednostnega papirja tržno ceno. Enako velja pri nakupu vrednostnega papirja, kjer sledilna toka nakupa zasleduje vzpon in ne padec, kot je to pri sledilni toki prodaje. Ime sistema je dobil iz paraboline oblike, ki sledi gibanju teaja. Ko parabola sledi teaju pod linijo, naj bi investitorji kupovali vrednostni papir, ko pa sledi teaju nad linijo, pa prodajali oz. lahko tudi 'shortali' 2. 1 E*Trade naziv ameriške borzne hiše, ki ima podružnico v Londonu za celo Evropo. Ta borzna hiša omogoa trgovanje preko interneta s programom Power E*Trade. 2 'Short' posel je izraz, ki oznauje nakup prodajne opcije. To je izvedeni vrednostni papir, ki je nasprotje nakupni opciji in pri kateri se izdajatelj zaveže, da bo znotraj pogodbenega roka kupil doloeno delnico od lastnika opcije po dogovorjeni ceni, e bo le-ta to zahteval, ne glede na tržno ceno ob predložitvi pogodbe v realizacijo. Za opcijsko pogodbo mora kupec plaati premijo, ki je razlina od posameznega primera, navadno pa se giblje med 10 in 15% vrednosti delnice (Kampuš Trop (1999, str. 28)). Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 51 od 86

52 Posebna vrednost parabolinega indeksa SAR je to, da omogoa investitorjem, da relativno zgodaj ujamejo nove trende. e trend propade, parabola hitro zamenja stran in generira stop in preobrat signal (Achelis, 2004; Pring, 2002, str. 135). V parabolinem indeksu SAR je pomemben pospešitveni faktor. Predno se formira trend, se parabolini indeks SAR poasi stopnjuje, kjer so toke same linije bolj skupaj. Ko pa se pospeševanje povea, se parabola pomika hitreje z vejimi razmiki tok do trenutka, ko ujame akcijo samega teaja [ Kot pri veini tehninih indikatorjev, se parabolini indeks SAR najboljše obnese v monem trendu in je manj zanesljiv med menjavo strani parabole (Kaufman, 2005, str. 742). Parabolini SAR je pomemben indikator za pripravo toke izhodov iz trenda in ponuja signale za prodajo, ko se parabola premakne nad linijo teaja. Signali nakupa pa so generirani ob premiku parabole pod linijo. Ti signali morajo seveda biti potrjeni z akcijo samega teaja in komplementarnimi indikatorji. Vedno je dobro raziskati drugane asovne periode, tako dnevne, tedenske kot mesene 'charte' Kombiniranje Parabolinega indeksa SAR in indeksa DMI J. Murphy (2005) svetuje uporabo filtra za komplementacijo parabolinega SAR. Svetuje uporabo indeksa DMI za pomo pri odstranitvi lažnih signalov. Ko je +DI linija nad DI linijo, naj bi bili vsi parabolini signali za prodajo ignorirani, kar se vidi na sliki št. 34. Slika 34: Komplementarna uporaba indikatorja Parabolic SAR z DMI - indikatorjem direktnega gibanja [ Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 52 od 86

53 5.4 Stohastini oscilator Ta kazalnik je v poznih 50-ih letih razvil George C. Lane. Stohastini oscilator je kazalnik momenta, ki prikazuje lokacijo trenutnega zakljuka cene 'charta' v relativni relaciji z njegovo najvišjo in najnižjo ceno teaja v opazovani periodi. Lokacije zakljukov, ki so konsistenno blizu vrha opazovane periode, namigujejo poveano akumulacijo in tiste, ki so blizu dna opazovane periode, namigujejo poveano distribucijo (Kaufman, 2005, str 364). Primer izrauna prikazuje tabela 4: [ %K = 100 (zakljuek dno) / (vrh dno) %D = 3 dnevno drsee povpreje %K-ja Tabela 4: Izraun stohastinega oscilatorja. Ta indikator generira signale (Achelis, 2004): Signal nakupa je dan, ko %K 1 ali %D 2 padeta pod specifino vrednost (obiajno 20 ali 30) in nato zrasteta nad ta nivo. Prodajni signal, ko %K ali %D zrasteta nad specifini nivo (obiajno 70 ali 80%) in potem padeta pod ta nivo. Signal nakupa, ko linija %K zraste nad linijo %D. Signal prodaje, ko linija %K pade pod linijo %D. Na primeru 'charta' na sliki 35 vidimo, da e smo upoštevali izkljuno samo nivoje preprodanosti in prenakupljenosti s presekom linij %K in %D, smo dobili lažne signale. e pa zraven upoštevamo tudi divergenco, nam 14 dnevni stohastini oscilator prikaže dokaj zanesljive rezultate. Stohastini oscilator nam pokaže dva trdna signala med avgustom 1999 in marcem V novembru 1999 je bil dan signal nakupa, ko je indikator formiral pozitivno divergenco in se je premaknil nad vrednost 20 že drugi. Kasneje vidimo, da dvojni vrh na koncu novembra in zaetku decembra ni negativna divergenca, ker je linija 1 %K = spremenljivka v enabi stohastinega oscilatorja in se izrauna takole: %K = 100 (zakljuek dno) / (vrh dno) 2 %D = 3 dnevno drsee povpreje %K-ja Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 53 od 86

54 teaja 'charta' nadaljevala pot navzgor. V januarju 2000 je bil dan signal prodaje s formirano negativno divergenco in ker je linija indikatorja padla že drugi pod vrednost 80. Slika 35: Stohastini oscilator [ Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 54 od 86

55 5.5 Indikatorji, ki merijo pozitivni in negativni tok denarja Zelo pomembni indikatorji tehnine analize sekundarnega trga vrednostnih papirjev so tudi indikatorji pozitivnega in negativnega toka denarja (angl. money flow), ki se pretaka v vrednostni papir in iz njega. Mednje avtorji najpogosteje uvršajo naslednje: Indikator ravnotežja koliine OBV, akumulacijsko distribucijsko linijo, chaikinov oscilator ter chaikinov denarni tok Indikator ravnotežja koliine OBV (angl. On Balance Volume) Razvil ga je Joe Granville v letu 1963 (Achelis, 2004). To je bil eden prvih in najbolj popularnih indikatorjev za merjenje pozitivnega in negativnega denarnega toka (angl. money flow). Koncept v sami analizi OBV-ja pravi, da koliina prometa prehiti sam trend teaja. OBV je enostavni indikator, ki doda koliino periode, ko je cena na zakljuku periode navzgor in odšteje koliino periode, ko je cena na zakljuku periode navzdol. Seštevek in odštevek celotne koliine na periodi formira OBV linijo. Ta je nato primerljiva z samim trendom 'charta' za pregled divergence in potrditve. OBV je izraunan tako, da doda dnevno koliino vsoti funkcije OBV, e je zakljuek cene navzgor in odšteje dnevno koliino od vsote funkcije OBV, e je zakljuek cene navzdol. Npr. e je zakljuek današnjega teaja veji od zakljuka verajšnjega teaja, potem bo novi OBV izraunan tako, da se bo verajšnjemu OBV prištela današnja koliina prometa. (OBV = verajšnji OBV + Današnja koliina prometa). e pa je zakljuek teaja manjši od zakljuka verajšnjega teaja, bo novi OBV izraunan tako, da se bo od verajšnjega OBV odštela današnja koliina prometa (OBV = verajšnji OBV - današnja koliina prometa). e pa je zakljuek teaja enak zakljuku verajšnjega teaja, bo novi OBV enak verajšnjemu OBV (OBV = verajšnji OBV) [ Narašajoa koliina prometa lahko indicira prisotnost veje koliine denarja, ki se pretaka v delnico. Samo še vprašanje asa je, kdaj bo trend sledil koliini. Narašajoa linija OBVja indicira, da je koliina prometa monejša v dnevih, ko je zakljuek teaja višji od dneva pred njim. e tudi trend teaja naraša, je to potrditev narašajoega trenda. V tem primeru je narašajoi trend rezultat poveane zahteve po delnici, kar je zahteva pravega narašajoega trenda. e pa trend 'charta' naraša in se linija koliine prometa manjša, je prisotna negativna divergenca. Tak narašajo trend ni pravi in je to signal, ki opozarja na dejstvo, da trend ne bo nadaljeval svojo pot. Sama numerina vrednost OBV-ja ni pomembna, pomembna je sama smer trenda OBV-ja in njegova povezava s trendom teaja. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 55 od 86

56 Slika 36:Indikator ravnotežja koliine OBV. EMA Eksponentno drsee povpreje [ Na primeru na sliki št. 36 vidimo, kako OBV linija potrjuje trend 'charta'. Koliina prometa na vrhu v septembru in predvsem kasneje je bila osredotoena bolj na padajoe zakljuke teaja, kar je seveda nakazovalo na to, da se bo trend padanja nadaljeval. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 56 od 86

57 5.5.2 Akumulacijsko distribucijska linija Obstaja kar nekaj indikatorjev za merjenje koliine in toka denarja (angl. money flow) za doloen vrednostni papir ali indeks. Eden najbolj popularnih indikatorjev koliine je momentni indikator akumulacijsko distribucijske linije. Za indikatorji koliine stoji pomembno dejstvo, da je koliina prometa pomembnejša od same vrednosti teaja. Koliina prometa odseva število delnic doloenega vrednostnega papirja ali indeksa, ki so bile trgovane, in tok denarja, ki je tekel v to delnico in iz nje. Vekrat preden delnica dejansko poraste, je na njej poveana koliina prometa. Veino indikatorjev toka denarja identificira zgodnje poveanje pozitivnega ali negativnega toka denarja za ujetje meje pred premikom cene (Achelis, 2004). Akumulacijsko distribucijsko linijo razvil Marc Chaikin za dosego kumulativnega toka denarja v in iz delnice oz. indeksa (Achelis, 2004). Chaikin se je poslužil druganega pristopa kot ga uporablja indikator On Balance Volume (OBV). Pri OBV-ju je lahko le ta negativen tudi, e je naslednjega dne zakljuek višji od zaetka zato, ker je bil zakljuek teaja prejšnjega dne višji od zakljuka tega dne. Ravno zaradi tega je Chaikin ignoriral spremembo ene periode z drugo in se osredotoil na akcijo same cene doloene periode(dneva, tedna, meseca). Razvil je formulo CLV 1 [ CLV (( C L) ( H C)) = ( H L) C = zakljuek cene teaja (angl. Close) L = najnižja cena teaja v periodi (angl. Low) H = najvišja cena teaja v periodi (angl. High) Obstaja 5 kombinacij: e bi delnica zakljuila na absolutnem vrhu periode, bi bila vrednost +1. e bi delnica zakljuila med srednjo vrednostjo in vrhom periode, bi bila vrednost med 0 in +1. e bi delnica zakljuila teaj na tono polovici med vrhom in dnom doloene periode, bi bila vrednost tono 0. e bi delnica zakljuila med srednjo vrednostjo in dnom periode, bi bila vrednost med 0 in 1. e bi delnica zakljuila na absolutnem dnu periode, bi bila vrednost 1. CLV je nato pomnožen z odgovarjajoo koliino periode in zmnožek teh vrne akumulacijsko distribucijsko linijo. Na sliki 37 vidimo primer in v zgornjem delu slike je teaj 'charta'. Vidimo, da je zakljuek cene teaja v dnevu v relativnem odnosu z vrhom in dnom dneva. Druga sekcija slike s rnim histogramom predstavlja CLV. CLV je pomnožen s koliino, rezultat pa je prikazan v 1 CLV (angl. close location value) Formula, ki se imenuje vrednost lokacijskega zakljuka in upošteva lokacijo zakljuka teaja, relativno na dolžino periode. Vrednost formule variira od +1 do 1 s toko centra, ki je 0. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 57 od 86

58 zelenem histogramu in konno je na dnu slike prikazana akumulacijsko distribucijska linija. Na sliki 41 so oznaene 4 toke: 1. Zakljuek je na dnu in CLV je -1. Koliina prometa je bila relativno šibka tako, da je akumulacijsko distribucijska vrednost rahlo negativna. 2. Zakljuek je zelo blizu vrha in zato je CLV skoraj 1. Ker je tudi koliina prometa relativno visoka, je akumulacijsko distribucijska vrednost visoka. 3. Zakljuek je blizu dna in CLV je približno 0,75. Ker je koliina prometa relativno visoka, je tudi akumulacijsko distribucijska vrednost relativno velika negativna vrednost. 4. Zakljuek je med srednjo vrednostjo in vrhom periode in CLV je približno + 0,5. Koliina prometa je zelo mona in posledino je tudi akumulacijsko distribucijska vrednost zelo visoka. Slika 37: Izraun akumulacijsko distribucijske linije [ Ko je formirana pozitivna divergenca, je podan bikovski signal. Pozorni moramo biti na šibko pozitivno divergenco, ki je lahko neuspešna in potem ni odziva v dosegi boljših vrhov. Glavni cilj pri akumulacijsko distribucijski liniji je identifikacija splošnega trenda te linije. Dvotedenska pozitivna divergenca je morebiti rahlo sumljiva, medtem ko vemesena pozitivna divergenca zahteva resno pozornost, saj se bo zgodil nov vzpon vrednostnega Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 58 od 86

59 papirja, kot je to videno na sliki 38. eprav je kljub ogromni pozitivni divergenci delnica padla od približno 35 pod 30. Kakorkoli, delnica je konno ujela zaostanek akumulacijsko distribucijske linije, ko je prebila odpor konec novembra. Slika 38: Ogromna pozitivna divergenca Akumulacijsko distribucijske linije. MA Drsee povpreje [ Akumulacijsko distribucijska linija se tudi uporablja za potrditev moi vzpona delnice. V pravem vzponu je akumulacijsko distribucijska linija narašujoa. e pa delnica naraša v nepredvidljivem hitrem vzponu in ima akumulacijsko distribucijska linija težave pri vzponu ali je njen trend obojestranski, to pomeni, da je pritisk kupovanja relativno šibek. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 59 od 86

60 Slika 39: Akumulacijsko distribucijska linija. MA Drsee povpreje [ Na sliki 39 vidimo, da se je 'chart' delnice zael ostro vzpenjati v avgustu in to je bilo videno tudi na akumulacijsko distribucijski liniji, ki je bila monejša od delnice v zaetku septembra. Na zaetku oktobra jo je teaj delnice ujel. Delnica se je zvišala od 40$ na 60$ v približno treh mesecih. Vidimo, da je proti koncu decembra 1999 akumulacijsko distribucijska linija zaela premikati obojestransko in pritisk na kupni strani je zael popušati. Na sliki 40 je prikazana negativna divergenca, ki se je razvila z jasnim trendom navzdol. Delnica je jasno prebila podporni teaj in ni prebila odpornega in akumulacijsko distribucijska linija je nazadovala s trendom delnice. Poslabšanje z negativno divergenco v julijskem vzponu je potrdilo šibkost v trendu delnice. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 60 od 86

61 Slika 40: Negativna divergenca akumulacijsko distribucijske linije. MA Drsee povpreje [ e zakljuimo, je akumulacijsko distribucijska linija dobro orodje za merjenje toka denarja v kombinaciji s trendno linijo: Kot indikator koliine, akumulacijsko distribucijska linija pomaga ugotavljati, kam se poveuje koliina prometa. Lahko navzgor ali pa v nižje vrednosti koliine delnice. Akumulacijsko distribucijska linija se uporablja za merjenje toka denarja. e je narašajoa, to pomeni, da prevladuje pritisk na kupni strani, e pa je padajoa, pa je pritisk na prodajni strani. Akumulacijsko distribucijska linija se uporablja za ugotavljanje pozitivne in negativne divergence. Akumulacijsko distribucijska linija se tudi uporablja za potrditev moi v spremembi trenda. Akumulacijsko distribucijska linija ima tudi slabe lastnosti. Namre indikator ne vzame oz. ne obravnava vrzeli oz. praznine (angl. gap), ki se dogodijo obiajno v trgovanju ez no (angl. aftertrading). Cela serija vrzeli je lahko tako izpušena in to se odrazi v sami akumulacijsko distribucijski liniji, ki ni tona. Torej e so v gledanem obdobju prisotne vrzeli, indikatorja akumulacijsko distribucijske linije ne uporabimo. Primer takšne vrzeli ali praznine je v nadaljevanju na sliki 48 na str. 69 v obravnavi Chaikinovega denarnega toka. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 61 od 86

62 5.5.3 Chaikinov oscilator Opornik Chaikinovega oscilatorja je akumulacijsko distribucijska linija. Chaikinov oscilator je razvil Marc Chaikin (Achelis, 2004). Slika 41: Chaikinov oscilator. MA Drsee povpreje. Accum/Dist - akumulacijsko distribucijska linija [ 'Chart' na sliki št. 41 prikazuje povezavo med akumulacijsko distribucijsko linijo in Chaikinovim oscilatorjem. Chaikinov oscilator je preprosto drsee povpreje konvergence in divergence indikatorja MACD na akumulacijsko distribucijski liniji. Sama formula je razlika med 3 dnevnim eksponentno drseim povprejem (EMA(3)) in 10 dnevnim eksponentno drseim povprejem (EMA(10)) akumulacijsko distribucijske linije (ADX). Kot je MACD indikator spremembe trenda in se uporablja na dveh drseih povprejih teaja, je Chaikinov oscilator indikator sprememb na akumulacijsko distribucijski liniji. Na 'chartu' slike 41 julijska negativna divergenca Chaikinovega oscilatorja napoveduje šibkost akumulacijsko distribucijske linije, kar se odrazi v medvedjemu trendu dva tedna pozneje. Ko je Chaikinov oscilator negativen, se predvideva, da je moment akumulacijsko distribucijske linije medvedji, kar pomeni, da se bo to odrazilo v negativni spremembi delnice. Avgustovska pozitivna divergenca Chaikinovega oscilatorja pa napoveduje oster Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 62 od 86

63 vzpon v akumulacijsko disribucijski liniji, kar se je odrazilo na samem teaju 'charta' [ Obstajata dva bikovska signala indikatorja Chaikinovega oscilatorja, kar je ponazorjeno na sliki 42. Ko obstaja pozitivna divergenca v napovedi akumulacijsko distribucijske linije s Chaikinovim oscilatorjem, je sprememba, ki se odrazi na samem trendu 'charta', hitra. Bikovska trend linija z osvajanjem novih vrhov linije Chaikinovega oscilatorja predno akumulacijsko distribucijska linija potrdi nov vrh, je tudi bikovski signal. Poleg omenjenega pa je linija teaja 'charta' prebila odporno linijo, s imer se je bikovski trend dodatno potrdil Slika 42: Chaikinov oscilator in bikovska signala. Accum/Dist - akumulacijsko distribucijska linija [ Obstajata tudi dva medvedja signala Chaikinovega oscilatorja, kar je ponazorjeno na sliki št. 43. Negativna divergenca ni tako ostra, kot je to pri pozitivni divergenci. Modre rte na primeru oznaujeta trend 13 dni, ko je bil trend praktino skoraj raven. Veliko zakljukov teaja je bilo pod srednjo vrednostjo in nekaj jih je bilo blizu dnu dneva in tako kot Chaikinov oscilator je tudi akumulacijsko distribucijska linija zaznala padec, vendar se je akumulacijsko distribucijska linija tokrat samo dotaknila podporne ravni. Medvedji trend Chaikinovega oscilatorja je prikazoval negativno divergenco, kar se je potrdilo v preboju podporne linije teaja in podporne linije akumulacijsko distribucijske linije. Posledino je seveda padla sama linija teaja 'charta'. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 63 od 86

64 Chaikinov oscilator je dober za dodajanje momenta akumulacijsko distribucijski liniji, ampak ga je vasih težko interpretirati. Oba eksponentna drsea povpreja sta relativno kratka in zato obutno napovedujeta spremembe v akumulacijsko distribucijski liniji. Zato je dobro uporabiti tudi eksponentna drsea povpreja z druganima periodama, da ublažimo valovanja oz volatilnost. Ta indikator mora biti uporabljen v kombinaciji z ostalimi indikatorji tehnine analize. Odgovor na problem volatilnosti v indikatorju Chaikinovega oscilatorja se skriva v Chaikinovem indikatorju toka denarja (angl. Chaikin money flow). Slika 43: Chaikinov oscilator in medvedja signala. Accum/Dist - akumulacijsko distribucijska linija [ Chaikinov denarni tok Razvil ga je Marc Chaikin in se ga izrauna iz dnevnih vrednosti akumulacijsko distribucijske linije. Formula za Chaikinov denarni tok je kumulativna vsota akumulacijsko distribucijske linije za 21 period pomnoženih s kumulativno vsoto koliine 21 dni, kot to vidimo tudi na sliki 44. Število period je lahko spremenjenih z namenom boljšega ujemanja doloenemu vrednostnemu papirju ali indeksu. 21 dnevni Chaikinov denarni tok je dober pokazatelj kupnega in prodajnega pritiska za zadnji mesec. Mesec je dovolj dolg za filtriranje nepriakovanega šuma. Pri uporabi daljšega asovnega okvirja bo 'chart' Chaikinov denarni tok manj volatilen in bo proizvajal manj lažnih signalov. Za tedenske in mesene 'charte' je bolj primeren krajši asovni okvir. V osnovi je Chaikinov denarni tok bikovski, ko je pozitiven in medvedji, ko je negativen. Naslednje pomembno dejstvo je dolžina pozitivnega ali negativnega trenda Chaikinovega denarnega toka, etudi divergence Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 64 od 86

65 niso del analize. Prav tako je pomembna dejanska vrednost in raven ter smer Chaikinovega denarnega toka [ Slika 44: Chaikinov denarni tok (21 period) [ Bikovski signali: Prva pomembna opazka je, da mora biti Chaikinov denarni tok veji od 0. To je indikacija kupnega pritiska in akumulacije, ko je indikator pozitiven. Potem je potrebno pogledati, koliko asa je bil oscilator nad 0. Dalj asa je nad nilo, veja je vztrajnost akumulacije vrednostnega papirja ali indeksa. Tretja pomembnost je dejanska vrednost oscilatorja. Poleg tega, da je nad nilo, mora tudi narašati ali vsaj držati doloeno raven vrednosti. Bolj je pozitiven, veji je kupni pritisk in akumulacija. Tu je lahko prisoten šibek nakup. To je obiajno potrebno presoditi na podlagi prejšnjih ravni oscilatorja. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 65 od 86

66 Slika 45: Chaikinov denarni tok [ Na 'chartu' na sliki št. 45 je Chaikinov denarni tok narašal in se veal medtem, ko je trend kontinuirano padal. Veino oktobra je bil trend skoraj raven. Tako so bile akumulacijske ravni v oktobru na Chaikinovemu denarnemu toku zelo mone. Trend je padel na koncu oktobra in chaikinov denarni tok je nazadoval v novembru. Ko je 'chart' padel, distribucijska raven ni nikoli padla pod 0,1, kar nakazuje šibek prodajni pritisk. Na koncu novembra je delnici uspela vrnitev s prebitjem odporne ravni na 31$. Chaikinov denarni tok pa se je vrnil na pozitivno in potrdil prebitje. Prodajni pritisk pa se je hitro porazgubil Dokaz je jasen bikovski, ampak odziv je moral biti hiter za ujetje bikovskega trenda. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 66 od 86

67 Slika 46: Chaikinov denarni tok [ 'Chart' na sliki št. 46 je nekoliko drugaen. Trend je formiral dvojno dno v avgustu in septembru medtem, ko je Chaikinov denarni tok formiral pozitivno divergenco. Ta ni bila signal, je pa bil opozorilo, da se je prodajni pritisk manjšal. Divergence so težko odkrite in morajo biti preverjene z drugimi tehninimi analizami. Do trenutka prebitja odporne ravni na 52$ se je Chaikinov denarni tok premaknil iz rahlih medvedjih ravni komaj nad dejansko vrednost 0,1 in oblikoval bikovski trend komaj nad 0,13. Zanimivo obdobje je perioda od konca septembra in veji del oktobra. Med to periodo je 'chart' trgoval na obeh straneh, eprav je Chaikinov denarni tok kontinuirano stopnjeval kupni pritisk, ki se je skoraj podvojil. To je bil jasen bikovski znak in 'chart' je kmalu nato porasel od slabih 50$ na slabih 90$. Medvedji signali: Najpomembnejši je, ko je Chaikinov denarni tok manj kot 0. Pomembna je dolžina negativnega trenda. im daljša je, veji je prodajni pritisk. Pomembna je tudi stopnja ali distribucija prodajnega pritiska. To je absolutna vrednost oscilatorjeve ravni. e je ta med -0,1 in +0,1, obiajno to ni dovolj za bikovske ali medvedje signale. Ko enkrat pade pod -0,1, je to lahko zaetek medvedjega signala in obratno, e naraste nad +0,1, je to lahko zaetek bikovskega signala. Marc Chaikin je postavil mejo +0,25 in 0,25, kar sta jasna signala za bikovski oz. medvedji trend. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 67 od 86

68 Slika 47: 'Chart' delnice, kjer Chaikinov denarni tok nakazuje propadli vzpon [ e si pogledamo primer 'charta' na sliki 47, je to primer propadlega vzpona na celi rti. Ko je delnica dosegla vrh v juliju, je bil Chaikinov denarni tok že nekaj asa pod vrhovi. Indikator je bil nato rahlo bikovski in ni mogel narasti nad +0,1. Po dnu Chaikinovega denarnega toka pozno julija je 'chart' našel podporno raven in v avgustu in zaetku septembra narasel, Chaikinov denarni tok pa je bil še vedno v minusu in je prebil raven 0,1 dvakrat. Po septembrskem vrhu se je Chaikinov denarni tok prenesel na trend, ki je z mono koliino zaznal padec, kar je na 'chartu' oznaeno z modro linijo. Do tega trenutka je bil prodajni pritisk evidentiran že ve kot en mesec in je Chaikinov denarni tok bil ves as negativen in je slabel. Na moni koliini in trendu navzdol je bilo videti, da nekaj ni v redu. Tudi zadnjih nekaj mesecev je bil Chaikinov denarni tok vekrat negativen, kot pa pozitiven. Ko pa je bila predrta podporna raven pri približno 118$ in je Chaikinov denarni tok bil pod 0,20, je bilo vse jasno. Dobili smo potrditev, da je bil pred nami moan medvedji signal. Kombinacija Chaikinovega denarnega toka z ostalimi indikatorji Najboljše je uporabljati indikatorje, ki dopolnjujejo eden drugega. Iz tega razloga ne bomo nikoli istoasno uporabili momenta in MACD-ja, ker sta to obadva moment oscilatorja, ki bazirata na zakljuni ceni in odražata razmerje v spremembi teaja. Signala seveda nista popolnoma enaka, vendar je potrata asa spremljati in analizirati oba. Tako je Chaikinov denarni tok podoben indikator kot je to stohastini indikator, CCI in RSI.. Vsi trije so Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 68 od 86

69 moment oscilatorji s trakovi za odkrivanje preprodanih ali prenakupljenih ravni [ Ko enkrat ugotovimo na podlagi Chaikinovega denarnega toka splošni trend npr. rasti, zanemarimo vse medvedje signale in smo pozorni samo na bikovske signale, ki so pozitivna divergenca, bikovske potrditve trend oblik in bikovske potrditve premika iz obmoja preprodanosti in signali ostalih indikatorjev, ki so potencialni signali za nakup. Na Chaikinov denarni tok ne vpliva sprememba cene od enega dne do drugega in ni kot ostali moment oscilatorji. Namesto tega se osredotoi na položaj zakljuka cene v okviru periode (dnevne ali tedenske). To predstavlja mo Chaikinovega denarnega toka, prav tako pa je to lahko njegova šibkost. Ne odraža velikih vrzeli ali praznin na odprtju in zaradi tega velikokrat spremeni smer in to lahko ustvari napano sliko, kot to vidimo na sliki 48. Ker v konkretnem primeru v svojem izraunu Chaikinovega denarnega toka uporablja periodo 20 dni, zaradi vrzeli ta indikator prikazuje napane vrednosti ravno 20 dni. Slika 48: Napani prikaz Chaikinovega denarnega toka zaradi praznine [ Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 69 od 86

70 Ostali tehnini signali Kupna mo statistina evidenca dokazuje, da je kupna mo vrednostnega papirja edina najbolj uspešna analiza. Veja je mo, veja je verjetnost, da bo vrednostni papir sledil tej moi. Odline rezultate se dosega na dolgorono investicijo v vrednostne papirje, ki so v tekoem letu najve narasli (Colin, 1999, str. 218). Pet dnevno narašanje ali padanje za vrednostni papir, ki naraša pet dni velja, da investitorji ne dovolijo, da bi cena ostala na neki ravni in agresivno kupujejo. Ravno obratno velja ob petdnevnem padanju vrednostnega papirja. Peti ali šesti dan naj ne drvimo v nakup ali prodajo vrednostnega papirja, ker smo vse že zamudili. Velikokrat pa to pomeni obrat trgovanja in naj bi preverili še ostale tehnine kazalce za asovno signalizacijo nakupa ali prodaje vrednostnega papirja (Colin, 1999, str. 220). Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 70 od 86

71 6 RAVNOTEŽJE (BALANCE) IN DIVERZIFIKACIJA (DIVERSIFICATION) V tem poglavju sem se posvetil raziskavi ravnotežja in diverzifikacije samega portfelja. Ravnotežje in diverzifikacija sama po sebi nista indikatorja, vendar sta pri investiciji v sekundarni trg vrednostnih papirjev, kakor bom v nadaljevanju razložil, zelo pomembna. Pri doloanju investicij je potrebno narediti program, ki bo zadovoljeval naše potrebe po uspešnem portfelju. Kot investitorji lahko dosegamo dokaj uspešne rezultate že samo z ravnotežjem in diverzifikacijo (Brennan, 2002, str ). Ravnotežje pomeni tip investicije, ki je uravnotežen med delniške in obvezniške tipe investicij vkljuno z nekaj gotovine na raunu, ki jo prav tako nekaj vežemo na banki. Diverzifikacija pa pomeni razpršenost investicije v veje število razlinih vrednostnih papirjev in tudi razlinost borznih trgov, da v primeru padca doloenega vrednostnega papirja z ostalimi zadržimo padec portfelja. Ravnotežje in diverzifikacija tako pomenita upravljanje s tveganjem, ki je v investicijah nepogrešljiv in sta mona kombinacija. Tu ne govorimo o minimiziranju tveganja, temve o njegovem upravljanju. e namre želimo biti dobro nagrajeni, moramo tudi temu primerno sprejeti doloeno težo rizika. Diverzifikacija je tudi razširitev rizika (Kaufman, 2005, str. 1044). Uravnotežen in dobro zdiverzificiran portfelj ima manjšo volatilnost oz. manjše nihanje med vrhi in tlemi kot koncentrirane naložbe. Na tabeli 5 si lahko pogledamo donose uravnoteženega in zdiverzificiranega portfelja. Portfelj ima v 25 letih od leta 1977 do leta 2001 spuste in padce na posameznih podrojih investiranja, vendar v povpreju delnice portfelja v 25 letih zrastejo za 2394%, vrednost portfelja pa se v primerjavi poviša za samo 1615%. V šestih letih od petindvajsetih so delnice padale, prav tako tudi portfelj, ampak je obiajno v teh šestih letih padal manj. V asu padanja tak uravnotežen portfelj pomaga znižati padec in daje upanje v nadaljevanje investiranja. Mnogi investitorji lahko v obdobju rasti doloenega dela portfelja prenesejo preostali del v rastoi del. To je lahko zavajujoe, ker rast najvekrat že zamudimo, pri prerasporeditvi portfelja pa imamo doloene stroške povezane z provizijami in dohodnino. Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 71 od 86

72 DELNICE OBVEZNICE OBVEZNICE PORTFELJ Široki Dolgorone Državne 3 m. 60% delnice delniški korporacijske zakladne 30% obveznice Leto trg obveznice menice 10% drž. Obveznice ,64 1,98 3,5-0, ,27 0,01 7,39 6, ,56-4,21 10,35 15, ,67-3,03 11,89 20, ,75-0,7 15,05-0, ,71 45,45 11,32 25, ,46 6,57 8,93 16, ,05 16,84 10,02 7, ,56 28,24 7,82 28, ,1 18,95 6,23 15, ,27 0,69 5,91 2, ,94 10,05 6,76 14, ,17 15,59 8,64 23, ,18 6,86 7,9-0, ,21 20,59 5,75 27, ,97 8,64 3,61 8, ,28 12,75 3,09 10, ,06-5,78 4,24-1, ,45 26,55 5,75 30, ,21 1,54 5,25 13, ,29 13,53 5,25 23, ,43 10,22 5,06 17, ,56-6,53 4,74 12, ,93 12,7 5,96-2, ,96 11,79 4,09-2,63 Konna vrednost z $ investicije: $ $ $ $ Tabela 5: Uravnotežen in zdiverzificiran portfelj (Brennan, 2002, str ). 6.1 Vzajemni sklad lahka pot do diverzifikacije Z investiranjem izbranih vzajemnih skladov pridemo do dobre razpršenosti, kjer profesionalci naredijo delo za nas medtem, ko se mi lahko posvetimo drugim obveznostim (Brennan, 2002, str. 79). Dodatno lahko poveamo diverzifikacijo z razpršitvijo investicije, namenjene za sklade, v veje število izbranih skladov. e pogledamo preteklost uspešnosti slovenskih skladov za zadnjih petih let, lahko vidimo, da so vsi relativno uspešni. Seveda obstajajo razlike in imamo zmagovalce in poražence. Prihaja pa tudi do valutnih razlik, kar vidimo na slikah. Slika 49 in tabela 6 prikazujeta donos v tolarjih, slika 50 in tabela 7 pa donos v Evrih. Do razlik prihaja zaradi vzdrževanja vrednosti slovenskega tolarja proti evropskemu EURO bankovcu. Namre padec vrednosti slovenskega tolarja napram EURO bankovcu zaostaja za slovensko inflacijo že od konca osemdesetih let oz. od 'Markovievega' dinarja naprej, ko je bil en šiling vreden en dinar in ena takratna nemška marka vredna sedem avstrijskih šilingov. Ampak to je že drugo podroje. Kakorkoli prihaja do razlik, ki so vedno manjše, in varevanje v slovenskih Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 72 od 86

73 skladih v naši nacionalni valuti se je obrestovalo vse do danes in se verjetno bo še vse do vstopa v evropski monetarni sistem. Tabela 6: Donos slovenskih skladov za zadnjih pet let v tolarjih [ Robert Piulin: Tehnina analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 73 od 86